Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-{uno. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko
glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197.
Bratski hrvatski drugovi i drugarice!
Stolječima rastavljeni umjetničkim med ama s asta jemo se ponovno u srcu ubave Bete Krajine. Rijetko se je dogadalo, dptk smo jošte bili sitom rastavljeni, da je po koji drug pohrlio na zbor bratskog društva s ove iti s one strane Kupe, ali i tada u veliku strahu, da toga radi grdno ne postrada. Modra Kupa darías vise) nije meda, ona je danas naša zajednička pjesma, koja cjeliva i tetoši tu naišu brat sku i neraz; druživu grudu. Danas je ona mirnija te polako puza, da ne pomuti taj bratski zagrljaj.
1 evo sada j oš če vam biti radost veča, kad1 se nadete u zagrlja\ju i s drugarskom bračom s onu stranu Gorjanaca, klpji nisu žalili truda\ da pohrle u vaš i naš bratski zagrljaj, da vama i nama ponesu brWske pozdrave iz krajeva lijepe Dolenjske uz obale zelene Krke.
Poletjeli ste iz svih raštrkanih sela šmom susjedne nam bratske hrvatske grude, da opet posvjedpčite da smo jedno bratsko i ne raz; druživo drugarsko fíjelo. Poletjeli ste, da se nadete zajedno s nama u pravom bratskom zagrljaju i da tako kolfak po korak utvrdirrio u svima nama onu jedinstvenost, koju ne če više nikada slomiti nikakva sila. Poletjeli ste, da porshdite zajedno s nama na jedinstveribsti i na; pretku našega rada na polju širen j a bratske misli i kultur noga svijetla medu najširim slojevima našega naroda.
Kada sada ponovno stupate u ubavi gradič Bele Krajine, Metliku, budite sjegurni, da vam i on nuda svojce bratske grudi, da ptovedete u njeím nékofiUo ugddnih trenuiaka i d¡a iz njega ponesete rtajljepše uspomene prigodom zajedničkoga zbora karlovačkoga, jastrebarskog/a, novomeštanskoga i belokranjskoga učiteljskog društva.
Svima vama naš najsrdačniji bratski drugarski pozdrav.
Pripravni odbor za zajednička skupštinu od cetiri učiteljska društva u Metliki.
Idejni, kulturni in stanovsko politični smoter naše organizacije
Dokončna redakcija smotra UJU v novih pravilih, sprejeta na seji centralne uprave in poverjenikov UJU v Zagrebu, dne 29. aprila 1927:
»Smoter UJU je: A. Da goji idejo popolnega stanovskega edin« stva vsega učiteljstva v državi brez ozira na izvenstanovsko opredeli« tev članstva, kakor tudi zavest, da so poedinci in organizacija za svoje stanovsko delo moralno odgovorni organizaciji in celemu stanu, tako da bo s tem Udruženje pri vseh faktorjih uvaževano kot glavni predstavnik v vprašanjih osnovne narodne prosvete in stanovskih in« teresov.
B.	Da z združeno silo vsega učiteljstva naše kraljevine deluje na napredku osnovnega pouka in narodne prosvete ter na utrjevanju duhovnega edinstva vseh delov na« šega naroda, kakor na napredku in zaščiti moralnih in materijalnih in« teresov učiteljstva.
C.	Da z vsemi primernimi sred« stvi deluje na to, da bodo zakoni in predpisi o pravnem, gospodarskem in socialnem položaju učiteljstva vedno v skladu z upravičenimi sta« novskimi in strokovnimi zahtevami v Udruženju organizovanega uči« teljstva
Dne 29. aprila t. 1. je bila seja vodstva centralne uprave in poverjenikov UJU v Zagrebu. Na tej seji je bila izdelana do« končna redakcija novih pravil UJU v te« meljnih načelnih pogledih. Podrobna stili« zacija je bila prepuščena Izvršnemu odboru, na kar ima isti nalog pravila objaviti, da jih dobi vse učiteljstvo na upogled in v kritiko.
Med drugimi važnimi načelnimi vpra« šanji, ki so bila na seji poverjenikov v raz« pravi, je bilo eno najvažnejših vprašanje o temeljni osnovi UJU, t. j. načelih na katerih stoji in na katerih hoče delovati ter smo« tru, ki ga zasleduje UJU. In prav v tem po« gledu moramo konstatirati, da so si bili vsi zastopniki poverjeništev povsem edini glede čiste stanovske smeri, ki jo morajo zasto«
pati ter ni bilo nobenih diferenc glede na« čelne osnove UJU. Sprejeto je bilo stališče, kakor ga prinašamo na čelu članka.
S smotrom organizacije so zastopniki poverjeništev začrtali Udruženju tri linije: Prva začrtuje idejni pokret ter polaga etič« ne temelje UJU; druga orisu je kulturno prosvetni značaj UJU in tretja naznačuje stanovsko politični smoter in stališče UJU.
Idejni temelji UJU.
Načela, na katerih hoče stati Udruže« nje v bodočnosti, so označena v prvem delu.
Prvo temeljno načelo, ki ga mora pri« poznati vsak član UJU, je načelo popolnega stanovskega edinstva brez ozira na izven« stanovsko opredelitev članstva. Udruženje si je vzelo za idealno nalogo vzgojiti svoje članstvo do one višine in v tem duhu, da bo pripoznalo potrebo popolnega stanovskega edinstva brez ozira na izvenstanovsko opre« delitev članstva in na podlagi tega tudi nuj« no potrebo ene same edinstvene stanovske organizacije za vse učiteljstvo v državi.
Drugo temeljno načelo na katerem stoji Udruženje je, da je vsak član odgovoren za svoje stanovsko delo celemu stanu in ne samo članstvu in mora tudi organizacija stati na tem stališču. Vzgojiti svoje člane v tem idealnem duhu in naziranju, to si je nadelo Udruženje kot drugo nalogo svojega idejno načelnega pokreta, ta ideal hoče imeti v bodočnosti.
Oboje mora biti za bodočnost naš ideal, a ne samo organizačni ideal, temveč mora postati stanovski ideal vsega učiteljstva. To morajo postati najtrdnejši moralni temelji učiteljskega stanu!
Popolno stanovsko edinstvo je vodilna ideja v novih pravilih. Na tem temelju hoče Udruženje zidati vse druge naloge organiza« cije. Na tem temelju hoče dvigati intelektu« alno, moralno in materialno silo učit. stanu. Bistvo tega temelja je organiziranje član« stva brez ozira na izvenstanovsko opredeli« tev članstva. Dosedanji temelji, na katerih se je organiziralo in delilo učiteljstvo, izgub« ljajo na vrednosti in bodo propadli. Mesto njih se dviga čisti stanovski problem orga« nizovanja. Politično prepričanje in versko naziranje pri sprejemanju članstva in pri nastopanju v skupnih stanovskih zadevah ne sme priti v poštev.
To stališče znači prelom z dosedanjim naziranjem o nalogah organizacije in grupi« ranju učiteljstva. Dosedaj se je grupiralo učiteljstvo v poedinih pokrajinah tudi v stanovsko političnem pogledu po politič«
nem in verskem naziranju, sedaj izvensta« novska opredelitev članstva za organiziranje ne bo prišla v poštev. Sedaj so šele nastopi« le razmere, ki omogočujejo skupen nastop. Dosedaj učiteljstvo ni znalo najti potov, da bi se združilo za skupne interese in skupne naloge stanu.
Prelom z dosedanjimi tradicijami tudi v centralni organizaciji znači prehod v novo dobo za vse učiteljstvo. S tem se je ustvaril nov temelj za vse bodoče učiteljsko življe« nje in udejstvovanje učiteljskega stanu.
Z vodilno idejo popolnega stanovskega edinstva se hoče preprečiti v bodočnosti centrifugalna, razkrajevalna stališča in stremljenja učiteljskega stanu, hoče se od« straniti in izločiti vse komponente, ki so bile v preteklosti vzrok cepljenju enotnih sil učiteljskega stanu v stanovski politiki in vrniti učiteljski stan tudi skupnim pro« svetnim in nacionalnim nalogam. Z gojit« vijo te ideje se hoče združiti ves stan za dvig stanu, kulture in prosvete, z njo se hoče močno utrditi in dvigniti v prvi vrsti strokovno vrednost stanu, kar moramo smatrati v današnji samostojni državi tudi za najeminentnejšo nacionalno nalogo uči« teljstva.
V idejnem smotru novih pravil je pa še drugo osnovno načelo, ki bo postalo v bo« dočnosti močan moralni temelj organizaciji in potom nje vsemu stanu. Organizacija si je nadela nalogo gojiti stanovsko zavest, da je vsak poedinec in organizacija odgovorna za svoje delo celemu stanu in ne le član« stvu. Ta, drugi del idejnega stremljenja in bodoče idejne osnove naziranja o nalogah organizacije pa znači, da je bil položen tudi važen temelj močni etični osnovi za bodoče učiteljsko življenje in udejstvovanje. S pro« nicanjem tega etičnega nazora o odgovor« nosti med učiteljstvom se odpira tudi nova, lepša bodočnost učiteljskemu stanu.
S tem stališčem prihaja učiteljstvo do spoznanja, da je tudi v tem pogledu treba v korist učiteljskega stanu in narodne pro« svete prelomiti z dosedanjim, tradicional« nim naziranjem, ki je v preteklosti vladalo med učiteljstvom, češ, da je vsak član in organizacija odgovorna le članstvu, da pa nima moralne odgovornosti in dolžnosti do pripadnikov stanu, ki so izven organizacije. Pod preteklimi okoliščinami je bilo nemo« goče nastopiti s takim načelom, ker so si bile prestratno obe skupini učiteljskega sta« nu druga proti drugi. Celo pod sedanjimi razmerami zna zaenkrat to pošteno stališče škodovati celo organizaciji sami, ker bodo to člani izven organizacije izrabljali sebi in svojemu strankarskemu naziranju v prid. Čas bo pa prinesel, da bo ravno to načelo dalo organizaciji najtrdnejšo oporo pri uveljavi jenju drugih njenih načel ter bo pre« rodilo ves učiteljski stan. Edino zmaga tega načela bo donesla druge razmere.
