PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE ¿ODPORNE JEDNOTE Uradalikl ia a»raviiUIU »vestarfl SMT ft. LawaSaU Ava. Oírte* «f Public« tic ¡ MST Boatk LawadaU Ava. Talapfcaia, Raakwall 4H4 ___. _ m«, müh. •Im aa» «f ČINI» Mua Acceptai dmirali so tudi po- i Shaarerju mikarski poročevalec odkril hearerjevs sktivnooti aa že-vski konferenci V zaroto ae apleteni ameriški admirali. Upitalistično časopisje sode- ovalo. Vashington--(F. P.) — Pre- ava senatnega odseka o nava-ični propagandi poataja ved-bolj senzacionalna. V kolikor slika že odkrita o ženevaki iferenci za reduciranje obo-evanja, ki se je vršila poleti 1 1927, postaja vedno jaanej-da je bila razbita radi fak-ne zarote ameriških iadjedel- interesov. Zadnjo sredo je sedel na sani klopi washingtonski poro-aiec "Bfltimore Suna" Pear. ■Id je razkril aenzacionalne tivnosti Shearerja, ki so ga slsli na konferenco ameriški Ijegradniški intereai. Shearerjeva naloga je bila, sbiti konferenco. O tem ni no-nega dvoma, kljub navidezno dolžnemu, v resnici pa lsinjl-mu izpričevan ju C h a r 1 i e hwaba in. drugih superpstrio-v njegove vrste. Shearer je i-el vrlo dobre zaveznike. Z im so sodelovali gotovi admi-(li, nekaj časnikarskih poroče-ilcev in. kot je razvidno, tudi neriški poslanec Hugh Glbson. Pearson je rekel, da Shearer-vo gibanje na konferenci ni lo podobno "poročevalcu in o-izovalcu," kot so trdili uradni-treh prizadetih ladjegradni-tih družb. On se je gibal "kot bil od notranjaga krožka." krbel je, da ao ameriški časni ILha *u*ImULa uL aovs avsmjsss vis-ds podpira fašist« Zahteva revizijo ustave, toda so- • ciallati ae bodo dovolili. Dunaj, 28. sept. — Johann Schober, bivši policijski nsčel-nik, je sestavil novo avstrijsko vlado in včeraj je naznanil parlamentu smernice svoje vlade. Rekel je najprvo, da bo skrbel za mir in ne bo puatil oboroženega konflikta med Helm-vvehrom (nacionalisti in klerikalci) in Schutzbundom (socialisti). Nato je naznanil, da njegova vlada podpira zahtevo Heimwehra za spremembo ustave. Schober hoče, da predsednik republike lahko razpusti parlament, kadar uvidi potrebo ln izdaja dekrete kot diktator v slučaju nujnosti; dalje hoče, da se spremeni volilni zakon, na primer volilna starost se mora dvigniti na 24 let, da ne bo mogla voliti radikalna mladina. Robert Danneberg je odgovoril vladi v imenu socialistov. Rekel /S, da njegova atranka ne bo glaaovala za zahtevano revizijo uatave, kajti delavci vendar niso tako neumni, da bodo sami sebi zadrgnili vrat. Socialisti se ne uklonijo nobenemu terorizmu. Oni bodo čuvfUi demokratično u-stavo do skrajnosti. Nsdslje je Dsnneberg rekel, da nova vlada se je organizirala samo zato, da potolaži angleške ln ameriške bankirje, ne pa da ugodi ljudstvu doma. _wt. Chicago, IIL, frandaljek, 30. septembra (Sept. 30), 1929. BrTsaûîn^iîriâ«^ provided for tu' 11S3, Aal af Oat. S, Ulf, aatkariaad aa Jasa 14, ISIS. Subscription f(,0ü ftjb STEV.—NUMBER 220 Moeto brez davkov Colby, Ksn.—"No tautes for next year," je sklep tukajšne mestne vlade. Tudi letos in lansko leto prebivalci tega .mesta ne plačujejo nobenih mestnih davkov. Razlog za to zanimivo novico jo ta, ker mesto obratuje lastno elektrarno in vodovod. Dobiček teh dveh naprav je dovolj velik, da pokriva vae stroške mestne vlade. Ker ao čisti dohodki v tekočem letu dovolj veliki za kritje stroškov vi* de sa prihodnje leto, je su-spenzlja davkov v veljavi še za bodoče leto. Colbyčane ne more nikdo prepričati, da se vladno obratovanje industrij ne Izplača. irski poročevalci dobili "d* Socialisti kontrolirajo 43 od- peročila, so prosto gibef scdtftftv mandatov v zborniet; zs- prsašopll ed smeriško delegacijo, imel Je ijne sestanke z gotovimi vodil- mi osebami in prirejal rszkoš-i pojedine za časnikarske poro-ivslce in delegstako osobje v 0 j i vili v predmestju Ženeve. Bil je v tesni zvezi s admira-m Reevesom in drijgimi navadnimi oficirji, od katerih je >bil gotove tajne informacije, a skupina je odprto delovala za izbitje konference in pri delu idi uspela. Od časnikarskih poročeval-'v sta s Shearerjem sodelovsls roko v rolri Henry Wslss od Chicago Tribune" in Wyeth Williams od "New York Time-i." Oba sta imela od odgovorih urednikov posebna naročila, »j pošiljata "hot stuff. Kolo- 1 teh dveh največjih ameriških nevnikov pokazujejo, da sta po-tfevalca izvršila dano nalogo, ri tem poslu jima je pomagal patriot" In veleloblst Shearer, i je oba zalagal z "vročim gra-ivom." Kako vlogo je igral poslanik lugh Gibson, ki so jo navidez-0 "Ogibal Shearerjevih aeetan-jc razvidno iz' piama, ki gn • zadnji pisal avojim delodajal-?m. "Ta 'Šov* se bo najbric končal bruptno (nenadoma)," piše nearer svojim gospodsrjsm. dmon (poslanik) je dosedaj iz-rÄil našo stvsr imenitno. To " edina konferenca, ns kateri o Amerika zmagovita. Glbeon rediti ra ameriškemu čaaopUju 11 ta uspeh. Mi amo bili v stanu or«iti britako propagandists-o mašino .. Ns zaeiišanju je Pearaon, ki p bil časnikarski poročevalec ns »J konferenci za gotove čaaopi-f. dejal, da ae je posUnik Gib-'"> >zogibal Shearerja. To sa-Pno Pismo pa pokazuje, da sU ** v tesnih stikih.fGibaon Je m,>r,škl poslanik v Belgiji.) ^«•araon je prod odsekom tudi ds ae čudi Izjavam urad-■*ov treh ladjegradnišklh kom-SftL?* ,f »bearer potrošil le na konferenci. Po nje-mnsnju Je potrošil veliko *jo vaoto. ;St k«nfsrond je bilo tudi od-rt < mn*nJs, da Je 8benrer nkti- to je brez njih vsaka~ revizija *mfljeno razkrinkaval fašiste nemogoča, kes us more opozicija dobiti dvotretjinske večine. Doku potezi Epsteins Povabil je kandidate na konfo-renco ss starostno pokojnino. Kampanja se prične šlrom države. New York. — (F. P.) — Organizacija za starostno pokojnino, kateri nsčeluje A. Epstein, je povsblls ns svojo konferenco odlične jsvne predstavnike in županske kandidate mesta New Yorka. (Med povabljenimi govorniki ao governor Rooeevelt, podgoverner Lehman, Norman Thomas, župan Walker in U Guanšia. Zadnji trijo ao kandidatje za župana. Konference se udeiože zastopniki raznih civišaft» verskih in delavskih organizacij. Njen namen bo izdelanje programa za jeeenako kampanjo v korlat predloge za atsrostno pokojnino. Kampanjo bo potrdbno zanesti v srednji In gornji del države. V ta namen ao se že ustanovile postojanke v Buff^lu, Ro-oh ester ju, Utici in Albanyju. Mesto New York se smatra "aafe", namreč, da bodo kongresnikt In senatorji glasovali za predlogo ven v intersau ali smeriških mu-nicijskib aH jeklarskih sil ps ladjegradnišklh intereeov. An gioški časopisi so o tem odprto Sissli. Zanimivo pri tem je tudi to, da Jo lansko loto Shesrer odprto obdolžil 9 od 12 senatorjev, ki so glasovali proti predlogi za «graditev 15 križark, da