247. številka, Ljubljana, sredo 27. oktobra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzeinši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejemati za avstro-ogerske dežele za celo leto l»i kL, ** p*>' 'Mu « A za četrt leta 4 ghl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 jrhi., za ćetrt leta a jrld. 30 kr., za en meneč l frld. 10 kr. Za pošiljanje na dom bo raćuna 10 kr. za mesec, JO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Sohh in za dijako velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta '2 (M. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 tfold. — Za oznanila se plačuje od četiris-opne peti t-vrste 6 kr., de ae oznanilo enkrat tiska, D kr., če se dvakrat, in 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati Rokopisi te ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koltnanovej hiši St. 3 gledališka stolha". Oprav u ist \ ... na katero aj te blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Koltnanovej hiši. Volitve v kranjsko obrtniško in trgovinsko zbornico uže naše nemškutarje silno skrbe. Omenjali Bino uže, da zadnje čase to vprašanje v svojih vnanjih glasilih radi obravnavajo menda zato, da bi krdelce svojih agitatorjev oživili in svoje verne za bližnje volitve pripravili. Ondan je bila velika taka lamentacija v „Triester Ztg.", zdnj zadnjo soboto je spet v dunajskej „N. Fr. Pr.a jedna. Ljubljanski dopisnik tam in tukaj prizna, da so volitve v trgovinsko zbornico le zarad tega tako važne, ker odločujejo s tistima dvema poslancema, katera ima tazbornicav kranjski deželni zbor voliti, večino deželnega zbora za narodno ali nemškutarsko stranko. To resnično izpoved treba, da si zapomnimo za slučaj, če bodo nemškutarji pri volitvah hoteli še s čem družim slepariti, kakor so vajeni. Leta 1875 so namreč, ko so pod prejšnjo vlado (brutalnega spomina) po planu Veste-neckovem volilne liste kmetskim in zlasti pisanja neukim obrtnikom po beričih in sodnij-škili služabnikih iz rok pulili, postavna določila, da mora župan v občini dobiti in razdeliti glasovnice itd. z nogami poteptali in vse ozire srama in dostojnosti odvrgli bili, — tačas so nemškutarji obetali obrtnikom neumnosti, kakor da nne bo treba več od patenta plačevati" in da bode kupčija in obrtnija razcveta se, kadar bodo oni voljeni. Bili so vsled »goljufij in sleparij" res voljeni in šest let so gospodarili v zbornici. Kranjske obrtuike denes lehko opomnimo na tiste obljube nemškutarske stranke in vprašamo: kje je menj obrtniškega Iz dnevnika kranjske učiteljice. (Dalje.) „Je N. Vaš edini otrok?" jo vpraša. „Edini", odgovori mu žena; — „moj mož je umrl pred tremi leti; ta otrok je moj siu in moje vse na tem svetu!" V očeh zaigrale so jej bistre solzice. „No, ljuba moja mati, zato se pa hočemo složiti in eden diugemu pomagati, da N. tudi res vedno Vaša „pur.Čica" ostane! Ako pa v pričo otroka učiteljico zmerjate ter jej na ta način potrebno spoštovanje in veljavo jemljete, sledi naposled iz tega, kakor pride gotovo noč za dnem, da bode otrok na zadnje tudi svojo mater malo čislal in spoštoval. Tega sem se jaz uže velikokrat prepričal! Učitelji in starši morajo skupno delati in drug druzega pri tem težavnem poslu podpirati, sicer je s pokorščino otročjo pri kraju. Kaj mislite, ljuba davka plačati, kje se je obrtništvo povzdignilo, kje kupčija razvila? Nikjer. In to so tudi nemškutarji dobro vedeli 1. 