Z gojitvijo te zavesti med članstvom dajemo ideji stanovskega edinstva vredno idejno sovrstnico in tudi globoko etično vrednoto organizaciji. S prodiranjem tega nazora se bo dvigala organizacija in vsi po« edinci iz globin egoizma in materialistične« ga naziranja o nalogah organizacije v višine idealov, idejnih stremljenj in stališč, ki nam morajo postati v bodočnosti vodilna in vzvi« šena sila. Le z utrjevanjem teh sil in prin« cipov bomo dvigali visoko sebe in ves stan.
Na podlagi vnešenja teh idejnih strem« ljenj v centralna pravila, t. j. ideje popol« nega stanovskega edinstva in stanovske za« vesti, da je vsak poedinec in organizacija odgovorna za svoje delo celemu stanu, kar je danes še naš ideal, bo pridobila organiza« cija močne notranje gonilne sile, ki ji bodo dajale vse pogoje za jako življenje v bodoč« nosti. Ti njeni zdravi temelji so ji porok in sigurno jamstvo za vodilno vlogo v bodoč« nosti.
Kulturni smoter UJU.
Drudi del smotra v pravilih začrtuje kulturni značaj organizacije in njene kul« turne naloge. Ta del je skoro v polnem ob« segu povzet iz dosedanjih pravil. Gotovo pa je, da se z novo idejno bazo popolnega stanovskega edinstva in glede odgovornosti niso niti najmanj zmanjšale kulturne naloge organizacije, temveč nasprotno — celo po« večale. S prelomom dosedanjih tradicional« nih metod in novo bazo se organizacija ni odrekla ni za las svoji kulturno prosvetni misiji.
Njene kulturne naloge so se celo po« množile. Nujna potrebna bo poglobitev njenega idealnega kulturnega delovanja, ker odprla so se široka polja za udejstvitev skupnih kulturno prosvetnih idealov, ki bo« do globoko zarezavali plodne brazde v na« rodu.
Moderni pedagoški problemi, šolski in splošno prosvetni so ono široko še neizčr« pano polje, ki ga bo treba obdelati in ki so najpozitivnejša naloga za nacionalno udej« stvovanje učiteljstva. Ni v enem pogledu se ne more trditi, da se je z novo idejno osno« vo organizacija odrekla sodelovanju pri re« sevanju šolsko prosvetnih vprašanj. Njena kulturna in prosvetna naloga je ostala po« vsem neokrnjena, kar jasno označuje drugi oddelek novih pravil.
Prav v kratkem času bomo pa pokazali, da je kulturna smer uprav z novo idejo in moralno osnovo mnogo pridobila, da se je razširila in poglobila in je zavzela najpozi« tivnejši in najnacionalnejši pravec. Kultur« na smer, ki jo hoče sedaj organizacija izve« sti, znači sicer v resnici nova stremljenja z ozirom na dosedanje pojmovanje nalog uči« teljstva, a ta stremljenja in smer znači po« vrnitev učiteljstva k narodu in k širokim kulturnim interesom naroda in ne k drugim stremljenjem, ki so nas odtujevala narodu. Nacionalno delo učiteljstva hoče postaviti organizacija na realna in pozitivna tla. V tem bo ležalo v bodočnosti bistvo in težišče novega pokreta.
V prihodnjih številkah lista bomo ta pravec jasneje očrtali in iz tega bo razvidna tudi potreba novega pojmovanja nacional» nih nalog učiteljstva.
Ze v pravilih je jasno začrtana tudi smer nacionalnega udejstvovanja organiza» cije, ki ji je cilj utrjevanje duhovnega edin« stva vseh delov našega naroda. Temu na« čelu, ki je že v sedanjih pravilih, je treba dati le konkretne oblike. Povsem nepotreben je spričo tako precizno izraženega cilja in velikih kulturnih nalog, ki jih že vrši, jih začrtujejo organizaciji pravila in ki jih bo dobila z novim stališčem, še kak poseben nacionalni povdarek.
Kulturna smer, ki stremi za najsklad« nejšim delom šole in narodne prosvete z najširšimi interesi naroda je sama po sebi dovolj nacionalna. Ta smer pa stvalja nove zahteve in odpira novo široko polje tudi za delovanje organizacije na izpopolnitvi in dviganju učiteljske izobrazbe, na njeni po« globitvi v smeri novih kulturnih stremljenj z oziroma na zahteve in potrebe naroda.
Ravno novi temelji popolnega stanov« skega edinstva in morlane odgovornosti ce« Iemu stanu bodo našo organizacijo uvelja« vili kot važno prosvetno institucijo, ki bo v bodoče še globlje posegala v prosvetno in kulturno življenje, kakor je dosedaj.
Stanovsko politični smoter UJU.
Tretji oddelek smeri in cilja organiza« cije v novih pravilih začrtuje in kaže stanov« sko politični del in tozadevno nalogo orga« nizacije. S to formulacijo v pravilih je jasno označeno, da se organizacija ni odrekla so« delovanju pri prosvetni zakonodaji in da se hoče ona udejstvovati tako pri reševanju strokovnih, kakor stanovskih vprašanj in problemov. V eni prihodnjih številk bomo pokazali, kako se hoče organizacija odslej še globlje udejstvovati v tem oziru, kakor se je doslej in hoče prevzeti še vodilnejšo ulogo v smeri naše prosvetne politike.
Jasno pa je tudi razvidno, da z novo idejno in moralno bazo organizacija ni pre« vzela zgolj materialističnih stremljenj in nalog, temveč da iste vzporeja ter jim pred« postavlja idejni in kulturni temelj, na ka« terem hoče vršiti svojo nalogo tudi v bo« doče.
Organizacija z novim stališčem ni za« pustila idealov, temveč je svoje ideale celo poglobila, povečala m jih postavila na širši temelj. Dobili pa bodo ti ideali šele v bo« dočnosti pravo vrednost, ko se jih bo uči« teljstvo v polnem obsegu zavedalo in ko se bodo pričeli počasi realizirati.
Konferenca poverjenikov UJU v Za« grebu je s pravili jasno začrtala kaj smo in kaj hočemo biti. Prepričani smo pa lahko, da bo šel čas preko onih, ki nočejo raz« umeti novih potreb in zahtev, katere stavi na učiteljstvo narod in nove državne raz« mere. Temelji, ki so postavljeni v novih pravilih UJU so tako globoki, da dajejo naši organizaciji polno garancijo najjačjega življenja in udejstvovanja v bodočnosti in je vsak odpor, tratiti sile za ohranitev sta« rih temeljev na osnovi strankarstva — da« nes zaman. Bodočnost bo zidala na vedno zdravejših moralnih in idejnih temeljih. Vsaka stvar se enkrat preživi in tako se je preživelo tudi stanovsko organizovanje uči« teljstva na strankarskih temeljih. V tem leži bodočnost UJU, da si je izbralo novo čisto stanovsko osnovo in si je isto pod raz« * vojem razmer in z duhom časa, jasno za« črtalo tudi v novih pravilih.
Ivan Dimnik.
» »tali é liliji ffi/ ji I ijijii umski hi v prid litan talil.* ilel i g
V	nedeljo 8. t. m. je zboroval v mestni posvetovalnici na magistratu v Ljubljani strokovni svet naše Zveze. Strokovni svet je podobna institucija našemu širjemu so* svetu UJU. Svoje ime ima po tem, ker se« stoji iz zastopnikov vseh strok, ki so organizirane v Zvezi državnih nameščencev. Ta institucija se je uvedla za to, ker je nemogo* če, da bi bile v odboru zastopane vse vela* njene organizacije, a je nujna potreba, da se od časa do časa zasliši mnenje vseh včla* njenih organizacij, oziroma se jim poda važnejše informacije.
Sestanek je pokazal, kako koristna je ta institucija za utrditev in poglobitev skupnih ciljev vsega državnega uradništva.
Poverjeništvo UJU so zastopali, ker je bil tov. poverjenik radi drugih organizacij« skih poslov zadržan, tovariši: urednik Ivan Dimnik, strokovni tajnik Josip Ko« b a 1 in blagajnik Rado Grum.
Zastopnike je prijavilo 25 včlanjenih organižacij.
Zbor je otvoril načelnik Zveze državnih nameščencev za Slovenijo g. M. Paterno* s t e r.
Napredek skupne organizacije državnih nameščencev.
V	svojem poročilu je g. načelnik omenil poglobitev organizacije, tako Zveze za Slo« venijo, kakor celokupnega Čin. Saveza v Beogradu. Vse delo je bilo sedaj v prvi vrsti usmerjeno na smotreno izpopolnitev organi« zaciie. K Zvezi državnih nameščencev za Slovenijo je dosedaj pristopilo že 42 stro* kovnih organizacij, vrše se pa pogajanja še z drugimi organizacijami, ki še niso pristo* pile. Članstvo je narastlo od 3237 na 7975 članov, torej za 4738 članov. V Glavnem Savezu je sedaj od 100.000 državnih name« ščencev včlanjenih 40.000, kar kaže, da bo še treba delati na izpopolnitvi organizacije državnega uradništva. V zadnjem času je pristopil Savez hrvatskega uradništva, kar znači lep napredek. Glavni Savez dela prid« no na statistiki in sestavi katastra vseh or« ganizacij in članov. Zavzemal se bo le za včlanjene organizacije in za včlanjeno urad« ništvo, zaradi česar hoče imeti točno evi« denco.
