tokaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer franldrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačofl 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 kn*k za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine“ v Celju. ■ r . * 1 * " 1 == ==^..—-- Radi binkoštnih praznikov “izide prihodnja številka „Domovine“ prihodnji petek, dne 5. junija. Na ljudski shod v Celje torej na binkoštni ponedeljek. Iz vseh strani Spodnje Štajarske prihajajo poročila, da se shoda za Hrvate namerava ude¬ ležiti mnogo tisočev štajarskih Slovencev. Pri¬ pravljalni odbor je pa tudi vse primerno odredil, da se bode shod vršil v kar najveličastnejši obliki. Poslano je širom dežele že nad 10 000 oklicev. Kar se sporeda pri shodu tiče, bodi ome¬ njeno, da se po postavi mora shod, če je, kakor se pravi, pod milim nebom, vršiti strogo po sporedu, ki se je vladi naznanil. Naznanilo se je pa, da se govori le o hrvatskih zadevah in o položaju macedonskih Slovanov. Govorniki so že določeni in se pričakuje cela vrsta poslancev, tudi hrvatskih. Seveda ni izključeno, da se bode v sporedu dovolila kratka beseda doslej še ne določenim govornikom. Nadalje opomnimo, da je vlada zatrdila, da shodu ne bode ovir delala in skrbela z orožništvom, da bi kaki protinarodni pritepenci ne delali nemira. Glavno skrb za vzdrževanje reda poveri pa pripravljalni odbor članom „Celj¬ skega Sokola 8 , na kar izrecno opozarjamo. Ta zbor rediteljev se bode spoznal na posebnih znamenjih in opominjamo vse udeležence, da vso skrb za red rediteljem prepustijo, da se ne vmešavajo v njih delokrog, ampak se njih po veljem pokorijo. Samoobsebi se razume, da se mora shod vršiti v mejah postavno določenih zborovalnih pravic in že naprej naznanjamo, da bi kako nepotrebno drugačno ravnanje bilo zoper našo voljo in bi je mi strogo obsodili. Gre se za izraz naše prijateljske pomoči za varovanje pravic in časti naših bratov Hrvatov in drugih južnih Slovanov nasproti vladnim tlačiteljem, vse drugo pride — ob drugi priliki na vrsto. Če se pa našega programa strogo držimo, dosegli bomo že s tem mnogo ne le za brate Hrvate, ampak posredno za sebe, ker bomo z veličastnim shodom nemčurjem in drugim sovražnikom naj¬ jasneje dokazali, da Slovan in zlasti južni Slovan stopa mogočno na dan. Še enkrat torej kličemo vse zavedne na¬ rodnjake širom naše slovenske dežele, naj skrbe za častno udeležbo, pa tudi za časten nastop naših narodnih čet. Če bi mi ob taki priliki ne bili na svojem mestu dokazali bi svojo politično nezrelost. Nas pa še čakajo politični boji, predno prispemo do popolne zmage naših narodnih tirjatev. Zato s čilim in treznim duhom na delo, da vidi vlada in da vidijo naši nasprotniki, kako možato se potegujemo za pravice naših slovanskih bratov in za narodno čast in na¬ predek našega naroda, ki kot nepremagljiv junak mora korakati po začeti poti neustrašeno naprej do končne zmage. — Slovenci, na svidenje na binkoštni ponedeljek popoldne ob 3. uri na la- novškem travniku pri Celju. Zopet in zopet razmere pri celjskem sodišču. Minilo je zopet porotno zasedanje in ogor¬ čeni moramo reči, da so se pravice slovenskih obtožencev posebno s strani celjskega državnega pravdni štva tudi v minolem zasedanju nezako¬ nito kršile. Državno pravdništvo sestavlja nače¬ loma v porotnih zadevah samo nemške obtož¬ nice tudi proti takim obtožencem, ki ne razumejo niti besedice nemški. Pri razpravi se čita nemška obtožnica. Vestni sodniki, kakor v bivšem zasedanju dež. sodni svetnik dr. Katziantschitsch, slovenski stranki obtožnico vsaj prevajajo, drugi, kakor dež. sodni svetnik dr. Reitter, obtožnice sploh ne tolmačijo, ; ali pa tolmačijo tako, da sami ne vedo, kaj pravijo. § 314 odstavek 3. kazensko - pravnega reda določa, da se mora prečitati obtožnico, inače je postopanje nično. Vprašajmo se, komu na ljubo je čitati obtožnico? Obtožnica se čita gotovo v ta namen, da zvedo sodniki in da sliši obtoženec, česa ga obtožuje državni pravnik. Po § 315 ka¬ zensko - pravnega reda, ki ga pojasnjuje določilo § 245 istega reda, zaslišuje nato predsednik ob¬ toženca o vsebini obtožnice. Kako naj odgovarja slovenski obtoženec na obtožnico, katere ni ra¬ zumel, ali ki se mu je slabo in pomanjkljivo raztolmačila ? Ker se obtožnica bistveno tudi radi tega čita, da izve obtoženec neposredno njeno vsebino in ker pomeni čitanje za obtoženca ne- umljive obtožnice isto kakor nečitanje, raditega je tako postopanje po § 314 kazensko - pravnega reda nično. § 324 kazenskega pravnega reda določa: Po prečitanju vprašanj, po katerem ni več do¬ puščeno odstopiti od obtožbe, se zaslišijo obto- žitelj in zasebni udeleženec, obtoženec in njegov zagovornik v § 255 določenem vrstnem redu. Ta slednji § 255 pa pravi, da imata obtoženec in njegov zagovornik pravico, odgovarjati na izva¬ janja državnega pravnika in da pristoja obto¬ žencu in njegovemu zagovorniku končni govor. Toda tudi ta pravica obtoženčeva je jalova, ako govori, kakor pri nas, državni pravnik v obto¬ žencu neumljivem jeziku. Dolžnost zagovornika (tudi nemškega) bi bila, predlagati glede na obstoječe razmere pri javni razpravi, da se 1. obtožnica dobesedno pre¬ vede, in 2. da predsednik raztolmači govor državnega pravnika. Ako bi se tej zahtevi ne ugodilo, bi bil to povod ničnosti po § 344 št. 5 kazensko - pravnega reda, ker bi se z zavrnitvijo te zahteve naravnost nasprotovalo bistvu obrambe, namreč ustmenemu in neposrednemn postopanju. Z nemškimi obtožnicami se prikrajšuje slovenskemu obtožencu zakonita obramba že za časa preiskave. Po § 209 kazensko - pravnega reda se mora obtožnico obtožencu dostaviti go¬ tovo radi tega, da se ta o njeni vsebini sam pouči. Pri nas pa opravlja v tem oziru preisko¬ valni sodnik posel „ tolmača 8 , ko prevaja nemške obtožnice slovenskim obtožencem. Tako „tolma- čenje 8 pa je glede na deželne jezike naravnost nezakonito. LISTEK. V spomin Ivanu Trstenjaku, umrlemu dne 7. majnika 1903. Umrl je mož. S. Gregorčič. Zopet umrl nam je mož, nepoznan v naobraženih krogih; trda dlan, ostri napor, silna skrb, mučna grenkost ž njim so od malih se nog družili na stezi življenja, malo miru dajajoč delavcu žuljevih rok. Razsvetljeval mu ni učenosti žar pametne glave, skromnosti bil je on vzgled, tih, zadovoljen povsod, toda značaj, značaj mu posebno je kitil življenje, blago njegovo srce dičen mu bil je nakit; mnogo mu burnih neviht grenilo je dostikrat žitje, vajen trpljenja gorjš, mnogo prebil je težav. Najprej odprl se je grob nadepolnemu mlademu sinu, ki učenosti vzgled dičil slovenski bi svet; mati za njim je odšla, žena preblagega srca, ki že od mladih je let bila marljivosti vzor; skoro za njima na pot v vekovečnost se hčerka odpravi, hčerka edinka, ponos tukajšnjih brhkih Slovenk. Drug je za drugim odšel, preselivši se v boljše domovje; žalostna pota so to, srca skeleča hud<5. Vrlih pet sinov sedaj žaluje nad Tvojo gomilo, mnogih sorodnikov jok stiska srce za Tebčj. Dokler poganjalo drevje bo brst na Sadovniku Tvojem, ki si je sam sadil, sam je marljivo gojil; dokler ostal bo zelčn Tvoj grozdorodni Brebrovnik, dotlej ostane naj svež v srcih nam na Te spomini Božidar F leg er ič. Nezaupnost. Spisala Ernestina R. Nekega krasnega pomlad inskega jutra sem se sprehajala v mestnem parku. Hladen vetrič je pihljal ter podil bele oblačke po nebu. Pomla¬ dansko solnce je sijalo jako milo in ljubko na ravno ozelenelo in cvetoče drevje, kakor tudi na vse parkove gredice zasajene s krasnimi cvet¬ kami. Drobni ptički so žvrgoleli svoje pesmice, skakljajoč z vejice na vejo, z drevesa na drevo. Tuintam se je sprehajal kakšen gospod s svojo soprogo ter se naposled vsedel na priljubljeno mu klopico in dihal še nekaj časa sveži pomla¬ danski zrak. Bilo je zares krasno, tako nekako svečano akoravno je bil delavnik. Hodila sem že precej časa semintja, tako da sem bila skoraj utrujena. Poiščem si pri¬ merno klopico, s koje sem imela krasen razgled po parku, ter se vsedem. Komaj se vsedem, ozrem se okolu ter za¬ gledam ravno v park prišedšo gospico. Nihče mi 216 Ako se še pomisli, da ima nemškega jezika vešči obtoženec priliko v zaporu premišljevati obtožbo, predlagati z ozirom na vsebino obtož¬ nice nova dokazila, katere pravice se obtoženci navadno poslužujejo, se spoznava zopet celo ne¬ zaslišano postopanje državnega pravdništva, ki krati na ta način z nemškimi obtožnicami slo venskim obsojencem, neveščim nemščine, zakonito obrambo. Ti namreč nemških obtožnic sploh ne sprejemajo, češ, da jih ne razumejo. Od obtoženca se pač ne more zahtevati, da bi se potegoval sam za svoje pravice v jezi¬ kovnem oziru; n. pr. da bi se pobrigal za slovensko obtožnico, posebno z ozirom na to, da nemška gospoda posebno v tem oziru ne razumeva no¬ bene šale po veljavnem načelu » kazenske poli¬ tike” (zistem Waser). Obče znan pa je sledeči slučaj, ki je za razmere, katere vladajo pri nas, res tipičen. Neki obtoženec, kateremu so hoteli vročiti nemško obtožnico celjskega drž. pravdništva, je zahteval slovenski izvod iste, kar se je vzelo vestno na zapisnik. Državno pravništvo pa je zahtevo, da izda slovensko obtožnico v zmislu obstoječih do¬ ločb, zavrnilo. Pismenih takih določb sicer ni, ali tajne ustmene določbe, ki nasprotujejo obstoječim za¬ konom in sicer členu 19 drž. osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, št. 142 d. z. so narav¬ nost škandal za avstrijsko pravosodstvo. Za državno pravništvo, ki je poklicano, da pred kazenskim sodiščem zastopa državno oblast, to rej veljajo zakonom diametralno nasprotujoča določila. Častitamo državi, ki se ne daje zasto¬ pati po sposobnih državnih pravnikih, temveč