1875 ravno tako, kakor denes, a vendar so sleparili in ne katere kratkovidne volilce pridobili. Nemoralna sredstva, lužnjivost in brez-ozirnost pri izbiranji agitacijukih pripomočkov maščuje se pri v^akej stranki. In maščevalo se bode tudi pri letošnjih volitvah za našo trgovinsko zbornico na nemškutarjih vse, kar so pred šestimi leti z lažjo in sleparijo pregrešili. Uže pri zadnjih volitvah, precej pri prvih po onih famoznih goljufijah, smo zmagali v obrtniškem oddelku in smo videli, da prav lehko zmagamo tudi v trgovinskem oddelku. Nič več kot treh let nij bilo treba, pa so tudi tisti lehkoverni volilci, ki so bili nemškutarjem na limanice šli, prevideli, da so bili goljufani. Letos bodo fiemškutarji videli, da tudi v kup-čijskem delu narodni duh premaguje, kakor brž državna policija ne dela več strankarske politike in agitacije, kakor se je žalibog godilo pod prejšnjimi nemško-ustavovernimi vladami. Slovenščina na naših srednjih šolah. [Izv. dop.] Prodesse, non ofTendero volunt, dicentes veritatem. I. Jesen je tukaj in muzini hramovi so se napolnili zopet z učečo se mladino. In ko sem jih gledal hiteti veselih lic nabirat duševnih močij, na katerih si bodo zidali kmalu vso svojo bodočnost, se spomnim, da je minolo uže toliko in toliko let, kar sem bil tudi jaz mej srečnimi najvišjega oddelka ljubljanske gimna- mati, kako bi Vam bilo, ako bi morali dan za dnem GO in še več otrok pudučevati in vladati Vu — „0, moj Bog!" reče žena, „ne, zato pa jaz uže nijsem! ker jaz sem prenagle jeze!" „Dobro", nadaljuje nadučitelj, nali mar mislite, da se po naših žilah ne pretaka tudi kriV — Bleda lica ima res sedaj učiteljica, kajti vsa kri jej je v srce šinila, ker je morala tako trde in razžaljive besede in morda celo po nedolžnem slišati! To ravnanje nij bilo modro od vas! Kako bi bilo Vam pri srcu, ako bi bili v njenem položaji in na njenem mestu! Zato se mi zdi potrebno, da se o stvari malo na drobno dogovorimo, in ako bi se morebiti pokazalo, da je bila stvar res v naglici pretirana, kar se pa v takem položaji tudi staršem lehko primeri, no, potem pa upam, da bodemo stvar lepo v miru poravnali, kakor zahteva blagor vašega otroka!" „Moj Bog", reče žena z mehkim glasom, „snj spoznam, da imate res pri vsem le dober zije. Mnogo sem imel na srcu oziroma slovenščine uže tedaj, kar mi je vzbudilo precej pravične jeze, a bil sem dijak, ki naj se mora klanjati in molčati, ker to disciplina zahteva. Opazoval sem potem vsa leta odgojo svojih mladih prijateljev, a kaj sem videl in čul ? isto, kar Bem čutil uže davnaj sam. Žalostna ti majka, ti naša mladina! Celih deset let, in niti za las nij napredovala tvoja veda v slovenščini; in krive nijso temu samo naSe žalostne politične razmere, — težko mi je reči, krivi so tvoje nevednosti in mlač-nosti za svetinje materinega jezika nehoteč tudi oni isti, ki se zovejo tvoji učitelji in prijatelji. Opiraje se na osobne izkušnje dolgih let, hočem torej narisati žalosten stan slovenščine ni naših srednjih šolah. Uže nad trideset let bijemo oster boj za pravice materinega jezika v uradu in šolah, in koliko smo pribojevali V V uradih malo, v učilnicah le beraško milost dve urici poduče-vanja mi teden. To je torej vse, to nam priložnost, da si izobrazimo svoj jezik, da spoznamo njegovo moč in lepoto! In potem se nam odgovarja, da smo nevedni, da se mej nami nahajajo, ki sami pričujejo o jezikovnej pomanjkljivosti in rabijo povsod nemščino. Če to nij največji ironija, smo Slovenci v mislih svojih sosedov pravi otroci, ki takih šal ne u mej o. Iladovedni smo, koliko bi se naučil Nemec svojega jezika in na kakej stopinji bi bil denes, ko bi