Seja Glavnega Saveza v Beogradu dne 9., 10. in 11. aorila t. 1.
Tajnik g. Joža Bekš je nato poročal o seji v Beogradu, iz česar posnemamo: Na« vzoči so bili zastopniki iz vseh pokrajin v državi in skoro vse centralne strokovne or« ganizacije. Razmotrivala so se sledeča vpra« šanja:
Organizacija oziroma reorganizacija Glav« nega Saveza.
Vkljub precejšnjemu številu organizi« ranega državnega nameščenstva je organiza« cija še mlada in šibka in jo bo treba še iz* popolniti in okrepiti. Delegati so se omejili v prvi vrsti na razmere v poedinih organi« zacijah in poročali o vzrokih, ki so ovirali delovanje posameznih organizacij.
Prvi je podal poročilo delegat U d r u « ge iz Zagreba, ki predstavlja manjši del hrvatskega državnega uradništva. Večji del iz Saveza dosedaj ni bil včlanjen.
V	Bosni šteje pokrajinski Savez do 8000 organiziranega uradništva, od katerih je največ upokojencev.
Južna Srbija je dobila v zadnjem času pravico po pravilih do svojega Saveza. Osnovala si je svoj lastni Savez, ki je pričel z organizacijo. Uradništvo je pa precej ne« zaupljivo do organizacije, kar je največ vzrok nezaupanje, ki obstoja še od prej do beograjskega vodstva.
D a 1 ma cija ni poslala točnih statistič« nih podatkov.
S 1 o v e i j a je točno ugodila vsem za« htevam centrale in deluje organizacija promptno ter tudi dobro napreduje.
V	Vojvodini delajo posebno sodni uradniki na izpopolnitvi organizacije, ki pra« vijo, da centralni Savez ni storil vsega za ustanovitev samostojnega pokrajinskega Sa«
LISTEK.
ALBINA MALAVAŠIČ:
Kako sem pričela brez vsakih sredstev z deškimi ročnimi deli na osemrazredoi osnovni šoli.
(Konec.)
Višja skupina. Tu je šele dela, vsaka ura nam je prekratka. Kar sem naštela v prejšnjih stopnjah, to tu spopolnjujem, ra« bimo žago, kladivo in klešče, smo mizarji, kolarji in knjigovezi. Preveč bi bilo, ako bi naštevala vsa dela. Še nekaj splošnega iz moje dosedanje prakse.
Ne misli nikdar, da si v delavnici kot mojster med vajenci; zavedaj se, da si pa« stir med pastirji na paši, otrok med otroci na travniku, pri potoku, na dvorišču. Pusti, da ti oni razkažejo svoje zmožnosti in ču« dil se boš njihovim iznajdbam. Pri gnete« nju boste šli v duhu na pašnik, zidali boste iz ilovice: zatvornice, mlinčke, predore, ob« like raznih vrhov, postavite kar celo zida« nico, oblikujte kravo s teličkom, kožico
veza. Na vsak način bo treba za Vojvodino ustanoviti samostojni pokrajinski Savez. Centrala je obljubila posvetiti temu vpra« šanju vso pozornost.
Iz Črne gore ni podatkov.
Nato so podali poročila zastopniki po« edinih centralnih strokovnih U d r u ž e n j , ki so povdarjala posebno kulturno delo Udruženj in Savezov, pred« vsem gradnjo domov itd. Povdarjali so, da majnka še v veliki meri prave stanovske zavesti.
Tomlačenje čl. 28. pravil Čin. Saveza.
Nastale so nejasnosti zaradi čl. 28. pra« vil Čin. Saveza, ker so nekatere strokovne organizacije bile mnenja, da ne mora biti po« krajinska strokovna organizacija včlanjena pri pokrajinskih Čin. Savezih, ako so njih centralna strokovna Udruženja zastopana v Glavnem odboru Čin. Saveza. Celo tako daleč so šla nekatera strokovna Udruženja, da bi se članarina morala plačevati direktno Savezu v Beogradu potom centralnih stro« kovnih Udruženj in ne potom pokrajinskih Savezov.
Centralna strokovna Udruženja so iz« razila bojazen, da bi sicer izgubila na ve« ljavi in bi se oslabila. Ta bojazen je pa po« vsem nepotrebna, ker imajo strokovna Udruženja še toliko dela in nalog v pogledu zadev, ki so specialne za dotično stroko in ne skupne vsemu državnemu uradništvu, da jim nikdar ne bo zmanjkalo dela, če hočejo biti na mestu. Činovniški Savez se ne bo mogel pečati s strokovnimi zadevami tako številnih strok, to mora preostati strokov« nim centralnim Udruženjem. Poleg tega imajo pa strokovna Udruženja še polno ne« stanovskih, kulturnih in drugih zadev in vprašanj, ki kažejo nujno potrebo in zahte* vo za obstoj strokovnih Udruženj.
O tem vprašanju se je tudi razvila de« bata. Plačevanje članarine potom centralnih strokovnih Udruženj je nepravilno. Edino pravilno je, da plačujejo društva članarino pokrajinskim sekcijam strokovnih organiza« eij, te pa svojemu pokrajinskemu Savezu. Na vsak način je pa treba delovati za jas« nejšo označenje razmerja centralnih stro« kovnih Udruženj do Čin. Saveza tudi že v pravilih in je treba pravila v tem pogledu izpopolniti.
Centralna strokovna Udruženja sploh ne spadajo v Glavni odbor Čin. Saveza, kjer so pravi odborniki le zastopniki pokrajin« skih Savezov. oziroma naj bi centralna stro« kovna Udruženja imela v Glavnem odboru le posvetovalen glas.
Pravilno je povdaril sreski poglavar dvorni svetnik g. dr. Ferjančič, da je tteba vselej protestirati, kadar se bo« do kršila pravila, ki morajo biti naša usta« va. Povedati moramo, da ne soglašamo s sklepi, ki nasprotujejo pravilom in zahte« vati. da se pravila strogo izvajajo. Četudi morda zaradi mentalitete, ki še vedno vlada na jugu, ne prodremo, moramo konsekvent-no staii na pravilnem stališču in se oglašati.
Pristop hrvatskega Saveza javnih nameščen« cev v Čin. Savez.
Dosedaj je bil Savez hrvatskih javnih nameščencev, ki tvori ogromno večino hr« vatskih javnih nameščencev, izven Čin. Sa« veza.
S strani Saveza v Zagrebu pa ni bilo ovire. V tem oziru je intervenirala tudi že Zveza državnih nameščencev za Slovenijo. Na tej seji je bil Savez hrvatskih name« ščencev sprejet v Čin. Savez, in sicer na ta način, da ohrani svojo popolno individual« nost, enako ostane tudi Udruga pod enaki« mi pogoji, ki šteje manjši del nameščencev iz Hrvatske, za občevanje z Glavnim Save« zom v Beogradu se pa osnuje skupni odbor.
Tudi v tem pogledu je bila iznešena v debati kritika, da bi se bilo treba držati striktneje pravil.
Članarina.
Glavni blagajnik je apeliral na redno plačevanje članarine, ker sicer ne more de* lovati Činovniški Savez. Savez bo rabil nuj«
in ovčko; marsikdo pa se bo lotil pastirčka s psičkom. To bo tekma! Ko bo šolski zvo« nec- naznanil konec druge ure, se bodo oglasili tudi vaši pridni delavci: »Oh, osta« nimo še v šoli!« S pašnika ženemo živino na vodo. Ob potoku bomo zgibali čolničke, velike ladje z dvema dimnikoma; iz vrb si bomo urezali piščal — zapiskali nanjo in ladja bo odplula v daljni svet med Zamorce in Kitajce, bogate Američane in revne Eski« me. Vidite, kako neizmirno lep je ta pred« met! Proč vsi ugovori, začeti je treba le z ljubeznijo in s pogumom, žal ne bo niko« mur. Lepi uspehi, ki se pokažejo baš pri tem pouku v polni luči, bodo vsakemu po« plačali ves trud.
»In zdaj se oglasi jih sto:
Koncentrični pouk ni to!«
Po vsem res ni in tudi biti ne more, dokler ne bo vsak razrednik sam poučeval ta predmet.
Odkar sem nastavljena za učiteljico moških ročnih del, posvečam vse sile ene« mu cilju, in ta je: »Da dobi otrok ljubezen do dela!« Živimo v dobi splošnega lenuhar« jenja. Ljubezen do dela je izginila. Otroku
no stalno pisarno, ki je ne bo mogel vzdrže« vati brez rednih prispevkov članstva. Neka« tere organizacije so zahtevale, da bi se čla« narina ne plačevala od vsakega člana, tem« več naj bi se članarina organizacijam pav« šalirala po gotovem številu članstva. To je
proti pravilom. Članarina naj se plačuje točno, kakor to zahtevajo pravila.
V tem pogledu je debata pokazala, da vse organizacije naše Zveze stoje na stali« šču striktnega izvajanja pravd, ki nam mo« rajo biti naša ustava.	(Dalje prih.)
Zbor strokovnega sveta Zveze državnih nameščencev za Slovenijo.
Boj za naše materijalne in pravne zadeve vsega državnega uradništva. — Dosedaj je 40.000 državnega uradništva enotno organiziranega. — V Sloveniji je organizacija narastla od okroglo 3000 na skoro 8000 članov.
Kontraktualni učitelji, sprejem v državno službo s polnimi službenimi leti.
(Važna odločba ministrskega sveta.)