po sposobnih vsenemških politikih kakor sta Bayer in Kočevar. Taki ljudje bodo morebiti po¬ vzdignili ugled države v očeh kakih Schonererjev, Wolfov ali Rakuschev in Ochsov, trezno misleči ljudje pa bodo take razmere obsojali kot znak korupcije. Čudili smo se, da je slovenska javnost do- sedaj tako mirno prenašala preziranja sloven¬ skega jezika pred celjskim porotnim sodiščem. Z velikim zadoščenjem zato pozdravljamo sklep slovenskih odvetnikov, da zanaprej ne bodo sprejemali „ex offo“ zagovorništev slovenskih obtožencev, ako bode dr¬ žavno pravništvo izdajalo nemške ob¬ tožnice. Naše poslance pa opozarjamo, da vendar enkrat odločno zahtevajo od pravosodnega mini¬ stra, da napravi red pri naših državnih pravni- štvih, posebno da odstrani kričečo krivico, da na celem Spodnjem Štajarskem ni niti enega slovenskega državnega pravnika niti namestnika, temveč da zavzemajo ta mesta naši najzagrize- nejši politični nasprotniki. Interpelacija poslanca dr, Ploja in tovarišev na ministrskega predsednika kot voditelja pravosodnega mini¬ strstva. (Konec.) Kako nežno je postopala vlada s tem vprašanjem pri vseh načrtih jezikovnih zakonov in nazadnje pri uravnavi jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskem! V jezikovno mešanih okrajih — in kot takšni se smatrajo le okraji, v še to jutro ni vzbudil zanimanja, a to deklico sem se takoj namenila opazovati. Lahkih nog, kakor bi jo nosil veter, šla je mimo mene. Porabila sem to priložnost, da si jo bolje ogledam. Bila je cvetoča mladenka. Prisodila ji nisem več kakor kakih 18 let. Njen nežni obraz je spričeval o njeni nedolžnosti in nepokvai jenosti srca. Temna obleka in bel slamnik pristojala sta jako dobro njeni vitki rasti. V roki je nosila solnčnik, igraje si ž njim. Mimo mene gredoč me niti opazila ni, tako je bila nekako zamiš¬ ljena Srečevala je tudi druge ljudi; a zmenila se ni za nikogar ter nemo bolj po samotnih potih korakala. Naposled si je izbrala precej osamljeno klopico ter sedla. Ura v zvoniku je že par četrtink odbila, a ona je sedela še vedno nepremično in ogledovala cvetočo naravo. Čas je potekal in ona je postajala nemirnejša. katerih je več kot 20 odstotkov stalnega prebi¬ valstva priznalo drugi deželni jezik kot o eva m jezik — naj sodnik rabi jezik stranke že v pri poslanem povabilu in pozneje ravno tako pri ustmenem občevanju in sestavljanju zapisni a. Na Spodnjem Štajarskem se je samo v man borskem sodnem okraju izreklo 12 odstotkov stalnega prebivalstva za nemški občevalni je zik, v nobenem drugem okraju nad pet od¬ stotkov, v večini okrajev pod dvema odstotkoma. Kakor je torej očividno, rabi več kot 95 odstotkov spodnještajarskega prebivalstva slovenščino za občevalni jezik in vkljub temu se drzne pred¬ sedstvo deželnega nadsodišča izdati naredbo, s katero se onim, ki razumejo tudi nemščino, odreka najrevnejša jezikovna pravica. Pravosodno ministrstvo ali noče ali pa ne more upogniti upora predsedstva graškega dežel¬ nega nadsodišča nasproti najboljšim in najpra- vičnejšim namenom, katere, kakor se nam vedno zopet zatrjuje, goji pravosodno ministrstvo, kajti ni še dolgo temu, kar nam je dalo isto predsed¬ stvo povod, da smo interpelirali radi nekih novih formularjev v sodni depozitni zadevi, s čemur se je hotelo izvesti nekak napad na slovensko uradovanje, in danes je stvar ravno taka. Pri prvem branju proračuna je gospod mi¬ nistrski predsednik prosvedoval proti trditvi s slovenske strani, da se ravna s Slovenci kakor s Heloti; žalibog pa moramo vsled preganjanj, katerim so Slovenci izpostavljeni pri večih so diščih na Spod. Štajarskem in Koroškem, ako hočejo obraniti svoje jezikovne pravice in obva¬ rovati svoj narodni čut, kakor se drugod varuje narodni čut nemških njihovih sodržavljanov, po noviti trditev o helotskem postopanju. Dolžnost voditelja pravosodne uprave je, da se končno ven¬ dar že napravi konec neznosnim razmeram, ka¬ tere predsedstvo graškega deželnega nadsodišča, kakor je videti, odobruje in pospešuje. Podpisani torej vprašajo ekscelenco gospoda ministrskega predsednika kot voditelja pravosod¬ nega minstrstva: 1. Ali mu je znana naredba predsedstva deželnega nadsodišča, oziroma ali se hoče o vse¬ bini iste takoj natanko poučiti? 2. Ali hoče najprikladnejšim potom in sicer z odlokom na sodišča v področju graškega de¬ želnega nadsodišča grajano naredbo graškega de¬ želnega nadsodišča popraviti in tako krivo tol¬ mačenje in napačno razlaganje iste odpraviti? Dunaj, 19. maja 1903. Žičkar, dr. Stojan, Vukovič, dr. Hruban, Povše, dr. Gregorčič, dr. Klaič, dr. Koudela, Borčič, dr. Ploj, Robič, dr. Žitnik, Pfeifer, dr. Ivčevič, Biankini, Šupuk, Spinčič. Celjske in štajarske novice. (Še enkrat poživljamo) vse zavednejše sloje med našim ljudstvom, da porabijo ves svoj vpliv v to, da bo udeležba na shodu v ponedeljek tem mnogobrojnejša. Prečastita duhovščina, slavno učiteljstvo, županstva, društva itd., sploh vsak razumnik naj agituje med ljudstvom za shod. Torej na delo! (»Delavsko podporno društvo” v Celju) poživlja vse svoje ude na shcd, ki se vrši na binkoštno nedeljo, dne 31. t m., ob 3. uri po¬ poldne v lastnih prostorih. Na sporedu so važne Zdelo se mi je, kakor da nekoga pričakuje. In res, ozre se še enkrat in zagleda ga ter zardi. Prihajal je s knjigo v roki. Po zunanjem je bilo soditi, da je dijak, Hitrih korakov mu steče naproti, krčevito mu stisne roki in povesi oči. Izpregovorila nista niti besedice, ampak nepremično zrla eden drugega. Zdelo se mi je, kakor da govorita samo s pogledi; a spomnila sem se, da se prava in nedolžna ljubezen ne razodeva s priliznjenimi besedami in sladkimi obljubami, ampak prava ljubezen molčč govori. Po kratkem molku se napotita eden tik drugega do osamele klopice. Sedeta se in pričelo se je razgovarjanje o različnih rečeh; a o ljubezni ni bilo slišati be¬ sedice. Kedar bi bil donesel govor na ljubezen sta se samo spogledala in vedela sta vse kar se godi v njunih srcih. stvari, tičoče se delavskega vprašanja Pridite torej vsi ter pokažite, da se -vedate! (Slovensko delavstvo! V ponedeljek na shod!) Manifestacijski shod na binkoštm pone¬ deljek naj bo jasen dokaz, da žije m klije v vseh slojih slovenskega naroda „pa Spodnjem Štajarskem enaka ljubezen do bratskega naroda hrvatskega, ki ječi sedaj pod težkimi okovi, v katere ga je vklenila tiranska vlada bana Kbuen-Hederv aryja. Celi narod hrvatski trpi neznosne muke, najbolj prizadet je pa gotovo delavski stan, ki ga tira kruto samosilstvo ba¬ novo iz domovine v daljne prekomorske kraje, ker doma nima vsled banove gospodarske poli¬ tike nikakega zaslužka več. Tovarne na Hrvat- skem so v rokah madžarskih in inozemskih kapitalistov, ki uvažajo trumoma tuje delavce v deželo, domače pa odpuščajo in ne sprejemajo. Obrti leže na tleh. Celo narodno gospodarstvo se je vsled desetindesetletnega izsesavanja madžarskih in madžaronskih samosilnikov pri¬ bližalo popolnemu polomu. Ni torej čudno, da se je vsled takih odnošajev čutilo hrvatsko delavstvo prisiljeno ustaviti se nadaljnemu ta¬ kemu zatiranju in pokazalo svoje ogorčenje z dejanji, kakor se poročajo iz Hrvatskega. Slo- venski delavci.! Bridka usoda naših bratov, njih obupni klic izpod sabelj banove policije in izpred bajonetov naših c. kr. avstrijskih polkov nas kliče na ljudski shod na binkoštni ponedeljek, da povzdignemo svoj glas proti neznosnim raz¬ meram na Hrvatskem, proti tiranstvu bana Kbuen-Hedervaryja in postopanju naše vlade, ki se trdovratno upira vsem prošnjam in željam naših poslancev in poslancev bratskega naroda hrvatskega. Slovenski delavci! Ako imate v svojih prsih človeško srce, ne bo izostal nihče. (O ljudskem shodu na binkoštni pone¬ deljek) raznašajo celjski laži - poročevalci po celjski okolici grozne stvari. Seveda se jim gre največ zato, da bi vlada zabranila shod in tako onemogočila sijajno manifestacijo za naše tlačene brate Hrvate. Povsod, kamor greš, vidiš par znanih celjskih »neodrešencev” stikati glave in skrivnostno šepetati o ljudskem shodu. S prav dobro poučene strani smo izvedeli, da ti »junaki plemeniti govnobrbci” celo nameravajo dejan- stveno poseči vmes, kajti »vahtarca” zatrjuje, da pričakujejo izza čeških dogodkov znane tolpe' celjske nemčurske sodrge »gewappnet“ stvari ki imajo priti. Culo se je tudi znanega aranžerja in vodjo celjskih barab iz polpreteklega časa govoriti v istem zmislu. K vsemu temu pripo¬ minjamo, da so te vesti, ki se z nemčurske strani raznašajo med ljudstvo, popolnoma neres¬ nične, naravnost zlagane. Ljudski shod je od politične oblasti dovoljen in ista oblast je zago¬ tovila pripravljalni odbor, da bo poskrbela, da se bo celjskim razgrajačem greben, ki bi jim znal zrasti, prav do kože porezal. Politična oblast in tudi mi dobro vemo, kaj vse tiči za pisarjenjem »vahtarčnem” in stikanjem glav kolovodij celjskih vitezov blata in gnoja, ki ho¬ čejo s svojim pisarjenjem in lažmi premotiti naše pošteno ljudstvo, da bi ogorčeno vslad tega hujskanja obrnilo ost svoje manifestacije proti njim samim in bi jim tako dalo povoda za obči naskok na vse, kar je slovenskega v Celju. Da, prav dobro vemo, da bodejo stekla v »Narodnem domu” m na drugih slovenskih hišah te blatne Bila je to zares ona prava, goreča, ned m ne hinavska ljubezen, katero žalibog dane pozna le malo mladih parčkov. Tako sta sedela ta dva vsa srečna sladki ljubezni se zibajoča človeka nekaj Končno je prišel trenotek slovesa. Molče s dasta roke, na kar ji je on pritisnil enega gorkih poljubov na njena usta, katerega za dati in sprejeti le s čisto in nedolžno ljube napolnjeno srce. Kratki »Z Bogom” in »na svidenje” še slišalo iz njunih ust in razšla