bil v Nemčiji francoski ali kakov drug jezik učni in uradni jezik! Ničesar bi ne vedel, morda svojega pravega imena bi ne znal, kajti iz prepričanja govorimo, da navzlic visoke j nemškej kulturi, namen. Pa soseda me je tako razdražila, in ako se mora človek zraven tega pa še z domačimi križi in nadlogami boriti ... O Bog, Vi ne verjamete gospod nadučitelj, kako hudo se godi ubogej vdovi, katera nema na tem svetu nikogar, ki bi jej v tem ali onem kaj svetoval ali pomagal ..." Žena začne pri tem glasno jokati. Nadučitelj me pogleda, kakor bi hotel reči: no, sedaj pa ti govori! Ali jaz nijsem mogla besede pregovoriti. Ženi, katera je vstala, da bi šla, izgovar-jaje se, da Be jej domu mudi, reče: „ Torej, ljuba mati, bodite v vsem brez skrbi, kar šolo zadeva. V svojem in v imenu gospodične učiteljice Vam obljubim, da Fi hočemo vedno vse prizadevati, povsodi in vselej to storiti, kar zahtevata sreča in blagor Vašega otroka. Zato pa Vas prosim in opomnim, da v pričo otroka vselej spoštljivo govorite od učiteljev sploh in posebno od gospodične učiteljice, kakor tudi mi, sosebno tudi ona, vedno 8 spoštovanjem od staršev govorimo!" srednji nemški stan takov jezik govori in piše, da je tujca v resnici sram. In mi ubogi stoletja tlačeni in teptani narod slovenski naj se omika v lastnem jeziku v -'veh urah na teden? Dajte našemu jeziku le toliko pravice na srednjih šolah, kolikor jih ima nemški, in zagotovijo nio vas v malo letih je Slovenec za vse toliko zmožen, kakor vsak drug jezik. Le vprašajte sami največjega sovražnika slovenstva na ljubljanskoj gimnaziji, znanega gospoda „Schvveinelanda", in povedati vam mora, da so pisali in še pišejo kmetiški dijaki boljšo nemščino, kot vaša nadepolna nemška inteligencija. — In če se navadi Slovenec v kratkih letih klasične nemščine, je jasno, koliko se nauči materinščine, če ima priložnost in se mu iz-budi veselje za njo. Najprvo je torej, ako hočemo pridobiti enakopravnost slovenskemu jeziku, da mu priborimo boljše in daljše podučevanje na srednjih šolah. Dve uri zadostujeta komaj ne samo pravemu talentu temuč tudi le onemu, ki je uže izbnjen za ljubezen do materiščinee in se je v prostem času iz veselja uči sam; vsi drugi se je vadijo le za prvi red, a ne za življenje. Koliko imamo pričakovati od tacih dijakov, je znano. Vsako leto stopi najmanj trideset talentiranih Slovencev v višji šole, — a slovensko slovstvo nam priča, da največ potov niti eden ne napiše ze literaturo vrstice za svoje življenje, — ker se je učil slovenščine le za silo in še te po žalostne j metodi, katero hočem opisati pozneje. Možje, ki imate pogum in priložnost povzdigniti glas za narodne pravice, pomnite, da je materiščina na srednjih šolah zadeva, ki je potrebna bolj rešenja, kot morda marsikatera strogo politična stvar. „Man muss das Uebel an der VVurzel fassen" pravi pregovor in vzrok pomajnkljivo-sti našega jezika v poduku na srednjih šolah. Kdor ga ne ljubi in ne spozna ondi, ga ni-kedar ljubil in znal ne bode, in mi stojimo čez 20 let še zmirom na istej stopinji kot denes. L i b e r i u s. Politični razgled. TVotruitJe (lezele. V Ljubljani 20. oktobra. Cesar je 25. t. m. sprejel obe delegaciji v avdijenci. Fredsednik avstrijske delegacije 'grof Coronini je v svojem ogovoru cesarju rekel mej drugim, da bode delegacija pri ob ravnavanji o predlogih skupne vlade ravno tako pred očmi imela moč in velikost države, kakor plačevanja zmožnost da v ko dajalcev. Cesar pak je dejal: Odkar nijsmo bili skupaj, vzdignile so se bile neke težave