so i službi boljšsvfkov. Svojo obdol žitev jo opiral na neko Isjsvo justičnegs departmenU Na zasiišaaju se Je demokratski senator Robinson izkassl sa dobrega prijatelje admirala Rso-veea in drugih oficirjev, ki eo pleteni v zaroto, radi katere jo skrablrala ženevska konferenca sa zmaaJSsnJe mornarice. Pear sona jo postil in mu stavil vprašanja, ki so Imele prozoren ns men zakriva« zarotnik«-. Rossi. bivši fašist. aavs^nf siiai leaisi) Prejšnii Muasollnijev prijatelj, kosel zs umor Matteottlja, dra-konično kaznovan. Rim, 28. sept. — Cesare Rossi, bivši fašistični voditelj, je bil včeraj pred posebnim tribuna-lom obsojen na 80 let zapora. ObtoŠen je bil zarote proti državi in hujskanjs k nspadom ns Muaaolinijevo življenje. Razprava je trajala samo en dan. Roeai je bil do srede leta 1924 načelnik vladnega tiakovnega biroja in desna roka Mussolinija. Tedaj je bil brutalno umorjen socialistični poslanec Matteotti. Rossi je vedel, kako je bil umor aranžiran — zato ga je Muaaoll-ni žrtvoval kot 'grešnega kozla..' Bil js vržen v ječo in kasneje izpuščen, ko Je obljubil, da bo molčal in miroval. Toda Rosal je po- begnil v Francijo in tsmkaj js ¡Umsay Lansko poletje je bil v Švici bll-su italijanske meje, kjer js čakai na nove dokumente is Italije. Tedaj mu je tajna fašistična de-tektlvka nastavila past in gs vzela a seboj ns vožnjo v svto-mobilu. Bilo je ponoči. Ko se jo Rossi ssvedel kaj ss godi z njim, js že bil na italijanskih Ush — sretiran. Od tistsgs časa Js bil v zaporu in sdsj Je prišla obsodba, ker nI molčal kot mu je bilo ukazano. Anglija in Rusija ata ae aporazumeli London, 28. aept —• Oflcielnl komunike ae glaal, da sta ss zunanji minister Henderson in sovjetski poslanik Dovgalevskij v Franciji sporazumele glede tqük, ns podlogi ksteri h se obnovi dl-plomatsko In trgovsko razmerje med Anglijo In aovjetako Rusijo. Vse točke se rešijo potem, ko prideta sovjetski poelanlk v London In angleški 'v Moskvo. To znsči, ds js Rusijs fzvojevala diplomatično zmago, kajti zahtevala je, da ao najprvo vzpostavijo stifcl ln potem se rešujejo sporne točke. Stavka tunslaklh dslsvcev. New Yoffc. — 600 delavcev ("aand hoga") js zsstavkslo v velikem tunelu, ki gs grade med predmestjem Yonkereom In 2Islandom (mesto New ). Stavka Je nastala radi h varstvenih naprav ia ss povišapje mezde. StavkarjI «o apelirali na guvernerja, da poskrbi, da koa traktor j i izvajajo varstvene postavs. Delavci so organizirani ls delno. omlnlrall Kvalejevega sina. mmgm^mmt. sotaka Farmer-Labor party Je nominlrala za zveznega kongrea-nlks Psula i. K vale J a. sina pokojnega kongroanlka, ki ss Js ss-dušll v ognju. Izredne volitve es vrše dne 1«. okt On je bél očetov tajnik. Pri zadnjüi volHvah Je Fsrmsr-LObor party dobila v lo druge I tsm distriktu §4,089 gUaov in rvpubliksnd 27,7.15. Konec dih-tature V Jugoslaviji? Z Dunaja javljajo, da Aleksander odslovi genarak 2ivkovi-ča ln vzpostavi parlamentarno vlado. Dunaj, 29. sept. — V Jugoslaviji se razvijajo momentalpi dogodki. Tako poročajo iz zanesljivih virov v Belgradu. Diktatura gre h koncu in vrača se ustavna vlada. Poročilo se glasi, da ministrski pradsednik, general Peter ZivkoviČ, poda o-stavko in sicer pa željo krsljs Alekaandra, ki ja ttvidel, da Ziv-kovičeva vlada al dosti izboljšala pološaja v deŠeli. Aleksander namerava vzpostaviti režim pod novo ustavo. Pričakuje se, da pride v nekaj dneh deklaracija sičssne vlade, kateri ho najbrž načelovnl general Peter Poaiič, sedanji poslanik v Belgiji Pesič je velik nasprotnik generala Zivkoviča in odločen priataš parlamentarizma. Sprememba bo .izalljena radi tega, da ae pomirijo Hrvatje. mi ' Ne pričakujs larnega «I shington^ tembra. 1.28. sep- premijer danes na šilHftsm A tla! da to morje " os upn, -ten; da sedaj le mnogi Monar- Wja skušala preprečiti okrajne- soši." Ko je snoči doapel ls Londans v tuksjš-nje pristaalšša, Js dejsl poroče-vslcsm, da odhaja v Amsriko s upanjsm, da kaj stori sa zoženje Atlantika med Anglijo in novim evetom. Pramijer ja svsril žur-nalists, da ne smejo prlčakovsti bogvsksj od njegovega potovanja. "Jas nikakor ne pričakujem, da bi ae iz mojega oblaka Amerike porodili kaki spektaularni dogodki ali kake senzacije, toda nekaj lo laho storimo v smeri sporazuma za mednarodno zmanjšanje mornaričnega bremena," je rekel MscDonsld. Končno Je rekel, ds ns gre v Ameriko s mo radi vprašanja pomorake razorožitve; rad bi videl avoje stare znance in ameriško ljudstvo. ■MacDonald je prvi angleški ministrski predsednik, ki obišče Ameriko. On in njegoya hči Ish-bel sta obišče na zelo skromno— kskor navadna Angleža s ulice. Premljer Js vzel s seboj nekoll-ko vlns za ušivsnjo ns morju, rekel pj Ja, da v Ameriki se bo pokoril ameriškemu sskonu ln sa časa svojsgs bivanja v Združenih drfevah se no dbtakne o-pojne pijsČe. i Orkan aamriil 20 oosb. Mišmi,Tla. — Sllsn vlhsr je bssnsl tri dni preko otočjs Baha-mss in v glavnem mestu Nssssu Js po prvih vssteh okrog 20 o sob mrtvlb. Niti ena hišs v mestu in niti sns IsdJa v pristani šču nI ostala nepoškodovsns Orksn Js pridrvel tudi v Flori do, a ne s tako silo. Nevarnost pa jc, da vea sila tropičnsgs orkana udari floridsks konice. (Bshsmss je kolonija Anglije.) IHojns msfaša. Heuten. — Državno sa Varovanje delavcev Je po mnenju bostonskih bUnlških interesov sla bo. Državno zs varovanje avto! stov proti nezgodam je po mnenju teh ljudi ps dobro. Vsrok zs to dvojno moralo Js v tsm, ksr js zavarovslna cena avtov, ki jo zslitovsjo privatne družbe, tako visoka, da ss jo pričeli čutiti tudi prodajalci avtov. Verska nestrpnost rodila umor Chicago. — Mra. Elizabeth Finkruak, 5230 Kenneth ave,, je mrtva, njen aoaed Frank Fortune je pa v zaporu. Vzrok: tri leta je skušala ženska pridobiti Fortune ln njegovo družino k svoji veri. Zadnji petek zvečer ga js spet obisksla in s seboj je imela svojo triletno hčerko. Fortuna je bil aam doma. Soseda je ponovila svojo misijonarsko delo. Fortuna je atopil v drugo aobo ln se vrnil s revolverjem. Zadoneli so trije streli. Ena krogla je opraakala deklico na glavi, drugI dvs ps sta obtičali v prsih žsnsks. Nskaj ur kaa-neje jo umrls v Holy Cross IToapitalu. "Zahtevala je, naj prispevam denar-^za njeno cerkev in to mi je tbilo zado-sti," je rekel Fortuija policiji. Upanji oMtrallj- skih irtev aaraiia Izpuščeni bodo SMgoče do aprila meseca prihodnjega leta. Centralis, Wash. — (F. P.) — Zadnjs saaedanjs državnega pa-rolnega odbora, ki ae je vršilo dne 17. aept v joči Walla Walla, je pokazalo, da obstajs možnost, da bo odbor uvaževal peticijo sa oprostitev centralijskln žrtev. Zasllšsnjs o tej zadevi ae Js žc vršilo ns zadnjem zaaedanju. Bil je navzoč tudi governor kot Član komisije. Na