sta se. Gledajoč ono srečno, se tako goreče lju dvojico, zmislila sem se tudi jaz svoje ljubezni, toda spomnila sem se tudi, kako ~ P. r , evarana ; T * spomin me je pa do ljud*i * V men * Z0 P«t iznova — nezaup 247 viteze že zdavnaj v oči, in sedaj samo iščejo prilike, da bi zopet pobijali, kakor so svoj čas, saj imajo nekdanje Junake 11 še vedno med seboj, celo v »vahtarčnem" uredništvu. Toda motijo se gospodje, kajti naše ljudstvo je pre¬ pametno, predostojno, da bi se dalo zvabiti na njihove limanice. Naša mani festacija bo velikanska, sijajna, dostojna sloven skega in bratskega brvatskega naroda, ki hočeta pokazati, da spoštujeta zakon, ne pa, da bi ro- vala proti njemu, kakor nameravajo celjski vitezi blata v ustih in rokah. (Zopetna zaplemba »Domovine") Zadnjič nam ]e državno pravdništvo spet zaplenilo kar tri članke, tako, da je »Domovina" izšla popol¬ noma »brvatska", polovično namreč bela kakor hrvatski listi v zadnjih časih. No, kar je bilo zaplenjeno, v kratkem vnovič objavimo imuni¬ zirano z interpelacijo v državnem zboru. Ker nas pa to vendar malo preveč stane, namera¬ vamo v prihodnje prositi za pomoč poslanca Klofača in Fresla. Ta dva bosta v državnem zboru prej vse povedala, kar bode nameravala »Domovina" pisati o naših Nemcih in drugih škodljivcih naroda. Kar je pa bilo govorjeno v državnem zboru, se ne sme zapleniti. Zdaj smo mi oni, ki se ne bojimo nikogar razun Boga, najmanj pa nemških uradnikov. (Našim dopisnikom in poročevalcem.) Go¬ tovo je, da se s časopisjem, če je dobro, stori za narod ogromno mnogo koristnega. Ker pa je časopis tako važen učitelj in vojskovodja, zato je treba biti dopisnikom svestim tega dejstva. Naj se vživi vsakteri poročevalec v ulogo lista in uredništva. Pošiljajte nam, če hočete narodu koristno služiti, zdravo in krepko gradivo. Ni treba misliti, da je za časopis vse dobro in da je uredništvo kak hlapec posameznikov iz občinstva. Kar se našega lista tiče, želimo mno¬ govrstnih poročil, želimo pa krepka in jedrnata, polna sile in življenja. Že enkrat smo povedali, da malenkostnim drganjem posameznikov zoper njih tekmece in nasprotnike nismo na razpolago. V nepreglednih romanih nam ni treba pripove¬ dovati, kar se da povedati kratko. Naših bralcev ne moremo mučiti s kakimi sentimentalnimi ali pa samoljubnimi razpravami. Glede osebnih zadev naj naši poročevalci upoštevajo tiskovni in kazenski zakon. Mi se pač ne bomo po ne¬ potrebnem kakemu lažnjivemu poročevalcu na ljubo dali zapirati. Tudi glede pojma radikal nosti naj se duhovi razbistrijo, da bodo izprevi- deli, da v tem ne sme biti vključena morebiti — robatost. Toliko mimogrede na znanje! (Celjski Slovenci za Slovenji gradeč) Celjski Slovenci so darovali že znatne zneske za nesrečne pogorelce v Slovenjem gradcu. Iz¬ vedelo se je pa, da se večina darov daje nem¬ škim ponesrečencem in da pri slovenskih rod binah vlada velika revščina Zato se je v Celju osnoval odbor sledečih gospč in gospodičen: Adele dr. Dečkove, Mire dr. Karlovškove, gospe Mirnikove, nadalje gospodičen Jele Sernčeve in Anke Vrečerjeve. Ta odbor nabira nadaljnje da¬ rove v denarju in zlasti tudi obleko in ima že prav lepe uspehe. Celjska posojilnica je darovala 200 kron, okoliška občina celjska pa 100 kron. Zelo je želeti, da bi se slovenskim ponesrečen¬ cem priskočilo znatno na pomoč, k čemur vse narodne kroge poživljamo. (Prva dirka kluba biciklistov »Celjskega Sokola") se je izvršila preteklo nedeljo ob kras nem vremenu prav ugodno. Z uprav mojstrsko disciplino je odvozilo od »Narodnega doma" nad 20 klubovih članov - kolesarjev proti startu v prijaznem trgu Žalcu. Prav lepo je bilo videti dolgo vrsto kolesarjev v klubnih oblekah. Na startu v Žalcu je pričakoval kolesarje g. župan Sirca, kateri je vse potrebno ukrenil, da se je dirka tem impozantnejše izvršila. Na razpolago je dal kolesarjem celo požarno brambo, ki je skrbela za red, ko so dirkači dirkali. Dirkalo se je od Hausenbichlerjeve gostilne do Zadnika in nazaj, Ta črta je dolga nekaj nad 12 kilometrov. Kot prvi predirkal je to črto gosp. Sudic v 23 minutah, drugi, g. Sikošek, je dospel na cilj za 10 sekund pozneje in g. Fabiani kot tretji za 4 sekunde pozneje. Dirkačem je častitala gospodi¬ čna Bergmannova iz Žalca in jim razdelila krasna častna darila. Predsednik kluba g. Kranjc se je zahvalil županu, Žalčanom in savinjskemu bici- kliškemu klubu, kateri so pripomogli, da se je dirka tako častno obnesla. (Plesni tečaj) otvori z dnem 3. junija t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma" v Celju znani akademični plesni učitelj g Alfonzo Cilenti. Spored plesnega tečaja obsega pouk v družab¬ nem vedenju in estetičnem kretanju, v vseh navadnih figurnih in okroglih plesih in najnovej¬ ših senzacijskih okroglih plesih. Poučevalo se bo v dveh oddelkih in sicer: prvi oddelek vsako sredo in soboto od 4. do 6. ure popoldne in drugi oddelek ista dva dneva od 8. dc 10. ure zvečer. G. Cilenti je obče priznan izvrsten plesni učitelj in ga zato priporočamo slavnemu občin stvu najtopleje. (»Vahtarca" proti Ljubljani.) Brrr, ali je završalo po predalih celjske »vahtarce" radi dogodkov v Ljubljani. Celi uvodni članek in še tupatam kaka notica, skoraj bi rekli, cela »vahtarca" je polna ljubljanskih dogodkov se¬ veda — zlaganih. Od nedelje pa do srede je preteklo že toliko časa da bi se bila tudi »laž njivka" iz rotovške ulice lahko pošteno infor¬ mirala o teh dogodkih, ali kaj je »vahtarci" za resnico, samo, da le more pasti po Slovencih. In prišla je res s pravo gorjačo obrekovanj in laži. Pri vsem tem pa obeša na veliki zvon one darove, ki so jih ob potresu darovali Nemci za Ljubljano in očita Slovencem najgršo nehvalež¬ nost. Kaj misli ta umazana capa, da so se Slo¬ venci s temi darovi zavezali za večno, da se bodo pustili na tak nesramen način izzivati od Nemcev, kakor se je to zgodilo v Ljubljani? Sicer naj pa »vahtarča" le molči o darovih za Ljubljano, kajti z onimi prispevki, ki so prišli (?) iz žepov njenih pristašev, se je prokleto malo pomoglo slovenski Ljubljani. Kedaj je le bilo slišati, da bi bil kdo izmed te klike kaj dal za slovensko ljudstvo; oguliti pač znajo te lačne pijavke naše ljudstvo ob vsaki priliki, ali seči v žep in darovati kaj Slovencu — to je vendar v vsenemško nebo vpijoč greh, ki ga ne odpusti nikdar in nikoli „stari nemški bog". Saj še naj navadnejšega berača nahrulite, predno mu daste vinar, ali morda ni »bindišar". In gorje mu, ako to reče, ker potem težko odnese dovolj hitro svojega rojstva kosti pred vašo hvalisano vse nemško darežljivostjo. Taki ste, in potem se še drznete oponašati komu nezahvalnost. In s kakšno pobožno hinavščino zavijajo ti Judeži svoje oči k nebu in zagotavljajo, da so hoteli razviti v Ljubljani zastavo bratstva med slo¬ venskim in nemškim narodom. Fejl Farizejski hinavci! Saj ste pokazali svoje bratstvo v Celju ob različnih prilikah, in ga nam še pokazujete. Poroštva hočete za svoje »zatirane" brate, nemške izzivalce, v Ljubljani. O dobili bodete poroštvo, bodite zagotovljeni, saj še živi Bog v nebesih in gleda tudi — na Celje! — O resnič¬ nosti »vahtarčnega" poročevanja naj se blage volijo naši bralci prepričati v našem avtentičnem poročilu o ljubljanskih dogodkih med slovenskimi novicami. (Brv pri Grenadirju čez Savinjo) se je začela delati ter je upati, da se bo, predno po¬ tečeta dva meseca, izročila prometu. S tem bo občinstvu, zlasti pa prebivalcem za Gradom in na Pečevniku, zelo ustreženo. (Za občinsko volitev v Škofji vasi) je postavil zaupni shod najodličnejših mož cele občine v Trnovljah v torek zvečer kandidate. Postavili so se isti soglasno v veliko zadovolj¬ stvo vseh zborovalcev. O shodu je izvohal tudi »miren mož" ter se prištulil na zborovališče k Pilihu vulgo Ložnarju, a tamkaj se mu je takoj reklo v lice, da on ni klican, da se je zastonj potrudil v Trnovlje, in ko se je zborovanje v drugi sobi začelo, zaprli so zborovalci pred »mirnim možem" vrata, in on je ostal v prvi sobi sam z dolgim nosom in kislim obrazom. Šlo je tudi brez njega. (Tudi shod), samo ne vprašajte kak, imel je preteklo nedeljo „miren mož" v Škofji vasi; uspeh slovenskih zaupnih shodov mu ni dal miru. Tudi on je hotel imeti shod, na katerem bo smel tudi „on“ govoriti. Lepaki so nazna njali ta znameniti dogodek, in za okrepčanje njegovih vernih poslušalcev pripravilo se je pr Lončarju v Škofji vasi troje sodčekov pive. Ali joj! prišli so celi trije poslušalci, kateri pa se niso upali lotiti vseh treh sodčekov, ampak so že pri prvem omagali. — Klavrn in pobit je gledal »miren mož" neporabljeno blago pijačo! Cela Škofja vas pa se mu smeji na ves glas. (»Društvo 'avtonomnih uradnikov za slo¬ venske dežele".) Kakor že zadnjič omenjeno, se vrši dne 1. junija t. 1. dopoldne ob 9. uri v Žalcu v gostilni gosp. Franca Hodnika I občni zbor »Društva avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske dežele" s sledečim sporedom: 1 Pozdrav sklicatelja, 2. čitanje društvenih pra vil, 3 . vpisovanje udov, 4. voldev odbora in na¬ čelstva, 5. sklep o raznih predlogih in nasveti, 6. slučajnosti, 7. razni poučni govori. Popoldne se udeležijo zborovalci ljudskega shoda v Celju. — Da ima to društvo velevažen pomen za vse avtonomna uradnike, ne bodemo posebej povdar- jali. Rečemo samo toliko, kdor želi zboljšati svoje stanje, si zagotoviti svojo bodočnost in koristiti narodu, ta ne bode premišljeval, nego se oklenil društva in delal z združenimi močmi. Upamo, da se bodejo tega shoda udeležili vsi zavedni župani in tajniki naše širne domovine, posebno iz Štajarske, ker je že skrajni čas, da se zdru¬ žimo in se otmemo pogina. Na