4. Pogodbe je formalno skleniti za pre« teklo dobo tudi z učitelji, ki so med tem že dobili naše državljanstvo ter postali stalni v naši učiteljski službi.
V	nadaljnjih eventualnih slučajih po« treb po sprejemanju kotraktualnega učitelj« stva je postopati sledeče:
1.	Preden se kontraktualnemu učitelju odredi službeno mesto, je njegovo prošnjo v dvojniku in opremljeno, kakor omenjeno prej pod 3., predložiti ministrstvu prosvete, da se pred sprejemom v službo izposluje tozadevno rešenje ministrskega sveta. Prav tako je prošnjam priložiti tudi 3 izvode po« godbe, ki jih je prosilec že podpisal; pro« stor za višino odrejene nagrade ostane v teh izvodih neizpolnjen.
V	ozir se smejo jemati le prošnje, ki so opremljene z zadostnimi dokazili, da je do« tični prosilec primoran potegovati se pri nas za sprejem v službo države.
2.	Z ozirom na mnogoštevilno domače učiteljstvo, ki ostane pričetkom prihodnje« ga šolskega leta brez mesta, je sprejemanje učiteljev tujih državljanov omejiti le na iz« redne slučaje, predvsem le na znane nacio» nalne delavce z daljšo službeno dobo; vsa« kokrat pa je potrebo sprejema dovoljno utemeljiti.
3.	Kakor pri novem postavljenju, tako tudi pri eventualnih premestitvah obravna« va prošnje učiteljev kontraktualcev mini« strstvo prosvete samo, zato je vsako tako prošnjo predložiti tu sem v rešitev in ne le v naknadno odobritev.
S tem se razveljavljajo vsi razpisi mi« nistrstva prosvete glede kontraktualnega učiteljstva, v kolikor se ne skladajo z go« renjim.
Poverjeništvo UJU je ponovno inter« veniralo glede ureditve sprejema kontraktu« alnih učiteljev in ureditve državljanstva. Glede sprejema kontraktualcev je izšel se« daj sledeči odlok:
Z rešenjem ministrskega sveta od 28. aprila 1927, pod O. N. br. 27.698 od 29. apri« la 1927, se odobrava sprejem kontraktualnih učiteljev na osnovi čl. 2., odst. 3. in čl. 130., odst. 3. čin. zakona ter ureja sledeči na« daljnji postopek:
1.	Z vsakim učiteljem, ki je naveden v rešenju ministrskega sveta, da se odobrava njegov sprejem v službo države na osnovi čl. 2., odst. 3. in čl. 130., odst. 3. čin. zakona kot kontraktualnega učitelja v oblasti, je napraviti pogodbo po priloženem vzorcu in v izvodih, kakor je to predvideno v čl. 10. pogodbe.
2.	Kot nagrado je odrediti letno vsoto Din v višini, sorazmerno rednim službenim prejemkom aktivnega učitelja z isto službe« no dobo kakor jo ima imenovani kotraktu« alec in osebno draginjsko doklado. Za vne« šeno vsoto ne obstoji retroaktivna možnost izplačila.
3.	Izpolnjene in od kontraktualnega uslužbenca podpisane pogodbe je predložiti ministrstvu prosvete izstočasno z dvojnimi prepisi prilog po čl. 12. čin. zakona (v koli« kor je to mogoče), kakor tudi po dva pre« pisa prošnje za sprejem v službo države; od pogodb se po podpisu en izvod vrne za do« tičnega kontraktualnega uslužbenca.
Vse že eventualno predložene prošnje in priloge se istočasno vračajo za predpi« sano postopanje.
SploSne vesti.
—	Izid volitev v učiteljsko disciplinsko sodišče. V torek se je vršil skrutinij za vo« litve v učiteljsko disciplinsko sodišče za ljubljansko oblast. Izvoljeni so v vseh okra« jih kandidati, ki jih je postavilo Poverjeni« štvo UJU — Ljubljana, vštevši tudi srez Kastav. Iz mariborske oblasti do zaključka lista še nismo prejeli poročila.
—	Odstopil je upravni svetnik Učitelj« ske tiskarne g. Luka Jelene. Odložil je tudi uredništvo »Edinstva«.
—	Uredba o šolskih odborih. Izšla je nova uredba o šolskih odborih, ki jo pri« nesemo v prihodnji številki. S tem bode zopet vzpostavljen v neki obliki višji šolski svet in krajni šolski sveti bodo dobili svoje določene funkcije. Dobra stran te uredbe je ta, da bo šolstvo v tem pogledu izjednačeno v celi državi. Na ta način do« bivamo počasi podlago za šolski zakon, ker ima tako uredba o disciplinskih sodiščih, kakor uredba o šolskih odborih zakonsko moč. K ustroju šolskih odborov in podrob« nemu stališču se še povrnemo.
—	Predsednik UJU toži predsednika in tajnika Saveza državnih činovnika. Odbor Saveza državnih činovnika je poslalo na UJU dopis v katerem je razžalil predsed« nika UJU. Te dni je vložil naš predsednik Petrovič tožbo proti predsedniku Sa« veza dr. Mih. Jovanoviču in tajniku dr. M. Dordeviču. Sodišče pa naj odloča ali smeta na dopisu podpisana gospoda v imenu Sa« veza žaliti one, ki upravičeno kritizirajo nji« hovo delo. — Po »Narodni Prosveti«.
—	Odsotnost učnih oseb — točno izpol« njevanje uradnih spisov. Prosvetno ministr« stvo je izdalo odlok, v katerem konstatuje, da mnoge učne osebe samovoljno opuščajo pouk za pol ali celi dan ter poziva nadzor« nike in šolske upravitelje, da pazijo, da to odpravijo, a krivci naj se kaznujejo. — V istem odloku opozarja prosvetno ministr« stvo, da je voditi uradne spise s strogo na« tančnostjo. Iz dnevnika mora biti razvidno, kaj in kako se je obravnavalo učno gradivo. Paziti je, da se redno vpisujejo in nazna« njajo šolske zamude in končno opozarja
se nudi vse polno prilik, da okuša sladkosti brez dela. Mladina ima danes dostop vse« povsod. — Letos je bila celo maškarada zanjo, goji vse športe; prilike, da bi spo« znali sladkosti dela, jim ne da, ne dom in ne šola. — Naj bo pouk tak ali tak, dosegla sem svoj namen. Otroci so se oklenili dela z vso ljubeznijo. Naštejem naj le nekaj do* kazov.
1.	Reden pouk.
2.	Za prvo polletje sem z njihovim denarjem krila skoraj vse stroške — pri« manjkljaja je le 68 Din.
3.	Odmerjeni dve uri sta jim vedno prekratki.
4.	Neštevilni domači izdelki, ki jih zgotove, ne da bi jim to ukazala.
5.	Ljubezen in navdušenje do dela, ki žari s teh delavnih lic in mi daje vedno no« vih moči, da bom šla tudi v prihodnje pre« ko vseh ovir. Nič ne omaje moje vere: »De« lavna šola bo prodrla na celi črti!« Kdaj? Čim preje, tem bolje! Če hočemo našo dr« žavo osrečiti s pridnimi delavci, katerih žalibog tako manjka, gojimo z vso vnemo na vseh šolah rokotvorni pouk!
šolske upravitelje, ki so oproščeni pouka, da najmanje po dve uri dnevno hospitirajo po razredih ter dajejo navodila podrejenemu učiteljstvu.
—	Sestanek učiteljev kmetijsko«nadalje« valnih šol. V smislu dogovora na zadnjem sestanku sklicujem na četrtek, dne 26. t. m. ob 9. uri v zborovalnici mestne osnovne šole v Celju sestanek učiteljev kmetijsko«nada« ljevalnih šol. Poročalo se bo o delovanju v preteklem šolskem letu ter sklepalo o na« daljnjem delu. Sestanka se udeleži tudi ob« lastni referent za kmetijstvo g. svetnik Zi« danšek kot zastopnik velikega župana. — Pero Jankovič, šolski upravitelj v Vojniku.
—	Učiteljska društva, ki so sklenila pristop k »Zvezi državnih nameščencev« in še niso vposlala poverjeništvu določenih prispevkov, odnosno članarine, prosimo, da to nemudoma store, da zamoremo obraču« nati z »Zvezo«.
—	Zborovanje treh društev UJU v Me« žici. Dne 11. junija t. 1. zborujejo v Mežici društva Mežica, Marenberg in Slovenjgra« dec. Za člane Slovenjgraškega društva je sledeči načrt potovanja: Odhod iz Slovenj« gradca v soboto, dne 11. junija 1927 pred pol šesto uro, prihod v Prevalje po 8. uri, potem z rudniško obratno železnico event. z avtom v Mežico. Vrnitev: do Prevalj z rudn. obratno železnico, potem iz Prevalj z vlakom ob 18*27 uri, prihod v Slovenjgra« dec ob 20'50 uri. Oddaljeni člani bodo torej morali prenočevati v Slovenjgradcu. Vra« čajo pa se event. lahko že z vlakom iz Pre« valj ob pol 15. uri in dospejo v Mislinje ob pol 17. uri. Bolj hladnokrvni tovariši pa v soboto 11. junija 1927 lahko ostanejo v Me« žici, da si prihodnji dan še ogledajo mežiški »podzemeljski raj«, ako bo rudniško ravna« teljstvo v to privolilo, kar se bo še pravo« časno naznanilo. Z ozirom na važne točke dnevnega reda ter na dejstvo, da je to zbo« rovanje zadnje zborovanje v tekočem šol« skem letu, naj smatra vsak društven član za svojo sveto dolžnost, udeležiti se tega pomembnega zborovanja. Polnoštevilnega snidenja pričakuje predsednik.