saslllsnju Js sago-vornik jatpikov Warren O. Grimm navajal podprte dokaae, ds ao člani IWW pričeli strsljsti v obrambo šsls potem, ko so lo-gionarji navalili na dvorano; da js porota priporočala milo ka- W. W. Is branili pred napadalci Ko Je končal odvetnik Grlmm, mu niso člani stsvllt nikakegs vprašanja la vldsti Je bilo, ds jo sadsvs nsprsvils globok vtis na njs. Prihodnje zasedanje komisijo se vrši 6. aprila. Ako bo,med tam čssom napravljen dovolj močan pritisk na komisijo, bo ns prihodnjem zssedanju oprostila Jptnlks — osem po številu — ki se nahajajo v ječi radi zarote velikih lesnih druftb, ds uničijo strojcovno orgsnizscijo lesnih delavcev. ErsstTsNsr, sssdld . drsasHk, v šnsrikl V Now YoTku so mu nskaj šssa nagajali, končno so mm ps dovolili vstop. Nsw York. — Ernat Toller, nemški delsvskl dramatik, is 27, aeptembrs dobil dovoljenje od naesljeniških oblasti, da lahko prsbijs tri meaoce v Zdrušenil» državah brez bonda. Oblastniki ao se prepričali, da js bil prestopek, rsdl kstsrsgs Js bil Toller saprt v Nemčiji, poiittčpege znsčsjs. . Berlin, 28. aept. Tukajšni« napredno časopisje Je protestiralo proti pridržanju Ernat Tollerjs ns Ellis Islandu, ko je obisksl Amsriko. Tollsr Jo bil v zsporu rsdl svojih komunističnih zvez, Tods dsnss nI Vaš komunist In sploh ne pripada nobeni politični stranki. ^ (Toller Js spissl vsč znamenitih dram iz delsvsksgs žlvljenjs. Ens najboljših Js drama "Ru-šllcl strojev," ki Je še prevede, ns v vss Jezike, tudi v slovenščino.) Stavka Jefclarafcib deisveev. MMdteUms, Obla. — Ker " Anwrkan Willing Mills kompa nijs ni držals pogodbe, ki jo m podpisala Amalgamated Asaon-ation of Iron. Steel snd Tin Workers meases julija, ima sedaj no rokah stavko. V organizacijo spodajo le Izurjeni Miav» si, ki dels Jo pri strojih za valjs-nje friers. Boj proti reakciji pride pred sodiiiem Unljs sa civilne avobodščlne vlo-Šl šest tošb proti drbakddm voditeljem v Gaatonljlt nastopi tudi proti okrajnim oblastem. Charlotte, N. C. — (F. P.) — Od drhalaltpga naailja do sodišča ni mogoče daleč. V North Carolinl — kot maralkje drugje — je odvisno kdo je drhal. Ako ao stoproc^ntnešl, so sodišča šolo počasna ; ako ao delavci, tedaj pa je oko ¿oetave jako blatro ln na sodišču mrgoli aktivnosti. Americah Civll Llbertles unija ims v načrtu obširno kampanjo aodnlh procoaov, a katerimi bo akušals uvsstl "red I rad" v anarhične koto države North Caroline. -Na sodišču vlošl šest tošb pro* ti drhalaklm voditeljem ln proU vladnim funkcionarjem. Stlrl tožbe vloši «a odškodnino na oi-vllnem sodišču, dva pa proti^ mestu GastoniJI In okraju Gaatonu. Za odškodnino bo tošila kolovodje, ki ao ugrabili in pretepli rasne voditsljs Isvlčarsks unije, ksr Jim bo dalo prsesj posls, da ns bodo lmsll časa sa allčns ss-kapsdo, vsaj toliko čass ns, dokler se ne rešijo sodnih p sov. Bolj značilne so tošbe proti oblsstsm. Gsatonjaka policija js nsmrsč sssegla premoŽenje levi-čsrsks unljs In saprls njsns u-rsds potem, ko jih Je drhsl opu-stošlls. Civll Llbertles unija bo tošlls mesto za restavrlranjs zaseženega premošenja In za odškodnino aa storjeno škodo. Druga tožba bo naparjens riti oblastem okraja Gsstons. Imenu davkoplačsvaloev ha u- J1 priznavajo, da so sa š|anl \< mu prosskutorju isplačltsv vso- te osmim odvetnikom, ki pomagajo njsgovsmu Štabu s prose-kucljo gsstonjskih stavkarjsv ln KHiiteljev komunistične tekstil-ns unije. Okrajni prosskutor Js nsmrsč nsjsl večje število nsjdrsšjlh sd-vokstov, ki bodo skušali osušiti okrajno In msstno blagajno. A-msrlcan Civll Llbsrtlss unija bo skušalo to prsprsČItl v Interesu dsvkoplsčsvalcev, Nsmsn teh tošb Js seveds postaviti drhal-ske kolovodje, sa katerimi stoji I/>ray Mills kompsnljs, v defen-zivo In Jih poučiti o starih sms-rlšklh tradicijah. Sovjatekl letaki lino tnraiati v Alaski .snapp wpw wjwwi w eip^psm Nemilo vreme jih Je ssdršalo ts-dsn dni. Seattle, Wash., 29. sept. — Sovjetski letalci so danes poleteli la Sewarda v Sltko v Alaski. Daljavo 700 milj so preletel! v sedmih urah ln 80 minutah. Vae prebivalatvo Sitke — ki js bila glsvno mesto Alaake, ko je bila še ruaka pokrajina — je aprajelo letalce ln dsklsta ru-skegs pokoljenjs so Jim Isročils lop šopsk rož. Howard, Alssks, 28. sspt. — Rusko Istalo "Sovjetska zsmljs" Je včeraj dospslo asm s otoks U-nalaaks. Polet 700 milj js trajal šest ur. Lstalo ja v dobrem atanju In Štirje letalci ao sdrsvt In upspolnl. Tsdsn dni so bili sa-dršsnl na dvsh otokih valsd vi-harjsv In msgls. Is Sswsrda polete v Sltko in od tam ob obreš-ju Kanade v Seattle. Daljava do Sesttla snsšs približno 1800 milj. Od Um bodo Rusi Istsll v Ssn Francisco, od tam ps prsko ao-IChlcsgs v New York. roceT "Sovjetska zemlja" js sspu-atlls Moskvo — ns drugam po-Istu — ssdnje dni avgusta. V tem Času Js Istslo preletelo čes 7000 spili daljavs, Daljava od Moskvs do Nsw Yorka snaša na dotični črti pribllšno 12,000 milj. Okrog tisoč oseb Jo bilo zbranih na mastu, kjsr so letnici pristali v Seward u. Kasnsjs Je pilot Ssstakov s tremi tovariši vred prsjsl mnogo povabit na m ^ Javno pogoščeni od trgovske zbornice. Ssstakov js rakal, da js njsgova posadka salo utruja* ps valsd naprsatanaga bt^s s viharjsm in dsšjsm, toda sdrsvi so vsi (n Jako Jih vassll, ds so dospeli ns tis Združsnih držav, Amalgsmstad do- aegla še dre zmagi , Phllsdslpbls. — Stsvllns sms-ge, ki jih Js dosedaj dosegla A-malgamatod Clothlng Workera unija, v tekočI kampanji, so upi-janile že msrslkstsrsgs sktlvns-gs člsna. NJsnsmu nsvslu ats as podsJI tudi tvrdki Mskrsaky k Sons ter llncus Clothlng komps-nijs, ki sta podpisali pogodbo po kratki stavki. Ns delo ss Js vr-nilo 1200 krojsčsv. DossdsJ ss Js podslo Že okrog 25 večjih in msnjšlh podjetnikov, ki uposlujejo okrog polovico filsdslfljskih krojsčsv. Da si umije roks, se Je podal celo zvezni sodnik Klrkpstrick, ki Js Izdal strogo sodnljsko prs-povsd proti uniji. IndžunkrlJo Js ssdsj omilil, ksr Js ssvsds msj-hnsgs f>raktlčnsgs pomena, ker je šls unije prsko njs prvo uro, ko Je blls isdsns. Slavka pšškotalh deisveev. IH. I*ekfc - Msd 1000 In 2000 piškotnlh dslsvcev js odkoraks-lo ns spontano aUvko pri Ixx»ae Wlles Biseuit kompsnlji dna 27 ar|Ksmbra. Ns atavko so Jih po gnale slabe plače, prlgsnjsštvo in izrsdno slabe delovns rszms rs. Dslavei ao neorganizirani. Policija Jo bila kompanijt takoj na ualugo In Je obkolita velik" tovarno. StavkarjI pravijo, ds Jih Je družbe gonila drugsgs proti drugemu, ds ao dslsli za ieto plače as gfsde ns zvlšfiij» prudukcijs. Boveraer Yoiig rlkirl Gibanje sa Moonoyja ja ajama Ssn Francisco. — Vsa i namenja kašejo, da kalifornijaki governor Young Išče lukenj v o-gromnl evidenci Tom Moonsy-jeve zadeve. Njegova Izjave