svidenje torej dne 1. junija dopoldne v Žalcu, popoldne v Celju. (Polzela.) Piše se nam, da se je tam usta¬ novila podružnica sv. Cirila in Metoda, ki jako dobro vspeva. Dopisnik se pa pritožuje, da se je v nekem slovenskem listu od zlobnega člo¬ veka to podružnico popolnoma po krivem na¬ padalo. To treba obžalovati, saj je družba sv. Cirila in Metoda za Slovence neprecenljivega pomena in vsaka podružnica podpore vredna, ne pa, da se ji od zlobnežev nasprotuje. (Nov župan na Vranskem.) V sredo, dne 27, t. m. prevzel je županstvo na Vranskem vrl narodnjak g. Simon Oset. Požarna bramba mu je priredila na večer lepo serenado. Novi župan je stara korenina, znana že iz časov, ko je trg vranski bil v vsakem oziru na najboljšem glasu. V njega stavimo torej vse nade, da vstvari končno potrebno staroslovensko slogo in vpelje strogo slovensko uradovanje, kar je tembolj potrebno, ker je ravno v zadnjih letih pošiljalo okrajno glavarstvo celjsko k uradnim dnevom gospodiče, kateri so — ne uradovali — temveč s svojim neznanjem slovenskega jezika na¬ ravnost izzivali pohlevne občane Torej radikalno na delo! (Zahvala.) Novoustanovljena slo venska godba požarne brambe v Krajnčiči pri Št. Jurju ob j. ž. se prav iskreno zahvaljuje gosp. Petru Majdiču v Celju za darovanih 20 kron. Živili nasledniki! (Iz Hrastnika.) Že nekaj časa sem se čuje pogostoma, da se bode tudi naš slavni »Feuer- wehr“, prelevil v gasilno društvo, kar bodo go¬ tovo vsi zavedni občani z veseljem pozdravili. Kajti povsod okrog nas imajo že gasilna društva slovensko poveljevanje, samo v našem »grabnu" še ne. Ni čuda potem, da nas imajo naši sosedje za mlačneže, kajti to bi tudi skoraj zaslužili, posebno še pri požarni brambi. Dasiravno ni nobenega Nemca poleg, vendar je nemščina isti blaženi jezik, v katerem se poveljuje našim možem in mladeničem. — Seveda takih je veliko, ki bi se radi k nemcem prištevali, kakor Pečnik (čisto staro germansko ime), kateri se je blago¬ volil izraziti, da je prestar za učenje slovenskega poveljevanja. No njemu ni to v zlo šteti, kajti doma je iz najbolj nemškega kraja na Kranj¬ skem, takozvanega »Tajčlanda" reete Kumlan- skega (iz Kuma). Takih sicer je še nekaj, seveda le iz »Fabriksabtheilunge" na katere se pa go¬ tovo ne bodo ostali toliko ozirali, da ne bi radi njih uvedli narodnega poveljevanja. Kajti zakaj se vaditi v drugem jeziku, ker je vendar sloven¬ sko poveljevanje tako lepo. Seveda za one, ka¬ teri so toliko zabite glave, da se ne morejo tega naučiti, je bolje, da odstopijo. Toliko za danes; o uspehih poročal vam bom pozneje. (Zahvala.) Podpisano šolsko vodstvo izreka slavnemu odboru tukajšnje posojilnice za podar¬ jeni znesek 100 kron, ki se bo vporabil v nakup obleke ubožnim učencem, iskreno zahvalo. Šolsko vodstvo v Rajhenburgu, dne 22. maja 1903 J. Matko, šolski vodja. 218 (.Zaveza avstrijskih jugoslovanskih uči¬ teljskih društev“) ima, kakor smo že poročali, letos svojo 15 glavno skupščino v Brežicah. Po zborovanju je na sporedu tudi izlet v Zagreb. Na¬ dejati se je gotovo najmnogobrojnejše udeležbe. Posebno nas pa veseli, da je .Zveza 8 za svojo letošnjo skupščino izbrala ravno .nemške 8 Brežice, ki so v resnici vse kaj drugega kakor nemške. Sicer vemo, da bo hujskanje gotovih nemških listov kolikortoliko razgrelo .nemške 8 Brežičane, da bodo morda skušali s svojimi znanimi oli- kanostmi dokazati, da v Brežicah še bijejo srca za sveto .nemško 8 stvar, ali končno smo prepri¬ čani, da slučajna .nemška 8 jezica nikakor ne bo kvarila dobre volje slovenskim skupščinarjem. V sledečem priobčujemo spored skupščine dne 30. in 31. maja in 1. junija t. 1. — I V soboto, dne 30. maja: 1. Ob 9. uri dopoldne: Seja uprav¬ nega odbora v .Narodnem domu“. Dnevni red: a) Poročilo o delovanju vodstva .Zaveze 8 ; b) do¬ ločitev poročila za delegacijo; c) razni predlogi in nasveti. 2 Ob 3. popoldne: Zborovanje delegacije v .Narodnem domu“. Dnevni red: a) Predsednik otvori zborovanje: b) tajnikovo poročilo o delo¬ vanju .Zaveze 8 in .Zavezinih 8 društev; c) poro čilo računskih pregledovalcev za leto 1902 (§ 15 pes. r); d) blagajniško poročilo; e) volitev treh pregledovalcev računov (§ 15 pos. r); f) določitev letnih doneskov .Zavezinih 8 članov (§ 7 lit. a) .Zav. 8 pr.); g) določitev sporeda za glavno zbo¬ rovanje (§ 28. „Zav. 8 pr.); h) določitev časa pri¬ hodnji XVI. glavni skupščini .Zaveze 8 (§ 22. .Zav. 8 pr.); i) volitev vodstva in upravnega odbora .Zaveze 8 (§§ 11. in 12 .Zav. 8 pr); j) razni predlogi in nasveti. 3. Ob 8. uri zvečer: Koncert vojaške godbe iz Zagreba in čitalničnega pevskega zbora, pomnoženega s pevci-učitelji, v .Narodnem domu“. (Vabilo in spored se natisne posebej.) — II, V ne¬ deljo, dne 31. maja: 1 Ob 9. uri dopoldne glavno zborovanje po sporedu, ki ga določi delegacija, v .Narodnem domu 8 . 2. Ob 1. uri popoldne banket v .Narodnem domu". Kuvert brez vina 2 K. 3. Ob 6 - 14 zvečer odhod v Zagreb. — III. V po¬ nedeljek, dne 1. junija: Ogledovanje zagrebških znamenitosti. — Za glavno zborovanje so zgla- šene te-le razprave: 1. Slovensko meščansko šolstvo; poročevalec g. Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem. 2. Uradovanje sloven¬ skih šolskih voditeljev; isti poročevalec. 3. Gmotne in pravne razmere goriškega učiteljstva; poroče valeč g. Alojzij Urbančič, nadučitelj v Mirnu. 4. Pravni zastopnik učiteljstva; poročevalec g. Engelbert Gangl, učitelj v Ljubljani. — Zboro¬ valcem želimo najboljših uspehov in po mučnem, resnem delu najugodnejše zabave v Brežicah in Zagrebu. (S ptujske gore.) Kakor ste že v svojem cenjenem listu poročali, bile so zadnje občinske volitve na Ptujski Gori z dne 10. svečana 1902 od c. kr. namestništva ovržene in se bodo v kratkem vršile zopet nove volitve. Ptujskim Nemcem in nemčurjem se seveda po tej občini sline cede, kajti Ptujska gora ima sama za-se v okrajnem zastopu enega zastopnika in ravno s tem enim zastopnikom imajo v ptujskem okraj¬ nem zastopu Slovenci večino. Ako dobijo torej nemškutarji v roke Ptujsko goro, dobijo s to tudi večino v okrajnem zastopu. In ravno za to se jim gre! Pa kako dobiti to občino v nemške roke, ko ni na Ptujski gori niti enega pravega Nemca! To seveda dela peku Ornigu in drugim ptujskim nemčurjem preglavico. Pri zadnjih vo¬ litvah so si najeli zato nalašč nekega Repo, kateri bi naj bil s pomočjo nemškutarskega .Štajerca 8 pripravljal na Gori tla za nemško gospodarstvo. Ves nemškutarski aparat, bil je na nogah. Najprej je začel prismojeni .Štajerc 8 pri¬ našati dopise s Ptujske gore, ki so pa bili vsi iz ene in iste roke, v katerih se je na nesramen način napadalo prejšnjega župana g. Kranjca in župnika g. Satlerja. Potem se je umetno ustano¬ vila neka .napredna stranka 8 , katere udje so pa bili sami privrženci nemškutarskega ..Štajerca" in kimovci Repe, kateri je hotel s pomočjo teh postati župan na Ptujski gori. V koliko se mu je to posrečilo, pokazale so gori omenjene volitve dne 10. svečana 1902. pri katerih je Repa s svo¬ jimi kimovci popolnoma propadel ter je kmalu po volitvah s Ptujske gore popihal. Razveljav¬ ljenje navedenih volitev dalo je pa ptujskim nemčurjem zopet pogum in z veli im ve so poročali po nemških časnikih o .. venskih klerikalcev na Ptujski gori. a ljenje volitev pa šeni nikakšen poraz slovenskih klerikalcev, kajti na Ptujski gori so združeni v Slovenci v eno edino slovensko stran o P nemškutarskim .Štajerčevim 8 pristašem. Smešno je torej, ako kliče .Štajerc 8 slovenske napre n kmete zoper „klerikalce 8 na pomoč, kajti z nem- škutarskimi naprednjaki .Štajerčeve vrste no e slovenski napredni kmet imeti ničesar opraviti. Na svidenje torej pri volitvah, g. ReP a! (Učiteljsko društvo za ptujski okraj) z o ruje v četrtek, dne 4. junija 1903 dopoldne ob pol 11. uri v okoliški šoli po sledečem sporedu. 1. Zapisnik, 2. Dopisi. 3. Poročilo o letošnjem glavnem zborovanju .Zaveze 8 . 4. Geometrično oblikoslovje na naših ljudskih šolah. Snov in obravnava. (Nazorila.) Poročevalec g. Klenovšek. — 5. Slučajnosti. — Tovariši pevci in tovarišice pevke naj se zbero točno ob 10. uri k pevski vaji v IV. razredu. Pripravijo naj se na pesmi, ki so bile že zadnjič objavljene in pa Moh. pes¬ marica I. del št. 12 do 15. — K obilni udeležbi vljudno vabi F r. Š o r n, t. č. predsednik. Letno poročilo društva slov. odvetniških in notarskih uradnikov v Celju. (Konec.) V seji dne 15. decembra 1901 se je sklenilo z ozirom na dejstva, da je med odvetniškimi in notarskimi uradniki mnogo očetov, kateri ne stoje gmotno tako dobro, da bi mogli svojo deco pustiti v tujih mestih in na tujih zavodih izobraževati in ker so po svojem stanu dolžni skrbeti svojim otrokom za višjo naobrazbo, poslati državnemu zboru in naučnemu mini¬ strstvu peticije za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Iz istih ozirov se je sklenilo pri seji dne 12. aprila 1902 poslati resolucijo za slovensko gimnazijo v Celju na državni zbor. Zelo važen pojav v razvoju društvene organizacije je osno¬ vanje II. skupine v Ljubljani. Dne 3. avgusta 1902 se je vršilo v Ljubljani v hotelu Štrukelj zborovanje, katerega se je udeležilo 21 tovarišev. Čeravno je to število za Ljubljano malenkostno, smo se vendar razveselili, da se je enkrat pri naših tovariših na Kranjskem misel za organi¬ zacijo oživela. V tem društvenem letu je prejel odbor 25 prošenj delodajalcev, kateri vsi so iskali izurjenih in izvežbanih solicitatorjev, ozi¬ roma stenografov. Celo društveno leto pa se ni niti eden takšen uradnik oglasil, da išče službe, temveč so se oglašali večinoma učenci meščan¬ ske šole, kateri niso vešči slovenskega niti nemškega pravopisa. Izvežbanih