—	Zbiranje denarja v šolah je po odlo« ku prosvetnega ministra št. 4331 z dne 12. oktobra 1926 prepovedano, zato prosvetno ministrstvo ponovno opozarja, da se sme nabirati le v take svrhe, ki so po specijal« nem odobrenju ministrstva dovoljene.
—	Novo vinarsko društvo v Mariboru bo izdajalo svoj ilustrirani mesečnik »Naše gorice«, kojega 1. številka (24 strani) izide okoli 10. t. m.
—	Zbirka pirhov 1927. Do 1. maja t. 1. je nakazalo Jugoslovenski Matici 351 šol v Sloveniji skupno 39.175'05 Din. Vsako na« kazilo potrjuje Jugoslovenska Matica sproti z okusno diplomo. Otrokom obljubljene slike je tudi deloma že razposlala; vsem na« ročilom pa, žal, se ni moglo zadostiti, ker ji je prva naklada slik že pošla, druge na* klade pa tiskarna še ni izgotovila, kar pa se zgodi že tekom prihodnjih dni. Vsem šolskim vodstvom in učiteljstvu sploh, ki se je odzvalo prošnji za zbiranje pirhov, izre* kamo toplo zahvalo. Svoje končno prizna« nje in zahvalo pa bo izrekla Jugoslovenska Matica slovenskemu učiteljstvu, ko bo zbir« ka povsem zaključena. — Jugoslovenska Matica.
—	Mladinski praznik priredi Jugoslo« venska Matica dne 28. in 29. maja v Ljub«
ljani. Mladinski praznik bo združen s sve» čano proslavo desetletnice majske deklara» cije. V soboto 28. maja bodo produkcije šolske mladine v gledališčih, a v nedeljo dopoldne po maši skupen obhod po mestu. Soboto popoldne je v ta namen pouka prost.
—	Zborovanje društva slovenskih uči» teljic se vrši 14. t. m. ob 9. uri pri sv. Ja» kobu. Vse udeleženke imajo pouka prost dan.
—	Učiteljski tečaj ručnog rada u Za« grebu. Kao prošlih, tako i ove godine odr» žati če Oblasni Odbor P. D. C. K. tečaj ruč* noga rada na državno j muškoj gradjanskoj školi u Zagrebu. U tečaj če se primiti 40 učitelja osnovnih, gradjanskih te srednjih škola iz sviju krajeva naše države. Uz rad u stolarstvu, kartonaži, modelovanju, kovi* narstvu i pletarstvu biti če svaki dan po jedan sad teorijskog predavanja iz praktič* ne pedagogije, higijene, radiografije, te upu* ta u organizaciji Podmlatka Društva Črve* noga Krsta. Na žel ju mnogih nastavnika dati če se na tečaju upute u prepariranju životinja i gradjenju jednostavnih radio« aparata. Za trajanja tečaja pregledati če se kulturne institucije, kao i industrijalna pod* uzeča u Zagrebu i okolici. Za učesnike te* čaja osigurati če se stan besplatno a opskr» ba objed i večera stajati če mjesečno 500 Din. Upisnina, koja če se upotrijebiti za na» bavu materijala je 200 Din, a šalje se kao i nebiljegovane molbe za primitak u tečaj do 10. juna. Molbe uz koje do natječajnog roka ne bude poslana upisnina ne če se uzeti u obzir. Upisnina onih molitelja, ko j i eventualno ne budu primljeni se vrača. Primljeni nastavnici treba da sobom pone» su, škare (makaze), ravnalo trokut, šestar i jastuk. Svaki nastavnik neka u molbi na» znači tačno svoju adresu — zadnju postu. Danas kada se mnogo govori o radnoj školi, koncentraciji obuke potrebno je naročito mladjim nastavnicima da se upoznaju sa novim metodama teorijskog i praktičnog rada, koji če mu olakšati rad u školi i doni* jeti bezuvjetno dobar uspjeh u obuci. Mol* be i upisnina šalju se na Oblasni Odbor Podmlatka Društva Crvenoga Krsta, Za» greb, Opatička ulica br. 10.
—	Spomenica k proslavi štiristoletnice čara Jovana Nenada, ki jo je izdal akcijski odbor za proslavo te obletnice, se bode po ministrski odredbi razprodajala po vseh šo» lah v državi.
—	Varstvo prirode. Prosvetni inšpektor je izdal odlok, v katerem poziva učiteljstvo vseh šol naj pazi na šolskih izletih, da mladina ne trga cvetlic ter ne uničuje ne* škodljivih živali. Opozoriti je mladino, da tudi na privatnih izletih pušča naravi njeno krasoto in je ne uničuje z brezmiselnim trganjem cvetja in drugih rastlin ter ne uničuje neškodljivih hroščev in metuljev.
—	Usposobljenostni izpiti so se vršili na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani pod predsedstvom ravnatelja A||n tona Dokler j a od 29. aprila do 7. maja t. 1. Usposobljeni so bili 1. za srbohrva» ščino na osnovnih šolah: S. Darina Konc, S. Emilija Kuhan, Olga Madrn in Vida Taufer; 2. za francoščino Marija Ha» nuš in Amalija Malenšek; 3. za osnovne šole: Valentin Aceto, Ivan Bajec, Anton Belihar, Srečko Berlot, Adalbert Božič, Aloj» zij Cotman, Janko Černut, Rudolf Fajon, Izidor Horvat, Janko Jankovič, Ivan Ka» dunc, Alojzij Koželj, Gabrijel Lumbar, Stanko Medved, Alojzij Nečimer, Franc Remškar, Franc Sevnik, Anton Šlibar, Maks Vilfan, Milena Beg, Stana Debeljak, Marija Dernovšek, Bogomira Dobovšek, Ana Do* lenec, Marija Dovjak (z odliko), Ljud» mila Glinšek, Olga Gomsi, Gabrijela Gor* jup, Vida Gostinčar»Klun, Angela Gradi» Sar, Danica Habjan, Frančiška Hlebec, Ju» lijana Karlovšek, Irma Kuharic, Marija Ku» sar, Kristina Lovrin, Ruža Lenardič, Nuša Lipovšek, Danica Mercina, Ana Modic, Ro» zalija Oblak, Marija Ogrizek, Lea Pavčič, Viljemina Peterca, Franja Pivk, Viktorija PoberajsVuga, Frančiška Poljanec. Dani» ca P o tok ar (z odliko). Marija Roz» nvan (z odliko), Mihaela Rožič. Mariia Rupar, Gabrijela Sikošek, Doroteja Skubic, Marta Steiner, Nada Sega, Vida Štrukelj, Ivana Strus, Ana Terpin. Frančiška Udovič in Ana Zidar»Bullinger. Reprobirani so bili 1 kandidat in 3 kandidatke.
—	Ljubljansko učiteljsko društvo prosi vse one tovariše in tovarišice, ki namera* vajo naročiti sliko izpred Cankarjevega do* ma na Vrhniki, da to store čimprej pri tov. tajniku obenem z vplačilom a 5 Din za sliko v obliki razglednice. Dobiti pa je možno tudi povečano, ki stane 50 Din., format 18 X 24 cm oziroma 80 Din v velikosti 24 X 30 cm Najbolje pa je, da zbero tov. poverje* niki(ice) naročila na posameznih šolah in jih skupno oddajo tajniku.
—	Opozarjamo tovariše zlasti iz Po* savja, ki imajo dobro železniško zvezo z Zagrebom, da si ogledajo razstavo »Djela« v Zagrebu (umetniški paviljon). Nikomur ne bo žal obiska, tako lepi izdelki so tam!
—	Članom kočevskega učiteljskega drns štva v vednost. Do konca junija t. 1. mora vsak član poravnati znesek 84 Din kot čla» narino za 6 mesecev (plačujejo v 10 meseč» nih obrokih a 14 Din) in 12 Din za pevsko društvo, torej skupni znesek 96 Din. Kdor tega ne stori, se mu ustavijo stanovski listi. Dolžniki iz leta 1926. se izterjajo po odvet» niku. — Blagajničarka.
—	Podmladek Rdečega križa na I. deški meščanski šoli v Ljubljani — Prule, priredi v petek, dne 13. maja samo za učence, v so» boto 14. maja ob 5. uri popoldne in nedeljo 15. maja ob pol 11. uri dopoldne javno aka»
demijo pod vodstvom g. strokovnega uči* telja Ivana Repovža, na kateri nastopi prvič na šoli šolski orkester in deški zbor, dekla» macijo in solo igra. Vstop 3 in 5 Din. Za obisk se toplo priporoča — odbor P. R. K.
_ Ni dovolj, če zahtevate pri trgovcu
samo žitno kavo. Teh je več vrst.
Če hočete res nekaj redilnega in okus» nega, potem zahtevajte ŽIKO v rdečem za* vitku.
Naša gospodarska organizacija.
UČITELJSKI ZDRAVILIŠKI DOM V
ROGAŠKI SLATINI R. Z. Z O. Z.
Sedmi redni občni zbor zadruge se jc vršil dne 25. marca t. 1. v Celju. Iz poročila načelstva o zadružnem poslovanju v letu 1926. se povzame, da je štela zadruga kon» cem leta 169 članov z 185 deleži. Prejemki zadruge so znašali 28.435*07 Din izdatki tudi ...... 28.435*07 »
tako, da je znašal skupni de*
nami promet..........56.87014 Din
Po odobreni bilanci znašajo:
Aktiva.
Vrednost hiše s posestvom
po odpisu 2%..........46.118-40 Din
vrednost perila in postelj*
nine po odpisu 15% . . .	9.453"— >• vrednost pohištva po od»
pisu 10%..............7.49830 »
naložen denar............24.928*80 »
vrednostni papirji ....	1.100"— »
delež pri Zadružni zvezi . .	50*— »
poštna hranilnica..........11005 »
prehodni zneski .....	232'75 »
Vsota aktiv .	89.491*30 Din
Pasiva.