po-kasuje, da nI dosti upanja, da pardonirs Moonsyjs, MFskt Js res, ds js v teku vs-Uko gibanje za psrdoniranja Tom Mooneyja In Bllllngsa In nobenega gibanja proti tej akciji. Kljub Umu ps Jss mislim," je Izjsvll Young, "ds ljudstvo Jims nI toliko nsklonJsao kot nas šel I Jo prepričati njihovi prljsts-Ijl." Ts njegovs izjsvs Je dovolj prosorns, da governor Young skušs ribariti In Iskstl dlako v JsJcu kljub njsgovlh prejšnjim sagotovilom, da želi govoriti s vsako osebo, ki Ima snsnje o UJ zadevi. Gibanje, ki bi governer-ja vrglo a atola, bi bilo najboljši dokaz, da Je IJudetvo za oproetl-Uv Mooneyja in Bllllngsa. Unionlslranje redarjev v Cala* rada» Denver, — Rudarska unija (JMW na i k» v eduje kompletno u-n Ioniziran je rudarjev v eevernem delu države Colorado v bližnji bo. dočnoati. Kampanjo vodijo Percy Tetlow, Frank J. Haya In O. F. Nlgor V kampanji Je aktiven tudi Powera Hapgood, ki kot rudar v tem okraju. Delavri ae sakleN preti asdelku. Kseflaha. Wis. — Kennškl delsvcl ao sie xskleli, ds ns prsns. hsjo s ksnvpsnjo proti aodniku Beiden u, dokler ne bo resigniral. Ker Je korumplranl sodnik naznanil, da ne miall na rseignaei-Jo, so kanoSkl deUvsi organizirali msano dnmonatrasljo, ki ae Je seključila s govori pred okrajnim sodnijsklm PROS VETA. the enlightenment glasilo n lastnina su>vb»ssb sasoowb podpob-mk jb9n0tb •««tfrMMkr _ (Iim CUmci) h» Kmrnm-tete. «im m teert Miš m late, *fS aa »al latel aa laa- mtM oa mtriiwial. Maaaaarltta will Mt b* raa. ha* laaa atte • i'kohvbta INT4I Sooth l^watete A»*. Cteaaga, OP TMS KEDBBATBO T* PONDELJEK, 30. SEPTI Ksj Je AJZ? Gllbert, Mlnn. — V nedeljo, dne 25. augusU, se Je vriil v E-velethu, Mlnn.. shod Ameriške-.ugoslovanske zveze, katere na-Čelo je, da združi vse Jugoslovane v drŽavi Minnesota pod en prapor, jim i^omaga pridobiti državljanstvo Združenih držav ameriških, Ur v splošnan postaviti naš narod na isto stopnjo kulture in civilizacije, ki jo zavzemajo že drugi narodi v naši državi. Nadalje: izkoristiti politi-10 v prid našega ljudstva, kjer in kadar je mogoče. Zares, lepo načelo. Da bo mogoče to načelo izvesti, ustanovljeni so bili v več mestih takozvani klubi, kateri naj bi delovsli vsak v svojem mestu sli okrožju lokalno/vsi klubi pa skupaj kot celota, pod imenom Glasovi iz naselbin Ameriško-jogoslovanaka zveza. Ko se je pred petimi leti u-stanovila Ameri*ka-jwgoelovan-aka zveza v Evelethu, Mlnn., je bilo veliko navduftenje in tudi u-deiežba je bila sijajna. Nal na rod je prišel v Eveleth te vse* mest na Meaaba in Vermilliop Range. Parada ali pohod po me •tu je bila nekaj veličaatnega Na zborovanju ao bili zasedeni vai prostori, čeprav je bila dvorana precej velika. Na veselih o-brazih takrat pričujočih je bi-o jasno videti, da so prišli* na to zborovanje ljudje s trdno volje n upanjem, upanjem na bodočnost. Sleherni navzočih Je bi' prepričan, da Ameriško-jugoslo vanaka zveza je in bo organiza cija, katero smo tako pogrešali ter potom katere bomo prišli do večjega ugleda in bolJAflh raz mer. AU amo? Pet let. Kratek čaa. Vendar velika Izprememba. Dne 25. avg Ob petletnici obstaja Ameriški jugoslovanake z veže nI bilo opa žiti tistega navdušenja. Ni bil* več Istega veselega jazpolože nja, ne trdne volje, še manj p. upanja. Vae je bilo nekako pri ailjeno. Parade ae je udeležilo š< precej ljudi, poaebno moških vendar, ako upoštevamo fakt, d. živi v St. Loula okraju več kol deset tisoč Jugoslovsnov po raz nih naselbinah, v Meaaba in Ver milllon Rangea, se mora prizna ti, da je JiomaJ ena desetina ali manj prisoatovala tej alavnoatl Seje ali zborovanja ae je udele žilo k večjemu kakih atopetde aet ljudi. No, večerje ali bankete se je Jih je udeležilo precej več je število. Program je bil bogat posebno kar se tiče govorov Največji užitek krasne godb< nam je dal mladi violinist NlcV Furjanlch. Kaj je vzrok, da ae naft narod drži v večini vatran od Ameriške jugoslovanake zveze ter da n< več tiatega navdušenja, ki je ob etajalo ob uaUnovitvi late, j« pač teško odgovoriti. Definitlv no odgovoriti na to vprašanje Ji skoraj nemogoče, ker vaak poaa mesnlk bi akoraj imel drugačer odgovor, zato hočem navesti 1< dva razloga, katera po mojem mnenju ata vsrok, da Ameriški jugoslovanska sveža nI ksr s* Js pričakovala in kar bi moral? ■Mesto direktnega odgovora, se mi sili vpraNftje vnaprej, kate rega ml je nemogoče rešiti, am pak s katerim hočem pojasniti prvi vsrok In (o je: Ali je nsl jul goslovanakl narod res tako ma lomaren za svoj lastni obstoj v socialnem življenju nove domovine, da mu je taka organisacljs deveta briga, ali pa ne raaume In noče razumeti potrebe late Ali Je mogoče sgubil zaupanje v njeno načelo, ker ne vidi nobene korlati v njej kot poaamez nik ali celota? Jaz mlallm, da ne. Ameriška Jugoslovanska zveza kot organizacija je potrebna za naa le Iz tega razloga, ker vemo, da je v organizaciji moč. M smo majhen narod, vendar tu* kaj v Minneaoti. posebno pa v 8t Louis okraju amo sadoetl veliki, da če smo pravilno orgnnlshrani. lahko kaj doesAemo, bodisi kul turno ali gmotno, kar brez or ganiaaclje bi ne mogli. Torej, organizacija je potrebna, pa če ae imenuje Ameriška jugoslovanake zveza ali drugače, samo ds je na cd rs vi podlagi ter da m vsema pravi smoter v dobrobit članatva. In dn Isto članstvo t ud v resnici deluje v korist ln po-vadigo poeamesnega člana kakor todl članstvo cele organizacije Ker pe Ameriška jugoslovanska zveza ni podporna organiza dja h» ne pobira priapevkov bolniški sil smrtninski sklad svojega članstva, ampak je to kul- turno-politična ustanova (čeravno se to zadnje ime, ne vem zakaj, prikriva), zato bi moralo bili njeno delovanje osredotočeno e na ti dve točki. Ker pa temu ni tako, ampak gotovi faktorji skušajo odstraniti politiko iz delovanja Ameriške jugoslovanake zveze, meneč da politika škoduje organizaciji, je a to akcijo odstranjena vsa privlačna sHa iste, zato pa tudi ni navdušenja in ne pravega razpoloženja. Naš narod je potreben politične organizacije in z ustanovitvijo A-meriške jugoslovanake zveze si e bil sveet, da si je ustanovil kar je želel, toda prišlo je drugače. Zato brezskrbnost, zato malomarnost. Jacob Mnhvich. Štirje rojaki se zadušili. Eveleth, Mina. — Blizu Eve-ethekega jezera so dne 26. septembra našli smrt Štirje rojski. Zadušil jih je plin, ki je napol-nil njih spalnice iz kleti, kjer je uhajal iz gasollrrskega stroja. Tragedijo so odkrili skoro 12 ur potem, ko so nesrečni rojaki postali žrt*v nesreče. žrtve plinske tragedije so: Frank LavriČ, star 57 let, trgovec; Johana Lavrič, njegova Žena, stara 56 let; Mary Lavrič, ttči, stara 23 let, in Robert F. Bradach, dve leti star Vnuk La-vričevtti. Mf; ■ 4 Plinski dim bi skoro