solicitatorjev in stenografov je zelo malo število, pa jih bode še manjše, ako razmere kmalu ne postanejo dru¬ gačne, kajti dandanes uradniki vsako službo, tudi pri sodišču rajši sprejemajo kakor pa v odvetniški ali notarski pisarni, ker so povsod boljše oskrbljeni, pa manj trpinčeni. Kako |pa se naj dobro izuri in izvežba od¬ vetniški ali notarski uradnik za službo v od¬ vetniški oziroma notarski pisarni, ko že naprej ve, da te službe ne more in ne sme smatrati kot poklic, ako noče na starost postati berač? Če bodo hoteli gg. odvetniki in notarji imeti izvežbane in izurjene uradnike, bodo morali iste tudi času primerno plačati, kar so druge kor¬ poracije in država že storili. Končno še moramo povdarjati, da je odbor preskrbel peterim članom, kateri so se oglasili za premembo služb, primerne službe, dvema celo solicitatorski mesti, dasi v tem poslovanju še nista bila izurjena. Kar je bilo sploh mogoče storiti za koristi odvetniških in notarskih uradnikov, se je storilo več uspeha pa bi bili lahko imeli, če bi bilo pri naših tovariših več zavednosti in delavnosti. Ti bi nas v našem prizadevanju bili morali podpirati s polnoštevilnim pristopom k društvu, m z naznanili in poročili zadevajočimi našo organizacijo. Pa tudi od gg. delodajalcev bi smeli pričakovati podpore vsaj v tem, da bi blagovolili upoštevati naše težnje in da bi sprejemali v svoje urade le tiste uradnike, ki so člani tega društva Tako bi se jim posrečilo, da dobijo izvežbane , , katerih bodo imeli gotovo večje koristi;tega Planja so . že itak^jj, to vemo i mi. _-—- Dopisi. Dobrna pri Celju. Fajerberkarski haj. lovci mislijo osrečiti Dobrno dne 7 junija, Ta Le se sedaj razlega po dobrnsk.h hrib,h m dolinah po travnikih in njivah, po jarkih i n oečoviu Vršilo se bo velikansko zborovanje, da Z še ni bilo; od vseh nemških in nemškutar- skih strani bodo prikorakale fajerberkarske trume v tiho Dobrno, da j. pokažejo z vodo nemški 8 napredek. .Špricalo 8 se bo in škropilo, da bo vse v vodi. Samo šola se ne bo špricala 8 , to je škoda. Kakor je bilo brati v št. 36 cenjene Domovine 8 , računajo dobrnski fajerberkarji 8 tem da bodo na šolskem poslopju pokazali svojo spretnost Hm, hm! Spretnost!? Mi jo po- znamo! Ako so pa bratje-hajlovci radovedni na spretnost naših, jim odkrito povemo, da zelo dvomimo, da bi se kaj veliko naučili od naših fajerberov. .Naši 8 nam ne smejo zameriti, ako nimamo preveč zaupanja v njih spretnost, pa pri najboljši volji ne moremo drugače. Mi bi iz srca radi rekli, da znajo prav dobro, pa ne moremo, res, da ne moremo. Pa kaj je nam za sp etnost ali nespretnost fajerberkarjev! Lojtre so močne, cevi ne bodo zmrznile, .pumpali 8 bodo gotovo vrlo in komando je .štramtajč 8 ; torej vse, kar je potrebno za dober uspeh! Tudi mi jim ga želimo! Pa zmeniti se hočemo o čem drugem. Fajerberkarjem bo torej dopadlo Dobrni nakloniti visoko čast svojega visokega obiska. Zdaj pa poglejte veliko nehvaležnost dobrnskih Slovencev! Ti namreč ne vidijo v tem nobene časti; ne samo to, da se zahvaljujejo za tako čast, ampak naravnost jo odklanjajo. Namesto, da bi posekali vse smreke na Dobrni in naredili slavoloke za vsakega fajerberkarja posebej, odbili so celo prošnje za dovoljenje šolskega poslopja pri fajer- berkarskih vajah. Jasno je seveda, da Slovenci brez vzroka tega niso storili, zakaj v namera¬ vanem shodu vidijo nepotrebno vznemirjenje slovenske narodnosti na Dobrni. Predobro ima Dobrna v spominu fajerberkarsko hajlanje od prejšnjih let, zategadel ji ne bo nihče zameril, ako pričakuje fajerberkarje z velikim nezaupanjem. To pa moramo domačim in tujim fajerberom svetovati, da se pri shodu — če se bo vršil — izogibajo vestno vsakega izzivanja in žaljenja slovenske narodnosti, zakaj veliko preveč po¬ trpežljivosti smo že imeli in zato ne bomo pustili, da bi grešili nemškutarji še dalje na našo pohlevnost. Vemo sicer, da je zborovanje nemških fajerberkarjev na Dobrni tako potrebno kakor muha v juhi, zato se tudi Dobrnčani zmenijo zanj toliko kakor za lanski sneg, a to jim še enkrat svetujemo z vso prijaznostjo, naj slovensko Dobrno pustijo pri miru. V svojih srcih bodite nemški ali nemčurski, kakor vas je volja, a javnega sramotenja svoje narodnosti z izzivajočim hajlanjem ne bomo trpeli, o tem ste lahko pre¬ pričani. Naša narodnost nam je sveta in zato ne maramo, da bi nam jo blatili ljudje, ki v svojem življenju ne bodo mogli izgovoriti pravilno nemške besede, ker so pre — modri, da bi se naučili kaj druzega nego .bajl 8 . V tem je njihovo nemštvo in tega ne zavidamo. Bodite torej tako dobri in bodite tihi in mirni kakor da bi vas ne bilo, zakaj to bo najpametnejše, kar bodete mogli storiti. V tem slučaju vas bomo prezirali, ako pa ne ubogate, vedite, da ima tudi slovenska potrpežljivost svoje meje. Torej le lepo mirno in složno sedite pri svojem pivu Nemci in nemškutarji, mi vam želimo najboljši tek! Iz Trbovelj. Iz večih vzrokov se je mo¬ ralo gostovanje članov dramatičnega društva iz Ljubljane preložiti do preteklega četrtka. Z veseljem smo pričakovali ljube nam goste in da je bilo zanimanje za vršečo se predstavo zares veliko, kaže dejstvo, da so bili vsi sedeži že naprej razprodani. Zbrala se je inteligenca iz cele doline in tudi precejšnje število zunanjih gostov smo opazili v dvorani g. Volaušek-a, kjer S * J* P redatava pod protektoratom tukajšnje podružnice sv. Cirila in Metoda vršila. 249 Žal le, da se prosto ljudstvo tako malo I briga za take veselice. V občini, katera šteje I nad 11.000 prebivalcev, prodalo se je samo 18, reci osemnajst vstopnic za stojišča. Težko je najti vzrok, kje tiči ta malomarnost prostega ljudstva, posebno ako se primerja Trbovlje s sosednim Zagorjem, katero naj bi nam bilo v tem oziru v izgled. 01 več strani se je slišalo, da se prosti ljudje ne upajo v tako izbrano družbo, kateri vzrok pa kot neutemeljen in smešen zavračamo; kajti v naši vasi pač ni nikakoršnih ministrov in enakih funkcijonarjev, katerih naj bi se ljud¬ stvo sramovalo ali se jih celo balo. Treba je torej, da se pri enaki priliki raz¬ teza reklama v prvi vrsti med kmetskim ljud¬ stvom in med rudokopi, in da pri tem delu po¬ magajo vsi oni, katerim je kaj za kulturni na¬ predek svojih rojakov. Igrala se je igra „Ženski Otelo“ in sicer s tako popolnostjo, da so bili vsi poslušalci oča¬ rani. Med igro ni manjkalo smeha — pa tudi ne solz, in na koncu igre je občinstvo z dolgotraj¬ nim ploskanjem in z burnimi „živijo“-klici po¬ kazalo svojo zadovoljnost. V3em navzočim se je brala na obrazu hvaležnost za izvenredni du¬ ševni vžitek ter se izražala občna želja, prav, prav kmalu enako zabavo vživati. Med posameznimi prizori kakor po igri je domači kvartet na lok (gg. učitelji L. Gatti, A. Paher, R. Plavšak in M. Roš) sviral s tako preciznostjo, da kaj takega še nismo kmalu slišali. Imenovani gospodje so veliko pripomogli k skupnemu uspehu veselice, za kar se jim izreka najsrčnejša zahvala. Prosta zabava je bila kaj živahna in cenjeni gostje iz Ljubljane so pokazali, da niso le dobri igralci, temveč tudi zabavni družabniki. Še le pozno v noč smo se ločili od njih ter jim klicali v slovo: „Na svidenje*! Ormož, dne 18. majnika 1903. Sijajna ma¬ nifestacija slovenskih županov ormoškega okraja. Svaka sila do vremena! Pogubnemu pri¬ tisku pomore le organizovana hranitev. Še nikoli ni bilo združenih toliko županov, svetovalcev in odbornikov v Ormožu, kakor dne 17. maja t. 1. Združile so jih krivice, ki se jim gode od strani različnih oblasti, posebno v jezikovnem oziru. Ponižnost in potrpljenje ste prikipeli do vrhunca in umevno je tedaj, da so prišli župani protestirat proti kričečim razmeram. Da je bil povod sestanka važen, videti je bilo že na obrazih udeležencev, kajti iz vseh obrazov je sevala nekaka svečana resnoba in moška odloč¬ nost, lastnosti, ki se opazujejo le pri ljudeh, ki se zavedajo prizadetih krivic. Dne 17. majnika 1.1. se je vršil namreč v Ormožu v prostorih okrajnega zastopa prvi shod slovenskih županov ormoškega okraja. V pri¬ pravljalni in izvrševalni odbor za ta shod volili so se gg. Jožef Šinko, župan središki kot na čelnik, ter župani Florjan Kuharič, Martin Stanič in Ivan Raušl kot udi. Ta odbor poklical je vse slovenske župane ormoškega okraja na zgoranji dan na sestanek v Ormož, da razpravljajo o točkah njim predlo¬ ženega dnevnega reda. Temu povabilu odzvali so se skoraj vsi slovenski župani ormoškega okraja pa tudi ne¬ kateri občinski svetovalci in odborniki. Prišlo je gotovo nad 50 povabljencev. Načelnik pripravljalnemu ter izvrševalnemu odboru gosp. Jožef Šinko otvoril je shod ter v svojem nagovoru pozdravil naj srčneje prvi skupni sestanek slovenskih županov, svetovalcev in od¬ bornikov ormoškega okraja. Na to se je izvolil na predlog g. Martina Staniča z vzklikom za predsednika starosta ormoških županov g. Franc Zabavnik, za pod predsednika pa g. Ivan Kočevar, občinski sveto valeč središki in deželni poslanec, Po izvolitvi zapisnikarjev podeli se beseda g. Jožefu Šinko, ki poda v vznesenem in obšir¬ nem govoru pravo sliko vseh težav občinskega predstojnika, zlasti v jezikovnem oziru. Gosp. Šinko konštatuje žalostno dejstvo, da se slovenski jezik vedno bolj in bolj spodriva iz vseh javnih uradov, osobito iz političnih in da dobivajo občine vse spise in rešitve od okraj¬ nega glavarstva v Ptuju, kakor od c. kr. na mestnije v Gradcu v izključni, njim neumljivi nemščini, tako da so primorani tega jezika ne¬ vešči župani, kadar dobijo kak odlok od teh oblasti, od Poncija do Pilata iti, da se jim isti v materinščini raztolmači. Vsled po temeljenih za konih nepostavnega postopanja zamudijo župani veliko