Deleži................46.125-—Din
izposojilo ..............35.000— »
rezervni zaklad . . . . .	7.633*58 »
čisti dobiček ......	732*72 »
Vsota pasiv . 89.49P30 Din
Čisti dobiček se pripiše v celoti rezov» nemu zakladu, ki naraste s tem na 8366 Din 30 para.
Članom zadruge se naznanja:
1.	Zadružnikom se izplačajo na željo 5% deležne obresti, toda le, ako zahtevajo izplačilo v 4 tednih po razglasu v »Učit. To* varišu«.
2.	Zadružniki uživajo v »Učit. domu« 75% ni popust na ceni stanovanja, člani (uči» telji»ice) onih učiteljskih društev, ki so pri» stopila k zadrugi pa 25%ni popust.
Doslej so plačala delež učiteljska dru» štva Brežiško»sevniško, Kamniško, Kranj* sko, Krško, Laško, Litijsko iz ljubljanske in Celjsko, Mariborsko (mesto), Mariborsko (okraj), Marnberško, Ptujsko, Šmarsko»ro* gaško, Šoštanjsko, Vransko (savinjsko) iz mariborske oblasti.
Načelstvo vabi vse učitelje(ice), ki jim sredstva kolikor toliko dopuščajo, k pri» stopu; članstvo vseh onih društev, ki se še niso doslej odločila k pristopu pa prosi in poziva, naj pokrene že na prvem društve* nem zborovanju potrebno za pristop k za» drugi, ki ima le blag namen, pripomoči bo» lehnim in gmotno šibkejšim pripadnikom našega stanu poset zdravilišča.
Delež znaša 250 Din, vpisnina 25 Din, skupaj 275 Din, znesek, ki ga lahko utrpi pri malo dobri volji vsako učiteljsko dru» štvo. Delež se lahko vplača v oborkih te» kom 10 mesecev, za kar so položnice na raz» polago.
Vsa potrebna oziroma nadaljnja pojas» nila se dobe pri t. č. načelniku zadruge, šol» skemu ravnatelju v pok. Antonu Gnusu na Dolu pri Hrastniku.
Meščanskošolski vestnik.
—m Državna deška meščanska šola v
Krškem slavi dne 29. majnika t. 1. svojo 50» letnico. Vsled deželnega šolskega zakona bivše Kranjske z dne 29. aprila 1873, ki je zahteval, da se mora ustanoviti po možnosti v vsakem okraju meščanska šola, je tedanji veleposestnik v Krškem, znani dobrotnik in mladinoljub, blagopokojni g. M. Hoče* var, sezidal na lastne stroške veliko dvo» nadstropno poslopje ter ga podaril leta 1877. krškemu šolskemu okraju za triraz« redno deško meščansko šolo. Učiteljski zbor je sklenil dogovorno s krškimi meščani proslaviti 50»letnico šole sedanjim gospo» darskim razmeram primerno na dostojen in svečan način. Na proslavo so vabljeni vsi bivši učitelji in učenci ter prijatelji krške meščanske šole. Natančnejši program pro» slave bo pravočasno objavljen v dnevnih časopisih s kratkim historijatom zavoda. Za udeležnike proslave bo na dan slavja v So» kolski dvorani ob 13. uri skupen obed. Do* bro in obilno kosilo bo stalo za osebo 25 Din. Radi naročitve skupnega obeda naj blagovoli javiti na dopisnici ravnateljstvu meščanske šole v Krškem vsak, ki se misli udeležiti banketa, izjavo, da reflektira na skupen obed; prijave se sprejemajo do 20. majnika. Pri proslavi sodelujeta dve godbi, meščanskošolski orkester ter godba krške požarne brambe. Na predvečer in na dan proslave se vrši v dvorani slavnostna aka» demija z izbranim vzporedom. Za 50»letnic.o i 1Za?10 ravnateljstvo obširno letno poro* čilo. Meščanska šola bo storila skupno s Krčam vse, da bodo odnesli udeleženci s pro* slave najprijetnejše spomine.
—up Meščanskošolska ravnateljstva
oziroma p. n. strokovno učiteljstvo kot pod» porni člani omenjenega društva: 1. Dekliška meščanska šola I., Maribor, Stolni trg: ga. ravnateljica Klavžar 10 Din, ga. strokovna učiteljica Grčarjeva 5 Din.
Vestnik upokojencev.
—up Učiteljska društva — podporni člani društva državnih upokojencev in upo» kojenk za Slovenijo, sedaj v Mariboru. Na*
stopna učiteljska društva so ugodila naši prošnji ter pristopila kot podporni člani:
9.	Gornjegrajsko učiteljsko društvo 120 Din.
10.	Učiteljsko društvo Kozje 47 Din 50 p.
11.	Učiteljsko društvo Dolnja Lendava 68 Din. 12. Učiteljsko društvo za srez Konjice 166 Din 50 p. 13. Učiteljsko društvo za bre» Žiški in sevniški okraj (Rajhenburg) 66 Din. 14. Učiteljsko društvo za šoštanjski okraj 100 Din. Navedenim p. n. učiteljskim dru» štvom oziroma njihovim članicam(om) izre» kamo najtoplejšo zahvalo. — Obenem si do* voljujemo p. n. gg. društvene predsednike onih društev, ki še niso rešila naše prošnje, ponovno prositi, naj blagovolijo dovoliti, da kroži naša prošnja povodom učiteljskega zborovanja. Vsak dar je dobrodošel. — Predsednik: dr. Kronvogel, dvorni svetnik v pok. — Tajnik: Rado Kopič, naučitelj v pok.
—up Srednješolska ravnateljstva kot
podporni člani navedenega društva: 1. Dr* žavna realna gimnazija Ptuj 45 Din. 2. Dr* žavna gimnazija Maribor 15 Din. 3. Držav» na realna gimnazija Celje 100 Din. 4. Drž. trgovska akademija Maribor 55 Din. Vsem imenovanim p. n. podpornim članom izre» kamo najtoplejo zahvalo, osobito pa g. rav» natelju celjske realne gimnazije, ki je svo» jim gg. tovarišem tako lepo: »prispevajte po svojih močeh najbednejšim izmed bed» nih« priporočal našo prošnjo.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Koncert. V nedeljo, dne 22. t. m. ob 15. uri priredi zbor pod vodstvom prof. A. Grôbminga svoj prvi koncert te sezije, in sicer v dvorani Sokolskega doma v T r « bovljah. S tem koncertom se oddolžimo svojemu prvemu ustanovnikuj laškemu okrajnemu društvu. To društvo priredi v nedeljo dopoldne svoje zborovanje, popol» dne pa korporativno prisostvuje koncertu. Spored koncerta je sledeč: Adamič: »Vra» gova nevesta«, mešani zbor. Lajovic: »Ve» seli koledniki«, ženski zbor. Lajovic: »Gozd» na samota«, ženski zbor. Konjevič: »Vrago» lan«, ženski zbor. Zgane: »Maro«, mešani žbor. Žgane: »Zibu haju«, moški zbor. Mo» kranjac: »Mekam«, turška pesem, mešani zbor. Gotovac: »Prigovor«, mešani zbor. Gotovac: »Smiješno čudo«, mešani zbor. Gotovac: »Jadovanka za teletom«, mešani zbor. Pri klavirju bo prof. Anton Ravnik. Predprodaja vstopnic v trgovini Hlastan na Vodi, in sicer sedeži à 15, 12, 10 in 8 Din, stojišča à 4 Din.
—pev. Pevci! Prihodnja vaja za žens.jci zbor v soboto 14. t. m. ob 8. uri zvečer ni v nedeljo dopoldne v Glasbeni Matici. — Za mešani zbor v soboto 21. t. m. ob 3. uri popoldne v Glasbeni Matici. Drugi dan se odpeljemo v Trbovlje. Prosimo — vsi!
Društvena zborovanja UJU.
Vabila
= Učiteljska društva za okraje Marens berg, Mežiško dolino in Slovenjgradec zbo» rujejo glasom sklepa svojih pooblaščenih zastopnikov v soboto, dne 11. junija t. 1. ob 10. uri v Mežici po naslednjem vzporedu:
1.	Otvoritev zborovanja. 2. Vplivi socialnih razmer na razvoj podeželskega otroka; pre» dava tov. Doberšek iz Presvalj. 2. Delovni program v poverjeništvu UJU za prihodnje poslovno leto; predava tov. Pahor iz Ma» renberga. 4. Slučajnosti. Pred skupnim zbo» rovanjem ima vsako od imenovanih treh društev še posebe zborovanje za interne za» deve po vzporedu, ki ga vsako društvo sa» mo določi in objavi. Po skupnem zborova» nju ogled rudniškega obrata, Mežice in nje» ne okolice. Prevoz udeležencev iz Prevalj ob 8" 11 uri in nazaj v Pre val je k večernemu vlaku ob 18-27 uri se bo izvršil po rudniški obratni železnici event. z avtom. Dobro» došli so tudi tovariši(ice) iz drugih krajev, zlasti ker se bodo razmotrivala vprašanja, ki so velikega pomena za vse učiteljstvo. Morebitne spremembe se bodo pravočasno objavile. Na mnogobrojno udeležbo vabijo sklicatelji.
= Slovenjgraško okrajno učiteljsko dru» štvo zboruje — kakor je sklenilo na zadnjem zborovanju dne 5. marca 1927 — v Mežici v soboto, dne 11. junija 1927, in sicer po vzporedu, ki je objavljen na drugem mestu. Pred skupnim zborovanjem ima naše dru» štvo posebe kratko posvetovanje po vzpo» redu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Volitev delegatov za pokrajinsko in glav» no skupščino. 3. Društvene in stanovske za» deve. 4. Slučajnosti.