zoper izvedenje berlinskega dogovora. Moja vlada je svoj trud z drugimi vladami vred na to obračala, da se te težave odpravijo. Moja vlada si bode tudi na dalje prizadevala, državo obvarovati pred vsemi zapletenji. da se ohrani mir; na vsak način pa bode njen prvi nalog, varovati interese Avstro-Ogerske. — Kavno tako je cesar rekel ogerskej delegacij i.v «Vik I listi pravijo, da je dr. Rieger popolnem zadovoljen z vspehom svojega potovanja v Pešto. Magjari so mu obljubili, da se ne bodo mešali v cislejtanske stvari, in s tem so Cehi popolnem zadovoljni. Od Ogrov se ne terja druzega nego nevtralnost, t. j. da ne podpirajo ustavovercev več. Na Dunaji je 25. t. m. umrl znani benediktinski opat llcIfcrAtorfer, dosmrtni ud gospodske zbornice, predsednik nižjeavstrijske^a deželnega zbora. Ta mož je bil nemško-liberalen duhoven, glasoval je skoro v vseh rečeh z ustavoverci, torej nij bil prijatelj zdanj vlade niti ne Slovanov. Star je bil 71 let. Mstavoverni listi močno žalujejo po njem. Poslanci na hrvatskem saboru, ki so srbske narodnosti ali pravoslavne vere, imeli so 24. okt. zborovanje in so sklenili po hrvatskem saboru prositi, naj se skliče srb-aki narodni cerkveni zbor v Karlovcih, kateri ima, kakor znano cerkvene in naobra-ženjske interese Srbov krone sv. Štefana zastopati. Ogerska vlada namreč zoper vse pravo neče uže predolgo tega zbora sklicati, ker ima slabo vest. Vll»lilJo d rime. Iz Helirrada poročajo dunajske novine, da je ItistiČ dal svojo ostavko in sicer zavoljo ostre avstrijske note. ki je grajala Srbijo, da nehče skleniti z Avstrijo ugodne trgovinske pogodbe. Angleške „Dailv Niws" poročajo iz ■!»»!-garije, da se tam vse pripravlja za to, da bodo Bolgari proglasili svoje združenje, kakor brž Grecija začne vojsko s Turčijo. Novo k rs It o ministerstvo je tako sestavljeno : Komunduros ministerski predsednik, vna-nji ter pravosodni minister začasno; Sotiropulo finančni minister; Papamiholopulo notranji in naučni minister; Valtinos vojni in Bubulis pomorski minister. Bivši italijanski minister Iticasoli, jeden glavnih zagovornikov italijansko nemške zveze leta 18G6, baron Bettino R i ca sol i, je dne 24. oktobra umrl v Rimu. Bil je 71 let star. Od mladega je deloval za zjedinjenje Italije. Iz Londona se poroča o velikem taboru „Se ve da, gospod nadučitelj!" odgovori mu žena, „prosim, nikar mi ne zamerite, ker sem se tako odljudno in odurno obnašala; saj veste, kaj naredi jeza pri ženskih! O, drugič hočem biti modrejša in tudi hvaležnejša!" — Na to poda roko gospodu nadučitelju in potem tudi meni. Tudi jaz sem jej v roko segla, toda bolj zarad nadučitelja, kakor pa iz srca. Ko je žena odšla, gledal me je z bistrim Očesom gospod nadučitelj. Jaz sem si pri sebi mislila: „Mar res meniš, da te bodem zarad tega hvalila, da si znal nevihto tako spretno potolažiti? — Svojo zahvalo ti hočem sicer razodeti, ali ti pa bod« tudi ona všeč, to je drugo vprašanje! — „V resnici", rečem mu, „Vas moram občudovati gospod ravnatelj; Vi umete res hijene z godbo ukrotiti in kačam strupene zobe poruvati!" Na to me pa srdito pogleda, da sem se kar prestrašila. Nikdar bi ne bila verjela, da se morejo tudi „plave oči" tako blisketati. In njegovo nagrbančeno čelo! Toda jeza njegova trajala je le en treno-tek; čelo se zravna in mirno me zopet pogleda. „Gospodična", reče mi, „v srce me boli, ko vidim, da nemate nikakeršnega pojma o občutkih materinega srca. Neki čudni predsodki temne Vaš tako bistri pogled! Pa govoriva sedaj malo o našej stvari!" — Na mojo