zahteval *e peto Žrtev, ko je bil Frank Lavrič, atar 25 let, tudi resno prizadet. Odpeljan je bil brž v >obiico, kjer ao mu nudili prvo pomoč, nakar je še istega dne popoldne zapustil bolnico. Veat o strašni tragediji slovenske družine v poletni koči ob Evelethakem jezeru je naznanila orva rojakinja Antonija Tonka. Došla pomoč je konatathrala unrt štirih, petega, Franka, so m dobili nezavestnega na tleh ifl&atl. Frank je kmalu okreval. Plin, ki je povzročil strašno Tragedijo, je bil ogljikov mono-kaid. Lavričevi so stanovali tu okrog štiri leta, pred tem pa Virginiji, Mlnn., okrog 12 let. i omcevniet. Desetletnica Doma. Oevelaad, O. — V soboto in nedeljo, dne 21. in 22„ septembra, smo tukaj obhajali 10 letnl-10 Slovenskega doma na Holmes ive. Udeležba se lshko reče, da je 'rila velika. Naši trgovci socb tej )rlllkl razstavili nekaj avojih vsakovrstnih stvari, da pokažejo nažemu občinstvu, kaj se lahko pri njih dobi. V nedeljo ae je program vršil ns prostem s petjem in avirsla ie domača godba, ki spada Domu, pod vodstvom mr. Novaka. Vavzroče je prvi nagovoril predsednik SDZ (podporna organizacija, ki poahije v državi Ohlo). Priporočal je organizacijo ln o-monil njene ugodnoati, pozabil oa je povedati, od kje prihajajo naši slovenski domovi. Ce hočemo odkrito govoriti, tedaj mor* mo priznati, da je baš SNPJ največ pripomogla, da ae danea ponašamo a slovenskimi domovi, ki dužijo slovenskemu življu po naselbinah in kot pravo srediftče. Tudi SNPJ daje novopriatoplim ¿lanom lepe ugodnoati, posebno pa še letos, ko je v teku jubilejna kampanja. Kakor je omenil predsednik programa, ki je vodil celo stvar, ie resnica, da vsi ne moren» delati ne v rovih in ne v tovarnah. Eni moramo delati tu, drugi tam. Vai skupaj pa lahko pomagamo, da se ureeničijo Ideje za skupno narodno zgradbo, ki jih ae-laj imamo v državi Ohio le lepo število. Da nafte organisadje rastejo in napredujejo, moramo imeti voditelje, listi morajo imeti urednike. 8kratka. imeti moramo telesnih In duševnih delavcev. Velikokrat ao duševtti delavci bolj izmučeni kot telesni. Delo mora biti raadeljeno, je dejal omenjeni. In a tem se strl-njkn. je treba povdariti dejstvo, da Je SNPJ pomagala postaviti največ alovenskih domov v Združenih državah po naših paaolbt-nah. Poleg tegn pa Izdaja dnevnik. ki je velike vrednosti m naš «IvelJ križem Amerike. Proeve-ta vedno piše sa naš napredek, naa vzpodbuja Ur uči. — Dvodnevno praznovanje desetletnice SD na Hohnee s ve. ee je saklju-čllo v lepem redu in se lahko reče, da je bilo uspešno. A. Mravlje. Poročilo zastopnika. Bridge v lile. Pa. — Dne 16 sept. sem zapustil mesto Farrell. Pred odhodom mi je moja žena še skuhala okusne žgance. Voščila mi je srečo ln veliko uspeha Ur izrazila željo, da bi prinese' dosti denarja, kadar se povrnem Zadnja želja se najbrž ne bo u- reeničila. Dne 17. sepUmbra smol««* mvali v "solnčnl Kaliforniji ns Lmperialu, kot smo se 4. julljf 1.1., ko je bil tukaj Filip GocUna Naselbini Cuddy in Imperial le žiU kot nekako gnezdo med dve ma hriboma. Naši rojaki ao tv prijazni in veseli bolj kot kje drugje. i -j-, . Proti večeru sem odpotoval m Moon Run. Tam živi neka žen ska, ki me nima posebno rada Zamera aem se ji pred več let radi nekih slik. Ustavil aem * pri 2ustovi družini, kjer sem do bil prenočišče. Ko sem se že vle-gel k počitku, me Je poklicali mra. Žust, da me hoče nekdo vi deti. VsUl sem in ko aem vsto pil v kuhinjo, aem tam našel J Jereba, ki je tudi zaatopnik Pro-aveU. Vprašal me je, da bi mu pokazal stanovanja rojakov in dr bi Jih akupno obiakala. To aen odklonil iz razloga, ker bi izgle dalo čudno, ako bi zastopnik za stopnika vodil po naselbinah. Od stop» »em mu mojo posteljo ir odšel spat k nekemu drogemv stanovalcu. Ga. Žust je veliki dobrotnica potovalnih zastopnikov, za kar lepa hvala. Danea imam porcfcati tudi žalostno novico, da je umrla v ata roati 71 let ga. Proiaen. Pokojna je bila pred par tedni operiram v bolnišnici v Pittsburghu, a j« na posledicah preminula 22. sept Njeno truplo so prepeljali ns njen dom v Sygan, Pa. Tukaj za pušča tri ainove in dve hčerki, t no hčerko pa v atari domovini Otroci so že vai odraali in dobre preskrbljeni. Pokojna je bila mo js prijateljica in sem jo pozna nad dvajaet let. Poleg drugi? prijateljev sem se tudi jaz po slovil od nje. Njen pogreb ae j< vršil po civilnih obredih 25. sepUmbra ob veliki udelefcbi na pokopališču v Bridgevillu, kjer počiva že mnogo njenih pri j ate j ev in znancev. Pokoj niči naj bo o-hranjen blag spomin, njenim o-stalim pa izrekam moje aožslje Anton Zktanftek, zastopnik. Na «Will pri prof. V spomin pionirju. Gabernik, Jugoslavija. — Ker bilo prilike, da bi vijlel še enkrat pionirja SNPJ in delavske ga boriUlja Jožeta Zavertnika, ki je oral ledino v delavakem gibanju in pri Proeveti, se a Um dopisom spominjam nanj. Žalostno novico o Zavertnikovi smrti aem našel v Proeveti, v časopisu, za katerega je on velike dobrega storil. Jože Zavertnik je umrl in ga ne bom več našel med živimi kot sem želel na razglednici, ki sem mu jo poslal iz zdravilišča Rogsške Satine 29. avgusta. Vi del bom vsepovsod le njegova dobra dela za delavstvo in za SNPJ. Usoda je bils krivična br. Zavertnlku in mu ni privoščila da bi mirno živel še nekaj let ne svojem hribčku v Clarendor Hillsu, 111. Spavaj, br. Joie Zavertnik, tvoja , dobra dela bodo živela in čez nekaj čaaa pridemo tudi mi za teboj. Globoko aožalje Zavertnikovi družini.—Andy Spj-ogar. Smrtna kosa.' SpringfleM, IIL — Naznanjam Žaloatno veat, da je preminul moj aoprog John Planinšek. Ia-krena hvala društvu Št. 47 SNPJ in uniji It. 999 UMWA za vence, kakor tudi poaameznikom, ki ao me tolažili v uri žaloeti. Pokojni zapušča braU v Južni A-meriki in braU ter tri aeetre v stari domovini. Dragi mož in oče, počivaj v miru in lahka naj ti bo tuja zemlja 1 žalujoči osUll: Rosi Planinšek, aoproga in Mary, hči (o-možena Bolt). — Rosi PfamhM. članica društva 47. Dvs policaja eta aa ubila v avta. Chlcago. — Dva deputlšerifa, ki ata aretirala pijanega vosIU-Ija avta, eta v petek zvečer za-sedla zaaeften avto na cesti in peljala aretiranča v Wheeton. Kake tri milje od meeta sta pa trezna polkiaU za vozila v graben In avto ee je trikrat prekucnil e trojko vred. Oba policaja sU m ubila in pijani areti-ranec je bil le lahko pobit. Ko je bil kasneje aaallšan. je dejal, da nič ne ve, kako ee je zgodila "Smer mojega razmišljanja o astnem idejnem svetu mi je bi % že spočetka začrtana; ali v le ih napredka znanosti so ae mi >oznejše predstave o njem Ade jostopoma porojevale," je dejal SinsUln, ko sem ga poprosil, naj ni kaj pove o zgodovinskem razvoju avoje velike teorije. "Pred 24 leti aem objavil svo- 0 prvo razpravo, dve leti pozne-e pa aem izobrazil splošne teo» •ije relativnosti, ki sem jih po-aeje spopolnjeval." Na vprašanje, kaj ga je pri /edlo do tega, da je zasledoval >ne avojevrstne Umeljne amer-lice svojega nauka, je odgovo-•H; "Najprej ao me poekusi opozorili na pojav, da je hitroat »vetlobnih žarkov nekaj aUlne-?a, neizpr e meni j i vega, pa naj ae •azširJajo od mirujočega ali pa >d gibajočega svetila. Otempo-avu aem mnogo razniišljaft, ko tem odkril teorijo relativnosti." 