= Zborovanje učiteljskega društva za svetolenarški okraj se vrši v soboto, dne 21. maja 1927 ob 10. uri pri Sv. Ani v Slov. goricah. Dnevni red: 1 Zapisnik. 2. Dopisi.
3.	Predavanje tov. Joška Lorenčiča o mo» derni telovadbi. 4. Volitev delegatov za po* krajinsko in glavno skupščino. 5. Predlogi za glavno skupščino. 6. Slučajnosti. Iz Sv. Lenarta odhaja predpoldne avto. Kdor se želi peljati, se naj potom dopisnice javi do srede, dne 18. t. m. — Predsednik.
= Učiteljsko društvo za lašk} okraj zbo« ruje v nedeljo, dne 22. t. m. v deški šoli Tr» bovlje=Vode (pri rudniku) in ne v trbovelj» ski šoli, kakor je bilo v vabilu pomotoma označeno. Da zborujemo tokrat na nedeljo je vzrok koncert, ki ga priredi učiteljsko pevsko društvo UjU iz Ljubljane isti dan ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu. Sta» novska dolžnost je, da se zborovanja ter koncerta udeležimo vsi člani polnoštevilno.
Poročila:
+ Učiteljsko društvo za srez Murska Sobota je zborovalo v soboto 2. aprila t. 1. v osnovni evangelski šoli v Puconcih.
Zborovanju je prisostvovalo 39 tovariš šev(ic) kljub temu, da je v zgodnjih jutra» njih urah močno deževalo.
Ker sta bila tov. predsednik in začet» koma tov. podpredsednik odsotna, je otvo» ril in vodil zborovanje tov. C. Hočevar.
Zapisnik zborovanja z dne 12. februarja je bil odobren s pripombo tov. Špangerja, da ni sestavil referata o zaposlovanju se* zonskih delavcev, ker ni prejel obljubljenih prispevkov. Opomni tudi, da se bo ustano» vila v Murski Soboti privatna borza dela, ki bo imela vse sezijske delavce(ke) v evi» denci, vsled česar naša akcija odpade.
Dopisi: 1. Tov. tajnik je prečitla »Izja» vo članov bivšega ožjega sosveta Pov. UJU v Ljubljani« — okrožnica št. 849 — h kateri je podal tov. Hočevar kot sedanji član ožje» ga sosveta svoje pripombe. 2. Dopis »Peda* goške centrale v Mariboru« je vzelo član» stvo z odobravanjem na znanje. Ker pa so društveni člani z raznimi prispevki itak preobremenjeni, je bil soglasno sprejet pred» log tov. Špangerja, da pristopijo k »P. C.« posamezniki, ne pa društvo korporativno. 3. Z ozirom na dopis C. M. D. v Ljubljani se sklene povabiti na prihodnje zborovanje tajnika C. M. D., ki bo referiral o temi »Na» rodno obrambno delo C. M. družbe in naše šolstvo«. 4. Objavljeni sta bili dve okrož» niči Z. K. D. Maribor, ki ju je vzelo član» stvo na znanje, ne more pa podati nikakih nasvetov glede prireditve »kulturnega dne«.
Predavanje: Tov. Titan Josip je referi* ral »O kmetijskem pouku na osnovni šoli«. Očrtal je vse panoge kmetijstva ter poka* zal, kje in kako bi se moral učitelj z uspe* hom udejstvovati kot svetovalec in učitelj kmetskega ljudstva. V sledeči živahni deba* ti se je pokazalo, da je — žalibog — uprav šolska oblast tisti faktor, ki opiraje se na tesnosrčnost paragrafov — naravnost ovira uspešno in smotreno delovanje v pouku kmetijstva, a vrtnarstva še posebno. — V tem so posebno prizadete državne osnovne šole v Prekmurju. Po veliki večini nimajo vrtovi državnih šol plotov. Vse potrebščine naj bi nabavil vedno upravitelj — a denarja oziroma kredita ni. In od šolskega vrta, ki je le učilo, mora plačati upravitelj državi najemnino! — Šolski upravitelji, posebno oni na državnih šolah, naj pošljejo čimprej poročila o nedostatkih na šolskih vrtovih tov. J. Titanu, šolskemu upravitelju v Pu* concih, ki bo skupno s tov. Rusjanom se» stavil spomenico na prosvetno upravo v za* devi opreme in delovanja šolskih vrtov.
»Učiteljski dom«. Tov. Miro Štubel je podal poročilo o občnem zboru »U. D. v Mariboru. Iz tega povzamemo, da je ta naša najmlajša gospodarska organizacija v razveseljivem krepkem razmahu. Upati smemo, da bo stal v doglednem času v Ma» riboru ponosen »Učiteljski dom« — plod naših žrtev, ki pa niso tako težke, če jih prinašamo z dobro voljo in z zavestjo, da žrtvujemo sebi!
O radiju je predaval tov. Hočevar. Nje» govemu zanimivemu predavanju, v katerem nas seznanil s »tajnostmi« prenosa zvoč» nih valov, kakor tudi s »skrivnostmi« radio» aparata, je sledil radio*koncert. — Tajnik.
+ Ljubljansko učiteljsko društvo je
zborovalo celodnevno v petek, dne 18. mar» ca t. 1. v telovadnici II. mestne deške osnov» ne šole na Grabnu.
Glasom kontrolne pole, ki je v svrho podpisa krožila med navzočimi, je posetilo zborovanje 38 tovarišev in 60 tovarišic, skupno torej 98 društvenih članov(ic).
Zborovanje je otvoril novi predsednik društva tov. Vilko M a z i, ki je očrtal smernice bodočega dela v našem društvu sedaj, ko je izvojevan boj za novo smer v naši organizaciji. Po kratkem referatu, ki ga je posvetil spominu Pestalozzija, je pre» šel na dnevni red.
Ko so se prečitali in rešili razni dopisi, gta sledila referata tov. Jo s. Jerasa o »Telesni vzgoji mladine« in nad vse zanimivi referat tov. Jo s. Ambroži ča o temi: »Učiteljstvo in zakoni o socialnem zavaro» vanju delavstva«. Vsa njegova izvajanja so vzbudila največje zanimanje in le žal, da se je moral radi pičlo odmerjenega časa ome» jiti le na kratko podavanje tali važnih točk o socialnem stanju delavstva, ki ga je pri» merjal z našim. Sledila je nato prav živahna debata, v katero so posegli tov. K o b a 1, Kocijančič, Fran Skulj in drugi. Sprejet je bil končno predlog tov. Frana S k u 1 j a , naj društveni odbor premišlja in razpravlja o izvedbi načrte glede Socialne Ustanove Učiteljstva Slovenije (SUUS), o katerem je svoječasno že referiral.
Pri slučajnostih je bil sprejet predlog tovarišice K a 1 i n o v e glede zbirke »Hu» mor iz šolske sobe« v prid Učit. konviktu. Naprosi se društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta, da prevzame iniciativo za nabira» nje originalnih otroških domislic in drugega humorističnega materiala iz šolske sobe in naj izda nabrani in vzorno vrejeni materijal
Udeležite se koncerta pevskega zbora učiteljstva UJU dne 22. maja 1927 v Trbovljah!
v posebni brošuri, ki bo gotovo donesla lep uspeh. V akcijo za nabiranje je seveda pri» tegniti vsa društva potom poverjeništva.
Na predlog tov. Fr. Skulja se stavi na dnevni red prihodnjega zborovanja točka »Podmladek Rdečega Križa« in se naprosi kot referenta predsednika mestnega odbora tov. Maksa Hočevarja.
Sprejet je bil tudi predlog tov. Pri» s t o v š k a , naj poverjeništvo skuša doseči, da bodo smeli prosvetni uradi overavljati razne prevode nemških izpričeval, ker po» vzroča sedanji način overavljanja pri sod» nih izvedencih učiteljstvu prevelike gmotne žrtve pri raznih prošnjah, ki pa večkrat (po« sebno pri kompetencah za službena mesta) ne morejo donesti uspeha.
Končno nam je podal o zadnji seji Glav. odbora v Beogradu izčrpno in prav zanimi» vo poročilo tov. K o b a 1 j ki je orisal ves potek seje. Vsa njegova izvajanja, posebno pa ona o prosvetnih razmerah v južni Sr» biji, kakor tudi ona o naši novi smeri, ki je našla pot tudi v ostale dele naše kralje» vine in si osvaja tudi srca naših tovarišev v Hrvatski in Srbiji, so izzvala v vseh pri» čujočih splošno zanimanje in tudi zado» ščenje.
Prihodnje zborovanje se vrši v teku prveda tedna meseca maja na Vrhniki.
Tajnik.
+ Učiteljsko društvo srezov Maribor, desni in levi breg je zborovalo 12. marca t. 1. v »Narodnem domu« v Mariboru. Od 122 članov se je zborovanja udeležilo samo 74 članov(ic).
Dopisi. Med dopisi je predlagal tovariš Knaflič, naj se dopis poverjeništva št. 849 ne vzame na znanje. Pienum je predlog od» klonil. Isti je s tem dokumentiral, da mu je za stvarno in mirno delo, ne pa za brez» plodno diskutiranje.
Predavanje. Najvažnejša točka na tem zborovanju je bilo predavanje profesorja učiteljišča g. dr. Frana Žgeča o Ivanu Hen» riku Pestalozziju ob priliki 100»letnice nje» gove smrti. Med njegovim predavanjem je čitala gojenka»učiteljiščnica iz knjige »Lin» hart in Jerica« odlomke, ki so značilno pod» črtavali posamezne epizode v življenju ve» likega pedagoga. — Burno odobravanje na» vzočih mu je bila zahvala za globoko za» mišljeno predavanje.