opombo, da to, kar je ravno izustil, ne smem in ne morem tako - požreti, odvrne mi, da mi je pripravljen na to jutri, ker ne bodemo šole imeli, odgovoriti, ako je moja volja, potruditi se tu sem do njega. Obljubim mu, da pridem in rečem, da me bode jako veselilo, slišati ga opravičevati to izjavo. — oktobra. Prišedši v konferenčno sobo, dobim ga uže notri, prebirajočega neko knjigo. „Včeraj ste rekli, g. nadučitelj, da me neki čudni predsodki zavzemajo. Prosim, ali mar mislite, da ste vi brez takih?" nTo ne," odgovori mi brzo, „to bi bil ali meetingu, katerega so Irci imeli v Gal-wayu. Nad 40.000 ljudstva se je udeležilo tega tabora. Parnell je vso odgovornost glede „agrarnih" umorov zvračal na angleško zgorenjo zbornico in na Forsterja, državnega tajnika za Irsko. Stvarij na Irskem da ne bode nič druzega zbolf-šalo, nego ako se da Irskej avtonomija. Popisi. Iz I<|iil>liaiac 25. oktobra. [Izv. dop.] („Tehniški klub za Kranjsko".) Več v Ljubljani živečih tehnikov združilo se je v ta namen, da bi osnovali v Ljubljani „tehnišk i klub za Kranjsko deželo". Ncmen temu društvu je v prvej vrsti osnovati knjižnico dobrih tehniških knjig ter naročati si raznovrstnih tehniških novin v raznih jezikih. Ker je znano, da so tehniške knjige in novine tako drage, da si jih večkrat posameznik ne more kupovati, želi društvo na ta način svojim družabnikom v mestu in po deželi pripomoči do nulaljnega izobraženja. — Dalje bi se društvo pečalo z rnznoličnimi tehniškimi dnevnimi vprašanji, osobito z onimi, ki se tičejo naše dežele; po priliki bi napravljalo tudi v društvenem oboru tehniške razgovore in predavanja, reševalo obče zanimiva tehniška vprašanja ter tako tudi po tem potu skrbelo za temeljito obravnavanje tehniških predmetov in nadaljno tehniško izobraževanje svojih družabnikov. V osnoval nem odboru sede ti gospodje tehniki: g. dr. Haberer, c. kr. rudarski nadkomisar, g. deželni inženir V i čl, g. Rotter, načelnik delavnic na Rudolfovem kolodvoru, g. arhitekt Priesl. g. civilni inženir T o mek in g. c. kr. realčni profesor E Z iako wski, ki je prednik osnovalnemu odboru. Ker ima društvo v resnici blag in obče koristen namen, priporočamo je najtopleje vsem na Kranjskem živečim tehnikom. Iz I JuMJaiie 20. oktobra. [Izv. dop.] Prečudne so sedanje poštne razmere v Ljubljani. Ko sem zadnjič šel po staroj navadi po nek zavitek k oddaji vožnjih poštnih rečij, pri-frči naenkrat ena cela kopica starega zidovja, spremljana z mnogo prahu blizu mene na tla; temu slede tudi kmalu nekatere dile, ki so tako blizu vhoda brezobzirno padale, da se je človeku popolnem bati bilo, da bi kaj ne staknil. Uboge uradnike sem videl, obdane s prahom, ki jim je gotovo dobro v nos kadil, delajoče vendar ondi še svoje službe. Še bolj se pa začudim, ko sem šel čez dva dni potem z denarjem obtežen list na pošto oddat. Uže od zunaj Maličeve hiše je bilo videti najhujši predsodek. Tudi vem in pripoznam, da ima vsak človek svoje slabosti." Na to mu odgovorim, glavo malo nazaj nugnivši: „I)o sedaj jaz nijsem bila v položaji, poznati srca take vrste, in za trdno upam, da ne pridem zopet v tak po^žaj. Nekuko tuja in osamljena se čutim v tem stanu." Resnobno me pogleda, ter odločno reče „Otrok je zrkalo svoje matere!" Odgovorim mu, da je ta izjava meni uganka. — Na to me vpraša, ali sem jaz mar žlahtne rodovine? Ko mu to zanikam, nadaljuje: „Iz zgodovine vam je gotovo znano, da je bilo ljudstvo prej suženj — plemeni-tašev. Jaz in vi pa smo otroci priprostih staršev, kakor so tudi otroci nam v poduk in izivjo izroč Mii. Prosim, pojedite le resnici v obraz in nikar se brez uzroka ne povzdigujte!" Na to mu nijsem mogla ničesa odgovoriti. Vendar črez malo časa mu odvrnem, da se jaz prištevam vsaj k onim, kateri so se iz množine na višino povzdignili. mnogo prahu kvišku dvigajočega se, ki jo nadlegoval vse mimo gredoče. Ali kako se zavzamem, ko v poštno Robano vstopi v.