8 poakusi dognano dejatvo, da e množina anovi vsakega Ulesa naka njegovi gravitacijski gmo-i, čigar sadove sem objsvil v .vojem poznejšem delu. NešUto eorij je moči najti, da ae z nji-ni razlagajo prirodni pojavi, ljudje lahko izumimo toliko teo-•ij, kolikor hočemo in vsaka se ahko prikroji dejstvom. Ali naj-»oljša je nedvomno ona, ki po-rebuje najmanj nedokazanih )redpostavk, take ae bomo naj-•ajši oprijeli. V fiziki je seveda ;eč vrst teorij. Po večini ao Uk ne, da bi jih lahko imenoval ronatruktivne, ker iz preproatih rdiUv grade kompleksne feno-nene ali sestavljene oblike pojavov. Ako Udaj filozofi pravijo, da loumevajo neko določeno akupi 10 prirodnih pojavov, mialijo a ;em na teorijo, ki ao jo aestavili n ki obsega in razlaga celo aku-pino pojavov. Teorije, ki sem jih aam izob-ikoval, ae razlikujejo med aeboj V jih najbolj izraziU oznake in emelji niso nikake hipoteze, narveč splošna, a poakusi dok*~ zapa svojatva, ki ae izražajo v pojavih, ne oziraje ae na to, kako *m jih izrazil v matematičnih >brazcih." Zdelo ae mi je, da bom prehi 'ro aplaval iz Umin raaglablja-ija na svetlobo apoznanja, zato aem, čim je učenjak nekoliko prestal z razloganjem naglo zaau tal razgovor na njegovo preljubi jeno violino. "Da," ae je ogrel profesor, "igranje na violino mi je nepopisen užitek. Kadar sem pretrtt-den, da bi čiUl ali delal, tedaj mi ?laaba vselej vrne notranji mir. Mnogo se je že govorilo o mo-iem Igranju, ampak a veat aem ai, ia aem edini, ki ima na njem največje veaelje." Komorno glaabo ima rajši kot operno, čeprav tudi operne predstave rad posečs. "Velik umetnik," je povzel EinaUin, "ima mnogo težji poklic od mene, zakaj on mora delati v nekem določeenm % čaeu. Publika ga čaka in ne sme je razočarati. Jaz pa lahko delam, kadar me je volja in kadar čutim, da mi Je delo v velel je." Prosil aem ga, naj mi pove formulo, ki garantira uapeh v živ < 1 jen ju. Naamehnll se je, potem pa je minuto razmišljal o mojem vprašanju. "Ako pomeni 4A' uspeh v življenju," je alednjič odvrnil, "po-Um bi dejal, da ae formula glaai takole: aa» x y z. X je delo, y 1 K rs." "In kaj pomeni 'z'?" vprašal. "To pomeni," je odvrnil, "da je le sadoetl beaedlčenja tem." Njegov dom Profeaor Einstein stanuje v HaberiandatrasBe, v nekem novejšem berlinskem okraju, pozidanem šele v zadnjih 20 letih. Nobenega odaeva zgodovine ni najti tukaj, kjer prebivajo boljši ljudje srednjega stanu, široke ceate z vestno negovanimi drevoredi, moderne hite, z zelenjem obrasli zasenčeni balkoni, ki v enakomernih presledkih prekinjajo dolgočasna pročelja. Neka domačnost preveva vao okolico. Človeka ae poloti občutek, da morajo prebivati tod sami imoviti in zadovoljni ljudje. Ali nikjer ni tietega nečesa, kar človek nehoU pričakuje v bližini velikega mota, IfJtM polnama preobrnil naš o svetovju. (Dalj« aa «. i Orač slovenskih njiv v v delih*«veta Ravnokar sem poslal pismo prij^ Ameriko. Kakor običajno, sem tudi pismu ns koncu zapisal: "Pozdravi J korenino." S Umi besedami sem mislili U Zavertnika. Že naslednji dan pa dob Amerike pismo, v kaUrem me obveščal Jože Zavertnik preminul. Ko sem to tužno vest prejel, sem « topil v čase, ko je Jože Zavertnik oral \ Še doma na Kranjakem. Pusta je bili) dina, pusta in trda je bila; ali hrust d« in Uleani, kakor je bil naš Jože, se ni« ga ustrašil; kljuboval je vaem zaprekam je takrat delal klerikalni Izrael v Slovi bi preprečil razvoj aocijalizma. Zav razumel, da je Železniški prolet važen™ delavskih organizacijah, zato se je z vso menco vrgel na delo in njegovo delo jj dilo. Ustvaril je ponosno organizacijo j ničarjev. Kdo bi mogel to pozabiti: "GutJ novih kazakov", tako je krstil Jože ZavJ skladiščne delavce v Ljubljani na južne»| dvoru. Rekrutirali ao ae iz klerikalni ganjačev irt kaznencev. (Poetajenačelnikj mann je vaak dan zaposlil do 20 kazn«* skladiščih.) In Jožetu Zavertniku jej da je vendarle železniško ministrstvo bo odpravilo. — Papež pa je takrat G na odlikoval. ■■ Ženialna agitatorska ideja je dod šinila Zavertniku v glavo. Ko je ljubljs policija nekoč zaplenila leUke, je Jofe^ zavil letake in jih na mesarskem mosta v Ljubljanico. Letaki so priplavali v \ do jeza in na grabljah so jih papirniški d ujeli in razdelili. Ko je Zavertnik orgai enega največjih shodov v Ljubljani v i "Zvezda" za sodružico Terezijo Netsch« ki je prišla z Dunaja, je Netscherjeva v; la Zavertnika: "Kaj je novega?" "Nič poaebnega, kakor to, da je Gutt vprašal, če si lepa." Ko je Zavertnik v "Zvezdi" shod otvi podal Netscherjevi besedo, so bile njeni besede te-le: "Schön bin ich nicht, Herr Gutt aber ich werde sie aauber einsalzen." Nasujskana klerikalna masa je hot tej prilip udreti v salon in shod razbiti, atrefarje takrat Zavertnik kot predaedni da obvladal aituaeijo In Netacherjeva je dve uri govorila in razlagala deset božj povedi. Preakromen je prostor, da bi tu n delo oplaal! Gotovo bo pa delavstvo zai kaj je Zavertnik delal v Ameriki. Zav v Ameriki ni prav nič drugega delal kal kar je delal med nami: Ledino je oral, i venskih njivah je oral na drugem delu Isto trdo, isto pusto ledino je oral in bil, Um neuatrašljiv in neutrudljiv. (Konec prihodnjič.) GROENLANDIJA—RODOVITNA DEi aem Zadnji dve leti ae je mudil v Groei danski živaloelovec Peteraen. Prou& groenlandako favno in je prinesel dom gato gradivo o rodovitni zemlji v krajih jih imeli ljudje za nedostopne in nerod V okolici Scoreabava ae razteza kak kilometrov dolgo ozemlje, ki ni borno i in favni, ampak naravnost bujno rodovil kraji niao pokriti z ledeniki. V njih ra gato in obilno raatlinje in žive neverjet živali. Gozdovi ao polni belih zajcev, jejo zelo užitno meao. Izredno mnogo j« čine. Groenlandija pa tudi ni pusU kar rudnikov. Ugotovljeno je, da hrani boj žišča premoga. Profeaor PsUrsen je i na Dansko 800 prekraanih ptičev, ki jih bral za kodanjski muzej. Njegova rt 0 rodovitni Groenlandiji se v svetovnen mnogo komentirajo/ Ameriiko življenje i. Ljubil je Uncolna In pohitel k nj« Paul Huhl je bil aUr 70 let, ko m pravil na odhod a tega Sveto. Naj ljub v Chicagu mu je bil Lincoln park. Tam aedel ure in ure poletne dni, kadar j*" vreme. Navadno je aedel na klopia < eolnovem spomeniku, v