časa, večkrat se jim ne naznani prava vsebina odloka in posledica temu je, da se žu pani kaznujejo zbog malomarnosti, katere oni nikdar zakrivili niso. Če bi se tedaj natančno izvrševal § 19. temeljnih zakonov, ter se dopisovalo od uradov v slovenskem jeziku, bi tudi župani zamogli svojo dolžnost hitreje in točno izpolnjevati. Gosp. Šinko konštatuje nadalje dejstvo, da c. kr. okrajno glavarstvo včasih že v prvem do¬ pisu z globo žuga, kar gotovo sramoti ne le župane, ampak tudi urad sam. On predlaga tedaj, da shod sklene zahte¬ vati, da imajo uradi vse spise in rešitve sestav¬ ljati in izdajati v jeziku strank, da se tedaj pošiljajo slovenskim občinam le slovenski dopisi in slovenske tiskovine, ter se nadalje naj sklene, da župani nemških dopisov ne rešujejo ampak zahtevajo, da se nemški dopisi uradno v slo¬ venski jezik prestavijo. Ta resolucija sprejela se je soglasno ter se je izvrševalni odbor pooblastil, da o tej resolu ciji pristojne oblasti obvesti. Nadalje konštatuje gosp. J Šinko, da tudi kazenski oddelek c. kr. okrajne sodnije v Ormožu popolnoma prezira v temeljnih zakonih zajam¬ čeno pravico prebivalcev ormoškega okraja, ksr tudi od tega urada dobivajo slovenske stranke vabila, dopise in razsodbe v zgolj njim neum- ljivem nemškem jeziku, kar poprej v toliki meri nikdar ni bilo. On tedaj predlaga, da se sklene to resolucijo razširiti tudi na zgoranji urad, kar se soglasno sprejme. Nadalje je razmotrival gosp. J. Šinko dolž nosti občinskega predstojnika v izročenem pod¬ ročju, iu je posebno povdarjal sitnost', ki jih ima občinski predstojnik z dostav janjem sodnih rešitev. Gosp. J. Šinko tedaj predlaga, da se naj izvrševalni odbor pooblasti, da isti vse mogoče ukrene, da daje država županom za izvrševanje poslov v prenešenem delokrogu primerno od¬ škodnino, kar se soglasno sprejme. Ravno tako se soglasno sklene zahtevati: 1. Na c. kr. pošti v Ormožu dvojezični napis, dvojezične tiskovine, dvojezični pečat in dvoje žične oglase. 2. Pri c. kr, finančnem stražnem oddelku v Ormožu dvojezični napis, dvojezični pečat, tisko¬ vine in oglase. 3. Pri c. kr. davčnem uradu v Ormožu dvo¬ jezični pečat. 4. Pri ormoški, središki in velikonedeljski postaji dvojezične napise, izklic teh postaj tudi v slovenskem jeziku ter vsa naznanila v slo¬ venskem jeziku. 5. Razglase razpreglednega urada katastra tudi v slovenskem jeziku ter v izvršitev teh resolucij pooblasti izvrševalni odbor. Na to podeli predsednik gosp. Franc Za¬ bavnik besedo občinskemu svetovalcu in dež. poslancu g. Ivanu Kočevarju, ki se je pri tej pri¬ liki zahvalil navzočim županom za izvolitev de¬ želnim poslancem ter za njemu s tem izkazano zaupanje. Na to je isti razjasnjeval obširno in stvarno naše stanje v deželnem zboru, govoril duhovito in razumno o gospodarski organizaciji ter očrta- val, kako bi naj gospodarji poslovali pri živino¬ reji, trtoreji itd., da dosežejo na gospodarstvenem polju kake uspehe. Poslušalci so ta izvajanja našega dičnega poslanca odobravali ter mu v zahvalo zaklicali trikratni gromoviti „Na zdar*. K besedi se še oglasi občinski predstojnik gosp. Vraz, ki priporoča skupno delovanje vseh slovenskih županov. Gosp. župan J. Šinko predlaga, da izvrše valni odbor dela na to, da se izda za župane toli potrebni poslovnik, ki bi dajal navcd za uradovanje, kar se tudi soglasno sprejme. Na to je zaključil predsednik toli pomembni shod ter povabil vse navzoče, da se dvignejo raz sedežev ter zakličejo najvišjemu zaščitniku naših zakonov, presvitlemu cesarju, trikratni „Živio“, čemur so se navzoči s krepkim glasom odzvali. Da bi rodil ta shod obilo sadu ter našel tudi posnemovalcev v drugih okrajih! Narodno-gospodarske novice. Mednarodna čebelarska razstava na Dunaju. Ta se je vršila od 4. do 26. aprila ter je bila vsem narodom pristopna. Sicer je bil slo¬ vanski živelj, izjemoma „Slov. čebelarske društvo" le pičlo zastopan. Razstavljalcev je bilo okolu 400 iz Avstrije, Belgije, Francoskega, Ruskega, Nemškega in celo iz Amerike dva. Videle so se krasne reči. Med v vseh obli¬ kah in barvah, kakor beli čisti od sadnega cveta, akacije, lipe itd., do temnega ajdovega. Isto je bilo z voskom. Neka dunajska tvrdka je razstavila zadnjega v komadih, kakršni so naši dvevedrski sodci. Poleg tega se je našlo tam vse različno potrebno čebelarsko orodje, katerega se človek kar nagledati ni mogel. Za¬ nimivi so bili na ogled postavljeni sovražniki čebele, kakor ptiči z navadnim srakoperjem vred in vse štirinogate živali, kakor veverica, kuna, dihur, lisica, jazbec in celo medved. Različna društva so tukaj tekmovala, a kar se tiče živih čebel, katere so tudi bile v razstavi, zavzema gotovo prvo mesto naša čebela kranjske pasme. ^Slovensko čebelarsko društvo* je postavilo ličen čebelnjak. Lep je bil tudi Ungerjev iz Šiške pri Ljubljani. Ta je bil namreč postavljen iz neotesanih, sirovih smrekovih debel. V teh čebelnjakih si videl naša krepka ljudstva, med tem ko so ostala bila vsled slabega veliko¬ nočnega vremena popolnoma oslabljena. Ker so bile naše čebele res močne in bi bila razstava živih čebel brez naše blizu fiasko, se mi zdi čudno, da ni dobilo naše društvo enega izmed prvih 10 daril. Vrnimo se zopet k razstavi. Tržni urad mesta Dunaja je razstavil vosek iz raznih dežel, kakor iz Italije, Kitajskega itd. Videl si tudi različne primesi, katere se pristnemu vosku pridevajo, kakor stearin, kolofonij, rud¬ ninski, rastlinski vosek in še mnogo drugih takih snovi. Tudi vsled različnih primesi ne¬ pristen vosek je bil v tej skupini. Največji skupini sta bili oni državne če¬ belarske šole v Budapešti in avstrijskega čebelar¬ skega društva na Dunaju. V prvem nadstropju si našel dele čebelinega telesa preparirane ter si jih lahko ogledoval pred povečevalnim steklom. Poučljiva stvar je bila tudi razkrojitev medu. V eni posodi je bilo 1 kg medu, v poleg stoječih primerno manjših pa deli tega kilograma medu, namreč: sladkor, voda, vosek, cvetlični prah, pepel in mravljinska kislina. Iskal sem razstavljalcev iz Spodnjega Šta- jarja, a nisem našel nobenega drugega nego samega sebe. Čudil se nisem, ker je bila stvar draga. Že prostornino je odbor drago računil. Za bronasto kolajno, 10 K v zlatu in za diplom nimam več nego 36 70 K stroškov, tukaj pa moja vožnja na Dunaj nikakor ni všteta. Impozantna je bila dekoracija prostorov in ta je privlekla tudi mnogo občinstva, katero ne spada k čebelarjem. Nasproti glavnemu vhodu je bila naslikana na platno cela vas. Pred hišami se vije cesta in sicer faktična, ki je slična kaki verandi. Pred to stoji kip Njegovega Veličanstva presv. cesarja. Zeleno drevje in vejevje je delalo tu in v ostalih prostorih na obiskovalce prijeten vtis. T. Kurbus. Druge slovenske novice. (Ljubljana za Hrvate.) V nedeljo dopoldne se je vršil v Ljubljani ob velikanski udeležbi, šest do sedem tisoč udeležencev, protestni shod, ki je odločno protestiral proti grozodejstvom bana Hedervaryja. Shoda so so udeležile vse stranke, tudi socijalni demokratje. Predsednikom je bil izvoljen dalmatinski poslanec Ferri. Go¬ vorili so pa dr. Žitnik, dr. Triller, Štefe in Tokan, ki so vsi jako ostro obsojali počenjanje banovo. Manifestacija je bila v resnici najsijajnejša. Zvečer, 251 ko se je odpeljal dr. Ferri, ga je spremila večja množica ljudstva na kolodvor. Po odhodu hr- vatskega poslanca je korakala množica po du¬ najski cesti mimo nemške kazine v »Zvezdo" pojoč »Hej Slovani“. Kar se iz kazine vlije menda nalašč zato pripravljena kaluža in prilete kamni na množico. Mimogredoči so tudi čuli nekega častnika imenovati množico »niedertiachtige Bande". Seveda je ljudstvo reagiralo na ta iz. zivanja s klici »dol z oficirji in dol z Nemci. B Razbilo se je tudi nekaj šip. Nemški listi so tudi pisali, da se je streljalo v kazino z revol¬ verjem. Policija je nato razkropila množico, ki pa se je zopet zbrala in potem demonstrirala pred dež. predsedništvom s klici »Abzug Hein“ in pred Mahrovo trgovsko šolo. Nemci so o teh dogodkih razbobnali grozovite stvari po svetu Imenovali so celo visoke gospode, mimo katerih so frčale krogle v kazini. Ali čujte in strmite! V sredo je bila sodna komisija v kazini, da preišče, kako se je v nedeljo streljalo. Trije izvedenci so bili poleg, med njimi dva Nemca, in uspeh komisije je pokazal cel dogodek v popolnoma drugačni luči, kakor ga slikajo Nemci. Krogle niso našli. Ljudje v bližnjih hišah niso čuli strela in izvedenci so izjavili, da se v nedeljo najbrž ni streljalo v kazino. Pač pa dobiva v Ljubljani več verjetnosti mnenje, da se je iz kazine streljalo na množico, kar bo tudi naj¬ brž dognala sodna preiskava vkljub vsemu pri¬ zadevanju ljubljanskih »visokih" nemških krogov, ki bi radi vso odgovornost zvrnili na Slovence. Ljubljanski Nemci v resnici lepo pripravljajo slovensko Ljubljano na vsprejem nemških tur- narjev dne 6. in 7. junija. Najprej izzivajo, potem zvračajo vso krivdo na druge, ni čuda, da je ljubljansko prebivalstvo vsled take nesramnosti svojih someščanov strašansko razburjeno. Posle¬ dice naj pripišejo sami sebi. (Člani slovenske drame v Ljubljani) go stujejo jutri v Barkovljah pri Trstu, v nedeljo pa v Trstu v gledališču »Fenice" v »Desetem bratu" s sodelovanjem tržaških slovenskih dile¬ tantov. 2 in 3. junija bodete predstavi v Gorici. 