ši za gledam mnogo ljudi pri sprejemu listov in zavitkov polne prahu mirno in pohlevno stati in čakati, kedaj da na vrsto pridejo. Kladivo je razsajalo, železni kol suval, da je bilo grdo slišati, mize so bile vse polno prahu in uradniki sede pri njih, dokler ne pade en precej debel kol blizu nekega gospoda uradnika, ki poln nevolje zaupije: „ja hier |ft man nicht einmal des Lebens sicher", in se začne nad zidarji togotiti. V moje začudenje pa, je še denes vse tako in Bog ve koliko časa še ne bode konee neredu v tej pisarni, ker še le narejajo steno iz desk, katera ima ljudi in uradnike in poštne sluge varovati zoper prah ki se bo še valil pri podiranji starega zida, kakor tudi zoper mraz ki bo gotovo precej občutljiv posebno slugam, ki morajo celo noč ondi prenočiti! Vprašam torej predstvo tukajšnje pošte, ali nij to proti ljudem, ki na pošto hodijo in poštnino plačujejo in proti ubogim uradnikom nekoliko brezobzirno? Zakaj se ne oddaja in sprejema vožnje pošte na kak drug kraj uže prej preložila, predno se je jelo poderati kjer bi se vsaj ljudem ne bilo treba bati za življenje, ali vsaj ne toliko prahu povžiti in mraza pretrpeti. Kje pa tudi policija, da ne vidi takih rečij, kje dr. Keesbachcr-Ko-vačevi sanitatni preiskovalci, ki sicer baje po Krakovem radi razne — recimo — luknje pre-vohujejo. Je li to v prid urada in občinstva? Mislim da nikakor ne. Goditi se morejo take reči v resnici le v mirnej Ljubljani; kje drugod bi bila Baniteta tako postopanje uže zdavnaj ustavila. Telegram „Slovenskomu Narodu". Dunaj 2G. okttfbra. Državni poslanec dunajski dr. Kr onavv etter je včeraj imel pred mnogoštevilnimi volilci tri ure dolg govor, kateri je veliko senzacijo vzbudil. Dr. Kronawetter je ustavovernej stranki očital vse njene mnoge grehe, kako ona prebivalstvo moti in goljufa, ker nikakor nij v nobene j nevarnosti niti državna enota, niti ne n e m s t v o , niti ne ustava. On hvali korektno postopanje Taaffejevo, kaže sebičnostnem-ško-pemske klike. — Denašnji tukajšnji listi si s tem pomagajo iz zadrege, da govor Kronavvettrov spakujejo ali važne dele tega visoko političnega govora izpuščaj o. „Pa kako se je to zgodilo?" reče mi. „Ljubezen do Človeštva raztigala je vezi, v katerih so naši pradedje ječali. Kdo je bil vašega očeta oče? in kdo tega? — Mogoče, da so ljudje uže tretjega kolena bili jednaki tem, nad katere se vi tako oholo povzdigujete. Morebiti, da je bila vaša stara mati ravno tacega mnenja in mišljenja, kakor žena. katera je bila včeraj tukaj. Kaj bi bilo, ako bi ona mnenja Še denes veljala? — Ali bi bilo vam in meni dopuščeno, le nekoliko okusiti iz kupe vednosti in znanosti? — Mislite si v duhu oni prizor, v katerem bi vi bili denes! — Krščanstvo je, kar je vas in mene, vaše in moje pradede rešilo. Bog hoče, da je vsem pomagano." „Trošim g. nadučitelj," mu zavrnem, ,,zdi se mi, da vi cikate na nauke komunizma, na duha strahovitega vladarstva; „jednakost* in f, prostost" veje iz vaših besedij !u (Dalje prih.) Domače stvari. — (Volitve v kranjsko trgovinsko in obrtniško zbornico.) Deremo v oficijalnem poročilu iz trgovinske zbornice v predvčerajšnjej „Liib. Ztg." sledečo objavo: „Po § S. zakona od 2!». junija 1808. d. z. št 85 in 8 2 volilnega reda za trgovinsko zbornico volijo se pravi udje zbornice direktno na 0 let. Po minolih treh letih izstopi v dan 31. decembra letos polovica po službenej starosti ter se na novo voli. Ako v službenej stnrosti nij razlike, odloči žrebanje, kdo izstopi. Pri zadnjih dopolnilnih volitvah 1. 