prijaUljski ** |kega emancipatorja, zroč neprenehoma jaške črU Umnega, bronasUgs obra> seboj. Tudi tiatega popoldne je bil um je eedel tiho in mirno. Proti večem. * že mračilo, je bil atražnlk parka poskuša nem samomoru na Stopnicah \> vega monumenta. Pohitel je tja in n** gu otrok in odraslih radovednežev >tsn čega pri klopid. Desnics mu je stinkak ver, levica ee pa je krčevito odpirsU ' rala. Skoal srajco na prsih je vrela k r je še živel, je atražnlk poklical ambulan in atarca ao porinili vanj. V bolnišnici ae je zavedel u nekt) Kaj bi povedal? Koga naj briga njeT 1 jen je? Lahko pa svet izve. da je I >ncr gov največji prijatelj. Samo njen " in ljubi. Njeigovn poalednja želja j* prej snide s Lincolnom. To je bilo 1 polnoči je umri. Da izvemo in vemo •.. Slovenski listi v Ameriki ne izhsjsjo zato, da bi obveščali, učili* in zabavali Amerikanco, to je domačine, ki ne znajo drugega jezika kot angleškega. Amerikanci ne čitojo nalih listov, ker Jih ne razumejo. Na« listi izhsjajc samo za Slovence in deloma za HrvaU, če se ksteri potrudi, da jih čito. To je sicer tako samoumevno, da je smešno " povdarjati, aH potrebno je omeniti, kadar se kdo spotika, da so naši Usti, posebno dnevniki, "preplonkane ameriške publikacije", zlasti kar se tiče poročil ln novic iz Amerike. Kadar napreden list poroča na široko o ameriških razmerah in kritizira U razmere, po-sebno delavske razmere — ki so tudi nsše razmere! — dela to z namenom, da slovenske Čl-ta tel je informira o splošnem položaju v Ameriki In drugič, da člUUIjem sugerira in med njimi udomači ideje o Izboljšanju Uga splošne-gs življenja v Uj deželi. Zlasti listi, ki hočejo biti delavski, se morajo prsdvsem ozirati ns delavske razmere In boje v Ameriki. Cltotelji nalih listov so irasličnl. V Ameriki je seveda mnogo Slovencev, ki bi radi bili kapiUlisti — ali vssj Uko bogsti, ds bi lahko obrnili hrbet mezdnemu delu in drugače zapravili svoj čas. 8vobodno jim, toda ti rojaki ss naravno ne brigajo ss delavsks lisU — in de-lavaki listi as ns morajo brigati osiroms zanimati za nje. Mnogo je drugih, ki udano prenašajo vae avoje križe in težke boj« za ekalaUnco, češ, naj bo kakor hoče aH nekako se že prerinejo skozi žlvljsnje, aamo da bo po amrtl veliko plačilo. Svobodno tudi tem — daai nimajo pravice zahtevati od drugih, da bi hodili z njimi ali za njimi. Seveda ao tudi ti rojaki v konfliktu s naprednimi delavskimi listi, ki ne morejo ustrezati resign i rančem. Veliko pa je med nami tudi onih, ki sku-šajo pomagati sebi In drugim z moderno, napredno izobrazbo, katera se lshko razširja med ljudi v slovenskem kakor angleškem ali drugih ' jezikih. To je edina pot do napredka. Brez snanjs si ns bo delsvec nlkdsr Izboljšal svoje-gs kruha ln Življenja sploh. Zsto se mora ds-lavec izobraževati predvaem kot dslavec, kot pripadnik svojega razreda, ne pa kot pripadnik U ali one narodnosti ali dežele. In vsem onim slovenskim — sli jugoslovsnsklm, če mislimo še HrvsU — delavcem v Ameriki so namenjeni naši delavski Usti s čtivom, ki mora služIti samo Umu namenu: pomagati našemu delavstvu do vsega potrebnega inanja, da si bo poUm vsak delavec lahko sam pomagal v kolektivnem ali skupnpm nastopu s vsemi oeUll-ml delsvcl vred v UJ deželi. Torej, da naš delavec Izve ln ve danes več kot Je vedel včeraj. Amerika nam je najbližja, zato ker amo tukaj. Tukaj Je naša bodočnoet; tukaj je naše upanje; tukaj ae morajo izpolniti naši načrti, pa naj ao Uki ali Uki. Zato se moramo zanimati predvaem za razmere v Ameriki. Ameriške razmere ao tudi naše razmere. l)ltl Is njih ne moremo, razen če ae iaaellmo. Kdor miali, da se ameriško življenje ne tiče njega, čeprav Je tukaj, je podoben ptiču noju, ki vtakne glavo v peeek, pa misli, da nI nobene nevarnosti okoli nJega. Glejmo razmeram v obraz In apoznavajmo Jih t Oglejmo al Jih od vaeh strani ln apoznaj-mo njihov fundament! Ree Je, da alovenaki delavec ne šUje dosti v splošnem — a kljub temu lahko šteje doetl v svojem krožku In okolici. Ako polotimo aamo en kamenček v aUv-bo bodoče (n resnično svobodne Amerike, bomo storili svoje. Ime Charles Novak, altaa Bartulovič, vam Je znano. Na dveh aadnjlh konvencijah S. N. P. J. je vodil "progreaivnl blok", čeprav še danes ni član. Bil je vodja slovenakih komuni-■tov v Ameriki In urednik pokojnega komu-nističnega tednika. Kaj je z njim? Postal Je "Izdajlca", brate I Bogme Istina. "Radnik" poroča te dni, da Caril "razpošilja intrtgantake clrkularje proti komunistični partiji sodrugom". Potegnil je z "renegatom" Lovenetonom, ki so ga itklju-«11. Zdaj Izključijo še nJega. Kd» končno izključi "pravoverne"? _—121 *ROSYB*JI nw —mmwFwm r ■ t Vesti iz Jugoslavije CE NE MARAS UMRETI NA RAVNE SMRTI.... (Isvtrmo.) Ljubljana, 14. sept. 1929 "Ce «e mara* umreti naravne smrti, se lahko priglasiš k letal-ski vojski in sicer k oddelku: letalstvo. Naučijo te ravnati z letalom in ko znaš, aedeš v letalo, se dvigneš in boš strmoglavil na zemljo." Tako je dejal nekdo, ko je prebral spet nova poročila o letalskih nesrečah. "Menda ni tako hudo "No, saj vendar vidiš, da se skoro vsako letalo, ki se spusti v zrak — in za to ao letala tu — zruši na zemljo, da se kdo pobi-je, vsekakor pa se razbije letalo. In letalom' vendar ne morejo prepovedati, da se ne smejo dvigati s tal, in ker tega ne morejo, se dvigajo letala v zrak in strmoglavljajo na zemljo. Saj ni tedna, da ne bi bilo letalske nesreče." Res ni dolgo tega, kar smo brali o dveh oz. treh nesrečah z letali, dvoje letal se je razbilo, in eden pilotov je ostal na meetu 0 priliki letalske vojaške tekme Male arttante. Zdaj poročajo o dveh letalskih nesrečah ob morju s hidroplani. Vojaški pilot Jakopič Josip ae je dvignil s hidroplanom v zrak ter krožil nad morjem. V precejšnji višini mu je odpovedal motor, letalo se je postavilo navpik ter zdrčalo naravnost v morje, Jakopič je k sreči zadnji hip še planil iz letala in skočil v morje in se je le malo poškodoval, pač pa je letalo popolnoma razbito. Nesreča ae je dogodila v bližini Trogirja v Dalmaciji.