Poročilo tov. Vauda: Za tem je poročal tov. Vauda o delovanju pedagoškega in pro» svetnega odseka učiteljev, o številu učencev v podeželskih šolah in o stanovanjskem vprašanju podeželskega učiteljstva. Ker bo menda tov. Vauda o tem še razpravljal v stanovskih listih, se ne bomo tukaj spuščali v podrobnosti.
Prihodnje zborovanje. Tov. predsednik se prisrčno zahvali obema referentoma ter naznani prihodnje zborovanje meseca maja.
Iv. Dšura, tajnik.
+ Kamniško učiteljsko društvo je zbo» rovalo v soboto, dne 9. aprila 1927 ob 9. uri v šolskem poslopju v Domžalah. Navzočih je bilo okrog 60 članov.
Tovariš predsednik je pozdravil navzo» če in otvoril zborovanje. Posebej je pozdra» vil novega sreskega referenta g. Avgusta L u k e ž i č a ter izrazil željo, da bi imelo učiteljstvo v njem svetovalca in prijatelja. Na ta pozdrav je odgovoril sreski referent L u k e ž i č , da je porabil prvo priliko, da spozna učiteljstvo kamniškega okraja. Iz» ročil je navzočim pozdrav g. sreskega gla» varja, ki želi zborovalcem najlepših uspe» hov. Prihaja kot tovariš in svetovalec, da dvignemo šolstvo na čim večjo stopnjo. Podpirati se moramo kot tovariši v polni meri. Učiteljski stan je vzvišen poklic. Bo» dimo složni med seboj, sloga je potrebna vsakemu stanu, najbolj pa učiteljskemu. Oklepajmo se trdno stanovske organizacije in delujmo skupno v blagor mladine!
Nadalje je pozdravil tov. predsednik zastopnika UJU v Ljubljani tov. Ribi» č i č a.
Prebrali so se došli dopisi. Zapisnik zadnjega zborovanja se je vzel na znanje. Tovarišica blagajničarka je omenila, da se
poslovno leto konča s koncem avgusta, zato je prebrala vsakemu, koliko še dolguje do 1. septembra.
Nato je predaval tov. Božič o gospo» darskih računih na višji stopnji osnovnih šol. Referat je bil zelo posrečen in tovariš Božič je prejel zasluženo zahvalo.
Za prihodnjo pokrajinsko skupščino so se izvolili delegati: Anton Arrigler, Ivan Primožič, namestnika: Julij Mayer in Ma» rija Rupnikova.
Pri slučajnostih je priporočil tovariš I g 1 i č posameznim šolskim vodstvom pre» davanja »Jadranske Straže« v Mariboru. Tozadevne prošnje naj se pošljejo »Pro» svetni zvezi« v Mariboru, stroške povrne »Jadranska Straža«.
Nadalje je podal tov. Ribičič nekaj pojasnil.
Sprejeli so se sledeči predlogi:
1.	Poverjeništvo UJU v Ljubljani naj na merodajnem mestu ukrene vse potrebno, da se statistična poročila urede. Statistična poročila naj bi se izpolnila le v začetku šol» skega leta, za pozneje naj ostanejo le vpra» šalne pole.
2.	Pozivamo poverjeništvo UJU v Ljub» ljani, da zahteva zenačenje (osebnih dra» ginjskih doklad podeželskega uradništva z dokladami mestnega uradništva.
3.	Naj se zopet uvedejo doklade za starše brez premoženja in sredstev, ki žive v skupnem gospodinjstvu z državnimi na» meščenci.
Slednjič se je sklenilo, da se vrši pri» hodnje zborovanje v Mengšu in nato se je zborovanje zaključilo.
+ Savinjsko učiteljsko društvo za vran» ski okraj je zborovalo 9. aprila t. 1. na Go» milskem. Kljub izredno slabemu vremenu je bilo od 38 navzočih 28 članov.
Tovariš predsednik je pozdravil vse na» vzoče, izrekel v imenu vseh sožalje tov. Lavričevi in Cesarjevi ob izgubi rodbinskega člana, tov. Sevniku pa častital k družinske» mu prirastku. — Nato se je prečital zadnji zapisnik in odobril.
Važnejši dopisi so se prečitali in skup» no predelali na učiteljskem zborovanju v Celju (meseca marca), katerega se je ude» ležilo tudi naše društvo, ker je bila obenem poslovitev od našega nepozabnega g. nad» zornika L. Černeja, ki je stopil v pokoj.
Predavanje tov. Rosensteina o »Šolskem vrtu« je bilo dolgo in zelo zanimivo. Prine» sel je celo nekaj vrtnega orodja s seboj v pogled. Tov. predsednik mu je izrekel za» hvalo za marljivo izdelano predavanje.
Poročilo o seji širjega sosveta je podal tov. predsednik. Tovarišica Korberjeva pa je poročala o seji »Učiteljskega doma v Mariboru«, ker je bila od našega društva poslana na občni zbor. Odločilo se je, da plača vsak član po 20 Din letno za to pre» potrebno ustanovo.
Za pedagoško centralo se bo sklepalo pri prihodnjem zborovanju.
Volitve delegatov za pokrajinsko skup» ščino: Razen tov. predsednika M. Zdolšeka — izvoljen kot delegat tov. Jančigaj, kot namestnica tov. Kremžerjeva, kot druga namestnica tov. Urbasova.
Določi se prihodnje zborovanje v maju na Trojanah. — Ela Križ, t. č. tajnica.
+ Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj je zborovalo dne 9. aprila t. 1. v Brežicah. Od 52 vpisanih članov navzo» čih 36.
Po običajnem pozdravu tov. predsed» nika se prečita zapisnik zadnjega zborova» nja in občnega zbora, ki se odobri.
Dopisi. Glede na dopis društva držav» nih upokojencev se da med članstvo nabi» ralna pola za prostovoljne prispevke. Revi» zijsko poročilo in dopis glede poročil o na» šib zborovanjih v političnih časopisih se vzame z odobravanjem na znanje. Na do» pis C. M. družbe se sklene povabiti njenega predavatelja na prihodnje zborovanje.
Predavanje. Tov. Peterlinu se članstvo za njegov temeljit in izčrpen referat »Solnce in rastlinstvo« zahvali s prisrčnim aplav» zom.
Slučajnosti. Društvo sklene na predlog tov. predsednika pristopiti k poštnočekov» nemu prometu. Tov. Šuler prečita dopis pevskega zbora UJU. Po daljši debati se sklene, da pristopijo člani kot podporni člani zbora.
Poverjenikom S. Š. M. se izvoli tov. Bo» hinc. Članarina za to poslovno leto se do» loči za redne člane 150 Din ter za z učitelji poročene učiteljice 80 Din.
Izvolijo se delegati za pokrajinsko skup» ščino: tov. čopič in Peterlin, namestnici tov. čopičeva in Arnškova; za državno skupšči» no tov. Čopič, namestnik tov. Tavčar.
Prihodnje zborovanje se vrši dne 11. junija v Brežicah. — Tajnik.
+ Učiteljsko društvo UJU za Radov» ljico. Dne 9. aprila 1927 je imelo učiteljsko društvo zborovanje na Bledu s pričetkom ob 11. uri. Po predsednikovem pozdravu se je odobril soglasno zapisnik ustanovnega občnega zbora.
Nato je predaval tov. Mrovlje o »Iz» obrazbi in vzgoji«. Po njegovem referatu se je razvila debata, katere so se udeležili tov. Razinger, Vider, Pibrovec in Zu» p a n č i č. K zaključku je podal svoje mne» nje še tovariš predsednik.
Vsled pozne ure se je nato vršilo zelo skrajšano predavanje tov. predsednika o »Ženskem vprašanju« z obljubo, da se bo o tem še podrobneje predavalo.
O delovnem programu poverjeništva UJU Ljubljana. Predsednik je predlagal, naj se zniža delež Učiteljske tiskarne od 250 Din na 100 Din, plačljivih v 10 mesečnih obrokih. Predlog je bil soglasno sprejet. Potem je predsednik pozval člane, da naj vsi pristopijo z deležem k Učiteljski tiskar» ni, kakor hitro zniža tiskarna delež na 100
Din, ker le v močni gospodarski organizaciji je možen neodvisen, miselno gospodarsko stanovski napredek. Iz tega vproka se po» živa poverjeništvo UJU Ljubljana, naj ukrene vse potrebno, da se v najkrajšem času ta zahteva uresniči in da postane vsak član UJU obenem član vseh učiteljskih go» spodarskih ustanov UJU, ne da bi se pri tem članarina zvišala. Sklep je bil soglasno sprejet.
Dalje je bil sprejet predlog tovariša Zupančiča, da naj se v bodoče vsak član pismeno opraviči, zakaj se ne udeleži zborovanj. Opravičilo naj se pošlje na na» slov: S t. Žagar, šolski upravitelj, Do» brava pri Kropi. Želi se, da se v prihodnje ob vsakem vremenu vsak član udeleži zbo» rovanja, da se bo videlo, da je društveno zborovanje za delo, ne pa za zabavo.
Prihodnje zborovanje se vrši na Jese» nicah prve dni maja v sporazumu skupno s kranjskim učiteljskim društvom.
Rokotvorni pouk.
Vse potrebščine za KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini
93 ŠAGRIN" dr. z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6.
(nasproti Hotela Union.)
Podpirajte obratni sklad!
m
VOLNA
VEDNO
PRIHAJAJOČE
NOVOSTI
A.E.SKABERNE
LJUBLJANA.
Naročajte vsa tiskarska dela
v	' '
za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!