1877 so bili voljeni: V trgovinskem oddelku gospodje: Frane Dolenc, Jožef Kordin, Peter Lassnik, Andre Schrever in Jošef Zennri; v obrtniški oddelek in sicer iz velike industrije, t. j. iz prvega oddelka gg.: Ottomar Bamberg, Max Krermor. in Karel Luckrnann, — te druzaga oddelka Onont'inska obrtnost) g. Leopold Glohočnik in iz tretjega oddelka (drugo obrtništvo) gg. : Iv. Np. II o ra k, Mihael P a ki č, ter Anton P erm e. Mandati teh zborničnih udov minejo po nave-denej postavnej določbi z dnem 81. decembra. 1883.1. Namesto g. Andre Schreyerja ima se nov član voliti, ker nij zdaj več obrtnik ter je tudi odložil svoje mesto kot član zbornice. Namesto umrlega g. Antona Permeta je bil pozvan g. Franc Daberlet a se ima izvoliti nov član, ker ima g. Doberlet v smislu določeb § G. navedenega zakona in § 2. volilnega reda in po odloku trgovinskega ministra od dne 20. julija 1875, št. 10.517 pravico na-domestovati umršega g. Permeta samo do konca tekočega leta. Šestletna služba mine z dnem Ml. decembra 1880 teh-le gospodov: V trgovinskem oddelku: Leopold BUrger, Alexanaer Dreo, Kmerich Mayer, Albert S a m a s s a in Matevž Treun; v obrtniškem oddelku in sicer v drugem oddelku (montanna obrt) g. Mihael Angelo baron Zojs, in v tretjem oddelku (drugo obrtništvo) gg. Albin Achtschin, Ferdinand Bi lina in .lanez Mathian. Samo za veliko obrtništvo ne bo tedaj treba nove volitve. Na videz je to zoper uže početkom navedene postavne določbe, a je utemeljeno v odloku trgovinskega mioister-stvo od dne 28. januarja 1877, štev. 15.444 ex 187G. Tukaj se bere: „Po besedah zakona od dne 29. junija 1808 d. z. št,. 85 (§ 6) ima po minolih treh letih polovica članov po starosti ali pa po žrebanju izstopiti, določba, ki se ima prav (§ 4 in § 9, odstavek 2 trg. zb. post.) tako tolmačiti, da ima zmirom polovica dotične vrste izstopiti. V tem slučaji je to samo tako mogoče, da iz vrste velikih in malih obrtnikov jedenkrat manjša, drugikrat večja polovica izstopi. Popolno soglasje se v zdanjih odnošajih sč zakonom more doseči samo tako, da se obe imenovani vrsti glede vsote njiju zastopnikov smatrata kot jeden sam oddelek, za kar govori tudi to, da je prva izišla iz druge. Obe skupaj imata 12 članov in dne 31. decembra 1880 jih bode moralo 6 izstopiti. Da se primerno reši vprašanje, ali imajo takrat izstopiti štirje mali obrtniki in dva velika obrtnika, skupaj šest, ali pa jeden veliKt obrtnik in pet malih, skupaj šest, o tem zahteva pravica, da odloči žrebanje." Zadnje moglo bi se /goditi, ako iz tretjega oddelka obrtskega odseka u/e tako ne bi bilo treba sedem članov voliti. Ker pa bode treba voliti jednega člana več kakor zakon veleva, zato ne treba da bi žrebanje odločevalo v navedenem smislu. Volilo se bode torej: šest članov v trgovinski oddelek in osem članov v obrtniški oddelek in sie^r od teh jeden T drugi oddelek (montanna obrt) sedem pa v tretji (ostalo obrtništvo). Odsek stavi tedaj sledeči predlog: Izstop zgoraj navedenih 14 gospodov zborničnih članov ima se prijaviti c. kr. deželnej vladi s prošnjo, naj razpiše nove volitve. — Vladni komisar grof Cho-rinskv reče na to, da ima žreb odločiti, ali