7. junija bo predstava v Šmihelu pri Pliberku na Koroškem. Posebno za to predstavo je za¬ nimanje velikansko. Cene bodo znižane, da bo mogoč pristop vsakemu. Menda bo to pravi na¬ rodni praznik; celo govorniki se oglašajo za ta dan. Železniške zveze so jako ugodne. Prostor za ljudsko predstavo se že gradi in bo obsegal prostora za več kot 700 ljudi. — Družba slo¬ venskih igralcev je sprejela noviteto »Žrtve na Balkanu". Ako se odobri, se bo prvič predstavljala v Idriji. — Družba razpisuje nagrade 50 K za izvirno veseloigro narodnega besedila. Ako jo družba odobri in občinstvo ne odkloni, dobi pi satelj »tantieme" od vsake predstave. — Kritik »Slov. Gospodarja" v Ljutomeru je igro »Ženski Otelo" sodil kaj enostransko. Videl je samo slabo stran, »moralo" pa opustil, ne da bi pomislil, da drugače ni zapletaja. Sicer naj pomisli, da Slovenci ne razpolagajo ravno z bogve kako biblioteko dramatičnih del niti s kako tozadevno »fabriko*, kakor Nemci in Francozi. In koliko težav povzroča prireditev na tako majhnih odrih in koliko stroškov. Družba je imela do Ljutomera 128 K potnih troškov. — Na Štajarskem priredi družba predstave razun v Brežicah najbrž tudi v Ptuju, o čemur bomo o pravem času poročali. Ponavljamo pa še enkrat, da je družba ljubljan¬ skih igralcev sprejela s svojim gostovanjem pravo misijo in da so ji vsi razsodni Slovenci gotovo hvaležni za njen veliki trud in požrtvovalnost. (Slovensko trgovsko društvo »Merkur" v Ljubljani) naznanja, da se iščejo potom dru¬ štvene posredovalnice od strani gg. trgovcev naslednje moči v nameščenje: 5 pomočnikov manufakt. stroke za Ljubljano, 1 pomočnik ma- nufakt. stroke za Celovec, 1 pomočnik špec. stroke za Ljubljano, 1 pomočnik špec. stroke za Koper, 3 pomočniki meš. stroke za deželo, 1 pomočnik želez, stroke za Kranj, 1 korespondent (stenograf) za Celje, 1 blagajničarka za deželo, 1 učenec za manuf. trgovino v Ljubljani. Od strani nastav ljencev iščejo naslednji službe: 4 pomočniki špec. stroke, 2 pomočnika manufakt. stroke, 2 pomoč¬ nika špec. in manufakt. stroke, 3 pomočniki špec. in želez, stroke, 2 pomočnika meš. stroke, 2 kontorista (eden za mesec oktober), 1 volonter in 1 blagajničarka. . . „ (Roparska tolpa v radeškem okraju) p * staja vedno predrznejša. V ponedeljek se je do¬ godilo, da je ob pol 2. uri popoldne nekdo na cesti ob Savi šestkrat ustrelil na mimovozečega posestnika Ivana Berceta. Po sreči ni no e en krat zadel. Zadnji čas je res, da se pomnoži orožništvo ali pa pošlje vojaštvo, ki bi roparje . .. ■ k ■ « __ _ n o Si unuilri stran ati »uporne" Hrvate! (Samomor radi samomora.) V soboto zju¬ traj so našli v Gabrčah pri Postojni obešenega Josipa Erjavca, ki se je baje usmrtil iz žalosti, ker se je pred kratkim usmrtila njegova hči v Trstu (»Siidmarka" na Koroškem.) Od 5. aprila pa do 16. maja so sprejeli na Koroškem siid- markine Judeževe groše: Neki šolski voditelj 100 K, krajni šolski svet pri Sv. Nikolaju 100 K, v nemškem Pliberku 200 K, šola v Tehendorfu 100 K, šola v Trgu 79 K. Posojila so dobili: Delavec v Celovcu 250 K, obrtnik v Bistrici v Rožu 400 K, neki uradnik 140 K. Zanimiva bi bila imena učiteljev, uradnikov itd. (Goriški Slovenci za Hrvate.) Kakor so se v Ljubljani združile vse slovenske stranke, da složno protestirajo proti samosilstvu bana Hedervaryja, združili so se tudi goriški Slovenci, da skupno posredujejo proti grozovitostim, ki se gode na Hrvatskem. Goriški Slovenci skličejo shod, kakor je bil v Trstu, v Ljubljani in bo na binkoštni ponedeljek tudi pri nas v Celju. Z ve¬ likim zadoščenjem beležimo torej veselo vest, da je po dolgem času celi slovenski narod, ako tudi samo za malo časa edin složen. Da bi ta sloga ostala stalna! (Demonstracije v Trstu) V tržaškem gle dališču »Politeama Rosetti" se je uprizorila opera »Ernani", ki je bila od leta 1888 prepovedana, ker je občinstvo to priliko vedno porabilo za protiavstrijske demonstracije. Isto se je zgodilo tudi sedaj. Da bi lažje rogovili so raztresli po gledališču črno rumene listke z napisom »Živio Radecki, uničevalec podlih Italijanov* in listke v italijanskih barvah z napisom »Živela Italija*. Hrup je bil neizmeren. Vse je kričalo »Vival’ Italia" in »Abasso T Austria" (doli z Avstrijo). Končno je le izprevidel vladni komisar, da je stvar malo prehuda in je zaukazal zaključiti predstavo. Pa naj še kdo reče, da tržaški Italjani niso dobri avstrijski patrioti! (Tržaški namestnik) grof Goess baje od¬ stopi že meseca avgusta. Za naslednika se ime nujeta dvorni svetnik v notranjem ministrstvu Anton Simonelli in kranjski deželni predsednik baron Hein. (Volitev župana v Trstu) Županom v Trstu je bil izvoljen zopet dr. Scipio Sandrinelli. Prvim podžupanom je bil izvoljen dr. Venezian drugim pa Rascovich. Ker slovenski občinski svetniki niso glasovali za čifuta Veneziana, jih je galerija nahrulila z besnimi klici: »Fora i ščavi! Ande in Russia! Ande in Croazia! Politični pregled. (Državni zbor.) Kakor je bilo pričak« je bila prošnja dalmatinskih poslancev za jenco odklonjena in sicer na predlog mir Korberja. Raditega je poslanec Biankini v < vprašanja najodločnejše med velikim hrupou testiral proti takemu postopanju ministri predsednika. Odklonitev avdijence je zope kaz avstrijskega servilizma avstrijske vlad« sproti mažarski oholosti. Doslej se je mislil se more in sme v zadnjem trenotku govo cesarjem, ali sedaj se je pokazalo, da ces kralj ni doma za zastopnike naroda, ki krvjo in solzami napisal marsikak list zgodr habsburške hiše. Ministrski predsednik je strahopetnosti pred Madžari zabranil avdij Končno vpraša zborničnega predsednika e se z ravnanjem Korberjevim kršile pravice h skih poslancev in kaj hoče storiti, da v pravice poslancev. Predsednik je odgovoril ne more pomagati. Nemški poslanci so bil čas mirni. Le poslanec Glockner je rekel- ( se Jih m še več obesilo. Te besede so celi slanca Iro-ta tako ogorčile da je zavpil: »Držit* svoj gobec! Ali ne veste, da so tudi Nemce vrgli iz cesarskega dvorca! Korber je nato 0( j. govarjal Biankiniju in rekel, da so vse vesti j* Hrvatske zlagane. Povedal je. da sta bili dosedaj samo dve osebi usmrčeni od orožnikov j* ena ranjena. (Biankini: To ni res! To je l aŽ!) Nekaj kmetov je bilo ranjenih, ki so ropali, ena oseba se je sama ranila na bajonetu. R eke , je, da je sam posredoval, da je bila prošnja Za avdijenco odklonjena. Potem se je spravil Da ljubljanske dogodke in kvasil o streljanju z re- volverjem. (Koliko je resnice na tem, poročamo drugje ) Končno je rekel, da sta zakon in p ta . vica dovolj, da vzdržita hrvatski in slovenski narod na pravem potu (seveda Korberjeva i n Hedervaryjeva pravica — bajoneti in krogle!)-. Slovenski in hrvatski poslanci so imeli v sredo sejo, v kateri so odločno protestirali proti zavi¬ janju ministrskega predsednika. Prihodnja seja državnega zbora je v petek po binkoštih, (Starostno zavarovanje zasebnih usluž. bencev) je šlo s pomočjo slavne vlade rakom žvižgat. Korber je namreč podal v socialno¬ političnem odseku izjavo, da država ne prispeva za to zavarovanje ničesar. Brez vladinih pri- spevkov je uresničenje načrta nemogoče, torej je cela stvar pokopana. »Slava slavni vladi in gospodu Korberju!" (Čehi) se pripravljajo na obstrukcijo držav¬ nega budgetnega provizorija, ki je postavljen na dnevni red prve sednice po binkoštih. (Dogodki na Hrvatskem.) Edina vesela vest, ki smo jo dobili v teh žalostnih časih iz Hrvatske, je vest, da so se Hrvati in Srbi zdru¬ žili proti banu in Madžarom. Hrvatski in srbski visokošolci so si podali roke. Razpor med brati je končan. Hrvatje bodo Srbom povrnili vso škodo, ki so jo le ti trpeli ob zadnjih protisrb- skih izgredih. To je res vesela vest, ki mora razveseliti vsakega Slovenca. Vidi se pa, kdo je pravzaprav zakrivil hrvatsko srbski spor, isti namreč, ki je zdaj zedinil zopet oba naroda - krvnik Khuen Hedervary. Nagla sodba je zadela delovati, toda o izidih tega postavnega krvniške&e dela še ni nič znanega. V Primorju se je raz¬ glasila nagla sodba v Dragi in na Grobniku. V vasi Pelenje straži vse prebivalstvo župnišče, ker se čuje, da bodo župnika Poliča aretirali. V Bakru se je nastanil krvnik, torej se bode obešanje kmalu pričelo. O nekem kmetu se pri¬ poveduje. da je razgalil prša in zaklical orož¬ niku: »Tu notri bije hrvatsko srce, ako imaš poguma, ustreli!" Puška je počila in kmet seje zgrudil. — Ban bo baje prišel z Dunaja kot vladni komisar, kar pomenja, da je ustava za Hrvatsko odpravljena, Ako bi bilo to res, bi se položaj znatno poslabšal. Upajmo pa, da je to le ponižna želja banova. — Hrvatski delavci v Pittsburgn v Ameriki, katerih je nad 120.000, so sklenili nakloniti hrvatski opoziciji plačo enega dneva za padle žrtve in ponesrečence. Tako dobi opozicija en milijon kron. — V Dalmaciji se povsod be¬ rejo maše za padle Hrvate in občine dajejo večje zneske za ponesrečence. Dalmatinski dež- zbor ne bo sklican, ker se vlada boji, da bi protestiral proti dogodkom na Hrvatskem. Listnica uredništva. Va „ Inuncencija, Celje. Prejeli smo poslano. Prosi® no da nanr ) J a vite svoje pravo ime, ker druga!' Sp r r o 6m °- PP ob5lt i- ~~ Primitivus, Trbovlje. Dopis, b orell? T rl0b Ujem °’J e bil že stavljen, ko smo Vašega S' , za 8eda J izostane Priporočamo se # drugič. Zdravo ! Uredništvo ..Domovine 1 '. Dr. dnton Sefimab v Cel, ( 151 ) pomnoži 2- svoje ordinacijske ure in ordinuje: zoboZdravilstvo in zobate /mika *** ° d 8 ’ do 12 ■ ure do P- in od 2. do pol 6. ure p notranje in druge bolezni od 8. ure dop. do 1. ure in od 3. do pol 6. ure 250 (236) ZAHVALA. Ob priliki, ko odhajam s svojega dosedanjega službenega mesta, da pričnem v Grobelnem samostojno trgovino, veže me prijetna dolžnost, da izrekam tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo preblagorodnemu g. Norbertu Zanierju, veletržcu v Št. Pavlu, za njegovo naklonjenost in blagohotnost, katero je meni izkazoval ves čas mojega službovanja v njegovi hiši. Obenem kličem vsem dragim prijateljem in znan¬ cem širom Gornje in Spodnje Savinjske doline, pri katerih se — žal — nisem mogel osebno posloviti, v slovo iskren in prisrčen: Z Bogom! V LETUŠU, dne 27. maja 1903. FRAN VUGA. TO1 _a Razglas. V konkurzu Franceta Paradiža, bivšega trgovca v Šmarju, se bode prodala v konkurzno maso spadajoča zaloga blaga (špecerijskega, ma nufakturnega, železnine in deželnih pridelkov) v sodno določeni cenilni vrednosti po 7000 K. Isti, kateri hočejo kupiti celo zalogo blaga, naj vložijo svoje ponudbe do 14. junija 1903 pri podpisanem upravitelju te mase. Zaloga blaga se lahko pogleda od 7. do 14. junija 1903 v navadnih uradnih urah. Kupnina se mora plačati v roke upravitelja mase takoj, ko se blago prevzame, in se mora blago prevzeti 15. junija 1903. Tega dne se bode tudi ponudnikom nazna¬ nilo, če so se njihove ponudbe sprejele. Če sploh ni ponudb ali same take, katerih odbor upnikov ni sprejel, potem se vrši dne 16. in 16. junija 1903 ob 9. uri do p. sodna dražba navedene zaloge blaga v trgovini štev, 26 v Šmarju po predpisih konkurznega in izvršilnega reda, ter se bode blago dražbalo po komadih oziroma po skupinah. Najvišje skupilo se mora takoj plačati in kupljeno blago takoj odstraniti. Kupaželjni se vabijo k tej dražbi. Šmarje, 26; maja 1903 Upravitelj konkurzne mase: Dr. Jos. Georg. (238) Naznanilo. Vljudno se prosijo gg. učitelji, kateri bi si name¬ ravali omisliti novoizumljene in patentirane šolske deske, da bi mi svoja naročila prej ko mogoče prijavili, ker mi je pri sedanjem velikem številu naročnikov nemogoče v kratkem času vstreči in pravi čas deske doposlati. Na zahtevanje načrti in popis zastonj. Ž najodličnejšim spoštovanjem se priporoča _A_nte Betz delavnica novoizumljenih patentiranih šolskih desk v Celju, štajarsko. Naprodaj sta dva voza „parizarja“ in dva enovprežna voza po nizki ceni pri J. SAVERŠNIKU 239) v Št. Petru v Savinjski dolini. i_i Koncesijonirana plesna šola. Udano podpisani se usoja slavnemu občin stvu uljudno naznaniti, da otvori s 3. junijem t. I. v veliki dvorani ^Narodnega doma“ v Celju plesni tečaj s sledečim sporedom: Pouk v družabnem vedenju in estetičnem kretanju, v vseh navadnih figurnih in okroglih plesih in najnovejših senzacijakih okroglih plesih I. oddelek: Vsako sredo in soboto od 4. do 6. ure popoldne. II. oddelek: Vsako sredo in soboto od 8. do 10. ure zvečer. Z najodličnejšim spoštovanjem Alfonzo Cilenti akad. plesni učitelj (240) konces. od c. kr. namestništva v Trstu, Gradcu, Celovcu, Ljubljani in kr. mini¬ strstva v Budimpešti. r *J UXiX«J (»XtXv bXt^v (»XIXv Pouk na citre. Spreten godbenih se priporoča za poučevanje na citrah po vsaki metodi. Naslov se izve pri upravništvu „J)omovine“. Naprodaj je nov, napol pokrit voz za nizko ceno. Vse natančneje v gostilni „pri jelenu 1 ' ( 233 ) v Celju. Čatežke toplice pri Brežicah se dajo koncem tega leta \f najem. Ponudbe sprejema do 1. septembra 1.1. podpisano oskrbništvo, pri katerem se lahko poizvejo tudi vse podrobnosti. (222)3-3 Oskrbništvo brežiške graščine v Brežicah. Otvoritev nove gostilne! Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se z 21. majem preselil v svojo novo hišo št. 6 v Radečah, kjer bom izvrševal gostilničarski in mesarski obrt. (234) l Zahvaljujem se svojim cenjenim gostom in odjemalcem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam še za nadaljni obisk. Postrežba bo kakor dosedaj točna in cena. Franc Podlogar, po domače ,Pečlin‘ gostilničar in mesar v Radečah p. Zidanem mostu. (231) 3-2 OKLIC. Opr. št. a * Prostovoljna sodnijska dražba. C. kr. okrajno sodišče Šoštanj daje na znanje: Na prošnjo dedičev dovoli se prostovoljna sodna dražba v zapuščino po dne 4./I. 1903 v Šoštanju umrlem Jožefu Rozer (Roser) spadajočih zemljišč vi. št. 93 in 94 k. o. Šoštanj cenjenih na. 3500 K — v, s pritiklino po. . ■ 49 „ 60 „ skupaj . . . 3549 K 60 v, in se določa v to edini narok na 9. junija 1903 od 11.—12. ure dopoldne na licu mesta v Šoštanju s pristavkom, da se pri tej dražbi omenjeni zemljišči s pritiklino vred le za ali nad cenilno vrednostjo po 3549 K 60 v bodo prodali in da skupilo spada v zapuščino po Jožefu Rozer. C. kr. okrajno sodišče Šoštanj odd. I, dne 21. maja 1903. Naj večje, naj hitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York le 6 dni. (233) 88 Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. .y-v.y.;.y • vai/.i Trgovina z železnino „MERKUR PETEP 11J0IČ ■v 0®1 jvL, C3rraška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite želez,one, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, rrablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ' Pl ^ Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna Gene nizke. .VVV ........ !vSv! ’!v;*****%!**»*v*r*Xv!v.vX**yrv!yIv.y?v.v.v.v,v.v;»yy v.yyy.y.y.*.v.*.* v. .*i%v .;.>v .%%v »*«*«*♦* »?♦*«.». »*♦*%♦* ‘.».v* .V*.*!« »/'v, »vy; vi*«*. ' . t j i' 11.. 1 1 i ' ii 1 II tMfliiliiiHMHNE svoji K SVOJiM ; Narodni trgovci in obrtniki, katere priporoča^ slavnemu Josip Hočevar trgovina z modnimi oblekami in konfekcijami za gospode in dečke CELJE, Kolodvorske ulice štev. 5 priporoča za spomladno in poletno sezono svojo bogato zalogo iz¬ gotovljenih oblek za gospode in dečke, kakor tudi športne suknje, površnike in haveloke po naj- ■ - nižjih cenah. -- - — Bogata izber tu- in ino¬ zemskega modnega blaga. Naročila po meri se izvršujejo najelegantneje, natanko in točno. slovensko obrtno društvo v Celju: IVAN REBEK stavbni in umetni ključalničar CELJ E, v Gaber jih pri Celju. Tovarna za sodovico v sifonih kakor tudi $ z limonado in malinovcem, $> Izborna kakovost! Postrežba točna! Cene nizke! Martin Kolšek čevljarski mojster v Celju se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje točno, iz najboljšega usnja, dobro in ceno. Slamnike najnovejše in najmodernejše - -- - - kakor tudi solnčnike, dežnike, palice, — — — rokavice in nogavice — — — priporoča Peter Kostič Glavni trg št. 2, CELJE, Glavni trg st. 2 N/ Stajarsko. Za poštna naročila zadostuje pri slamnikih naznaniti velikost v centimetrih, barvo in ceno. postrežba hitra in točna! pafael ^almič trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti v Gelju v Narodnem domu. Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih in nikelnastih žepnih ur. Jako primerna da¬ rila v zlatu in srebru, verižice, uhani, zapest niče, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, no , vilice, tabatiere, nastavki za slike, sadje, cvetlice itd. v pristnem in novem srebru. Zaloga optičnih predmetov. — Velika izber stenskih ur, budiik itd. najnovejših in najbo ]- ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Vsa popravila se izvršujejo ceno in zanesljivo. Postrežba točna in solidna . Velika trgovina tu- in inozemskega manufakturnega blaga na debelo in na drobno KAROL VANIC v Celju .Narodni dom‘ Cesarja Jožefa trg Postrežba točna! Cene nizke! Pri dobrem pastirju* Graška cesta. IVAN LIKAR glavni zastopnik banke ..Slavlje" v Celju ima svojo pisarno v Kovaški ulici (Sehmiedgasse) št. 5. Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar, sprejema tudi ‘vsakovrstna zavarovanja za človeško življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah; zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬ vrstno blago zoper tatvino in vlom. Josip Zabukošek krojaški mojster, Celje, Glavni irg št. 18. 0 0 0 0 0 0 Velika zaloga narejenih oblek od priprostih do najfinejših. Vsa naro¬ čila po meri se izvršujejo dobro, točno in ceno! LASTNIK GOSTILNE NA STAREM GRADU, kjer toči najboljša pristna vina j in izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago. Josip Koštomaj |gostilničar „pri jelenu" priporoča svojo dobro vpeljano gostilno. Mrzla in topla kuhinja © © g« g« $ $ © © © vedno na razpolago ii u iiii minil n n« ii n n n n ii ii n n«n mi n n n Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi CELJE ^ Graška cesta št. 4 ^ CELJE podružnica v Laškem trgu. Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine. Vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago, kakor svetilnice, zrcala, različni ok¬ virji za podobe, šipe za okna itd. na debelo in na drobno. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, katera se izvršu¬ jejo po najnižjih cenah. Najlepši okraski in dekoracije, jako primerni predmeti za da¬ rila in srečolove. Sl. javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo za- __ logo higijeničnih pljuvalnikov. Postrežba točna in solidna! Poljske ulice štev. 14 izvršuje vse v nje¬ govo stroko spa¬ dajoča dela, kakor železne ograje, vrata, - - - - štedilnike, vodovode, - - vodnjake i. t. d. Vedno v zalogi strelne < priprave zoper točo. Vse po najnižjih cenah! FERDINAND SIK0SEK SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER Nove ulice št. 77 ★ CELJE * Nove ulice št. tl, Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko- slikarska dela na steklo, les itd. Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. JOSIP KREGAR stavbni in galanterijski klepar v Celju izvršuje stavbna in umetna ter sploh v to stroko spadajoča dela. — Častiti duhovščini ter cenje- _ nemu p. n. občinstvu se priporoča za pokrivanje stavb. Cene jako nizke! Postrežba točna! Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva. Martin Stojan ml. stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Celju prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah — Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi vsesra pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬ nih mizarskih izdelkov. Anton Topolak trgovec s špecerijskim blagom v Celju (nasproti Narodnemu domu) priporoča svojo veliko zalogo vedno svežem hip