ima iz oddelka velike industrije dne 31. decembra 1880 od treh udov izstopiti jeden ali bi morala dva in bi trebalo tedaj tudi za to vrsto dopolnilne volitve. Z večino glasov je bil pi sprejet sekcijski predlog. — (Poskušan samomor.) Dvajsetletni fant, sin tukajšnjega malega hišnega posestnika, skočil je te dni z mosta na Karlov-škej cesti v Gruberjev kanal ali „(!esarski graben". Čudno je, da se nij nič poškodoval, temne so ga ljudje izvlekli srečno iz vode. Lani je baje tudi nekdo s te višine skočil v vodo a precej mrtev bil. — (Iz Sevnice) se nam piše: 25 okt.: /upnik Josip Štor je denes zvečer ob 7 uri umrl. Pogreb bode v četertek zjutraj. Ranjki gospod je bil dober duhovnik in do smrti svojemu slovenskemu narodu zvest prijatelj. — (Iz Kotora) v Dalmaciji bil nam je te dni poslan program ondotnega c. kr. realnega in velikega gimnazija za šolsko leto 1879—80, v katerem nahajamo jako zanimivo in korenito v srbsko-hrvatskem jeziku pisano znanstveno razpravo pod naslovom „Starine bokokotorske ". Spisal jo je naš slovenski rojak in ondotni c. kr. profesor Simon Rutar. Gospod pisatelj na 27. straneh opisuje najprej geologiški sestav in geografiško obliko Boke kotorske, a potem opisuje starine in zgodovino njeno od pravekov do rimske dobe ter končno obeta prihodnje leto v programu nadaljevati razpravo, katera je, kakor pisatelj pravi, „ponajviše namenjena bokokotorskima rodoljubima, da im pokaže važnost starina, koje se medju njima nalaze, te ih skloni sakupljati i predavati ovnke spomenike jednoj domači zbirci, kao što ih pozivlje lanjski program ovog zavoda glede rukopisnih i književnih starina." Ra/Jie vesti. * (Sneg) je zapadel v nedeljo na Du-naji in tudi na Češkem in Nemškem, kakor novine poročajo. * (V morje skočila.) Iz Rima poročajo novine, da je nemška pisateljica dunajska novelistka Elise Lienhart v Civitavechii v morje skoela in utonila. * (Deveti uboj v jed nem letu.) V Rumi na Hrvatskem je bil dne 18. t. m. o polunoči ubit Štefan C, ko je domov spremljal svojo ljubico. Neznani ponočnjaki so ga napadli in toliko časa s koli tepli, da je ostal mrtev. Povod je bil temu zločinstvu baje ljubosumnost. V tem malem trgu Rumi je to letos uže deveti uboj. Res lep kraj to in prijeten. Umrli n<» w fl.H|p......129 „ 50 Akcije narodni banke .... »14 „ Kreditne akcije.......27»; „ 80 London..........117 „40 8rebro..........— „ — Napol...........9 „ 36 C kr. cekini........5 „ 64 Driavne marke .... . . 57 „ 90 kr POMltlll O. Gosp. županu Antonu Laschanu v Ljubljani 1'red par meseci sem podpisani v družbi z Jožef Pustom in Anton Murnom (oba hišnika in volilca) se pri Vas oglasil in naznanil, da tukajšnji mestni tosar na škodo mestno občine zlorabi svoj posel in delavce, kateri bi morali mestna dela opravljati, sam za se in za druga privatna dela obrača in rabi, jih potem mestu zaračuni itd. Vse te stvar hočem tudi s prilogo potrditi in imam tudi priče zato. Zakaj pa Vi, gospod župan, p-eiskavo zoper mestnega tesarja nečete pričeti in ste vso to stvar prezrli, mi nij umevno! Upam, da, kakor davkoplačevalec, imam pravico Vas na to opozoriti. V Ljubljani, dnč 23. oktobra 1880. (5410 Janez Anžič, hišni posestnik, Hradeckijeva vas št. 15. V najem se dajo pri Itlalej nedelji, pošta Ljutomer (.Ltitten-berg), poneMtvo s krčmo in mesnico vred. Za kramarijo ga nij na daleč in široko boljšega prostora. — Več se izve pri lastniku dr. firegoriču. odvetniku v 1'liiju. (.550—1) Tulci. 26 oktobra: Pri Nloina t Sch'ver iz Kattč — Sidoli iz Tista. — Sonkup iz I>.in