^ bližini se je kmalu nato pripetila dru-ga hidroplanska nesreča. Pilot Grgulič je strmoglavil s hidroplanom z višine kakih 200 metrov v morje pri čemer ze je pobil pq glavi in si zlomil levo nogo, vendar se je držal še toliko čaiui na vodi, da ao ga rešili. Letelo je močno poškodovano... Zategadelj je povsem razumljiv živahni razgovor zgoraj o-menjenih bralcev, kl sta zaključila svoje opazke o pogostih len talskih nesrečah takole: "Vidiš, letala se malone vedno razbijejo in to je za državo škode najmanj par sto tisoč dinarjev/' "Iye nič ne tarnaj radi tega, dZ bi država trpela. Saj plačamo vse to mi z davki. In če bo več nesreč, bolj bomo plačevali. Pridobiti nimamo ničeaar, pač pa lahko vse izgubimo. Taki so časi." Tako sta govorila ta dva možakarja na ulici. V tem začujeta nad seboj v zraku ropot letala. Nad Ljubljano je krožilo letelo. Možakarja sta se ustavila in e-den je bodril drugega: "Ti, kar počakajva in poatojva, bova vsaj videla, kako bo treščil na zemljo." Ni treščil, kajti ni bil—erar-n¡, to je državni, ampak last privatnikov." Bosanec pred ljubljansko poroto. Ljubljana, 14. sept. 1929. V našem mestu se je po ujedl-nj»-nju in "osvobojenju" naeelilo mnogo južnih bratov, Srbov, Bošnjakov, Hrvatov i. t d. Poleti prodajajo po meatu Bošnjaki sladoled, pomladi zidajo na novih zgradbah hrvataki zidarji» P© bnvnicah ao zaposleni hrvataki >n bosanski brivaki pomočniki. Bosanec-musliman Hasan Ha-mžič je bil zidarski delavec v Ljubljani. Včeraj je atal pred Poroto radi težke poškodbe. Ob-tožen je, da je zidarju Lukežttu z n<>ž«m presekal oko, ki ao ga morali k e*neje iarezati, ker je 'mel prerezano zrklo. Ta LukašiČ J« '»aje čeeto priganjal Haaana k delu in znano je, da ae muali-manom pri delu prav nikamor m< mudi. Zategadelj je bil Haaan J-zen na Lukežiča. Ko ao nekoč pili v neki krčmi, je Ha-začel razgrajati, zaeajali ao ga sneli 11*1.1 1 ..«ImILa 4- • 1 «A A____ _a ____A___ z vej ter .prenesli truplo v mrtvašnico. — Vzroka samomora za enkrat ne vedo, govori pa se, da je Senica prišel navzkriž z nekim hmeljskim trgovcem iz Nurnber-ga. Vendar se samo govori. Velik požar na Gorjancih. Novo mesto, 14. septembra. Snoči okrog 8. so prebivalci novomeške pokrajine opazili na Gorjancih velik ogenj, ki je daleč naokrog razsvetljeval okolico. Kmalu nato je tovarniška sirena alarmirala gasilce k pomoči. V petih minutah je bil avto novomeškega Gasilnega društva v pripravi ter je z motorno briz-galno ter gssilcMn reševalci od-dirjal proti Gorjancem. Spotoma so alarmirali ln vzeli s seboj tudi gasilce iz Brusnice. V treh urah so Novomeščani dopeli v vas Gaberje pod Gorjanci, kjer je razsajal požar. Gorela je hiša posestnika Martina škedla, prebival pa je v njej Ske-dlov zet čevljar Ciril Mali. Vaa šteje 119 hiš in je pretila strašna kataatrofa. Rešilna akcija je bila tem bolj težavna, ker ni nikjer vode v bližini. Bilo je torej treba v dolžini 400 m položiti cevi do dveh pnojnih jam, odkoder je nato motorka začela črpati brozgo in je z njo učinkovito dušila ognjeni element. Pogorel je skedenj, hiša in shramba za seno, vse z opeko krito. Uspelo pa je vrlim novomeškim gasilcem pod vodstvom načelnika Rudolfa Murna in Bergmana ogenj lokaliziratl, da ni bila upepeljena vaa vaa Bilo je to mojatrsko delo novomeških gaailcev, ki so izčrpali iz obeh gnojnih jam in nekega vodnjaka nad 20,000 litrov umazane brozge. Vsi premočeni so se davi ob pol 3. vrnili domov. Ogenj je bil podtaknjen. Skoda znaša 120,000 Din, dočim je Skedi zavarovan pri banki Sla-viji komaj za 20,000 Din. Strašen požar v Dolgi vaai. Doljna Lendava, 18. sept. V četrtek okrog 8. popldne je nenadoma začelo goreti v Dolgi vazi pri Dolnji Lendavi pri po-seetniku Verešu. Starejših ljudi ni bilo doma, ker so bili vsi na polju na delu, le otroci so bili doma, ki so tudi, kakor se je do-sedaj zaznalo, zanetili požar. Goreti je začelo gospodarsko poslopje, ki Je bilo v par trenutkih v plamenih. Ker je pihal v začetku požara močan veter, ze je takoj vnela streha sosednje hiše. Ogromen plamen Je kmalu zajel še tretjo hišo in kmalu je bilo v plamenih deVet raznih objektov. Ker so bile hiše In gospodarski objekti večinoma leseni in zakriti s slamo ter drug tik ob drugem. Je bil ogenj ogromen. K temu Je pripomogel še veter in pa strašna suša. ki že traja cel mesec v Prekmurju. Takega strašnega požara ljudje v celi okolici že dolgo ne pomnijo. Požar ao kmalu opazili sosedje. Vaščani pa so bili večinoma na polju, zato v zadetku ni pričel z gašenjem nihče. Najprej je prihitelo na pomoč voja*tvo. ki je tam blizu bilo na vefbah i m hI poveljstvom komandanta Markovlča. mesta kapetena g ---— v^^u. Vojaštvo je pokazalo naravnost * Pobuda šele »ledečega dne v herojako požrtvovalnost in rato-bolnici. valo, kar se je rešiti dalo. Kma, lu nato so prihiteli vaščani s polja in okoliška gasilna društva. Na licu mesU je bila tudi takoj žandarmerija iz Dol. Lendave, ki je vadrževala red ter pomagala pri reševanju in gašenju. Kakor rečeno, so bila poslopja lesena, zaradi česar je bilo vsako gašenje samaa in je vse pogorelo dQ tal. Posrečilo pa se je rešiti tri druge hiše, ki so že tudi pričele goreti. Pri reševanju pohištva, živil in drugih predmetov se je težje ponesrečil neki vojak, ki je skočil v sobo, da reši neko žensko, ki je bila notri. Bil je močno ožgan ln je v dimu padel v nezavest. Njegovo stanje je zelo kritično. Srečnemu naključju, da je vojaštvo bilo takoj na meztu, njegovemu neutrudljive-mu delu in velikim naporom se je zahvaliti, da ni uničil požar ves dolenji del vasi. Žrtev požara je postal skoraj ves živež, seno in sploh poljski pridelki, ki so že tako rekoč vsi pod streho. Zgorelo je tudi nekaj svinj. Goveja živina je bila k sreči na paši. Celokupna škoda se ceni na okrog 300,000 Din. Ljudje seveda niao imeli poalo-pij zavarovanih in ao sedaj največji siromaki, brez strehe, živeža in obleke tik pred zimo. Pomoč tem nesrečnežem je nujno potrebna, da se jih obvaruje najhujše bede. Vlomilska tolpa v Slovenskih goricah. Jarenina, 14. aeptembra. Razne kraje Slovenakih goric je v zadnjih tednih obiskala predrzna vlomilska tolpa, od katere trije člani so bili, kakor smo že poročali, aretirani v Mariboru. Ostali se tudi dolgo ne bodo veselili svobode. Razen pri dveh posestnikih pri Sv. Marjeti ob Pesnici je bile vlomljeno že prej tudi v trgovino pri Sv. Ani in v &t. Jurju. V St. Jurju so vlomilci vdrli tudi v učiteljevo stanovanje v šoli ter so znatno oškodovali učiteljico Karolino Con. Cez par dni so se vrnili in odnesli tudi velik potni kovčeg, ki ga ob prvem posetu niso hoteli, ali pa niso mogli vzeti s seboj. Ta kovčeg je postal za njih u-sodepolen. Nakradeno blago zo namreč spravljali kar z avtomobili preko meje. Te pošiljatve zo deklarirali z "staro obleko." Pri zadnji pošiljatvl pa je nekdo zpo-znal kovčeg učiteljice Conove, ter obvestil o tem orožnike. Po tem dogodku je bilo izvršenih zopet nekaj aretacij, a prebivalstvo je prepričano, da bo predrzna tolpa v kratkem u gnana. Smrt v valovih Save. Jevnica, 14. septembra. Na povratku iz zlužbe je našel progovni delavec Balaj Volbenk v četrtek truplo neznanega moškega, kl ga je Sava naplavila na breg. Takoj je obvestil o tem občinskega opornika g. Bokala, Id je spoznal v utopljencu 53-letne-ga dninarja Tomaža Sončarja. Toma* Sončar je bil zelo znan možak v Zgornjem Zaaavju. Pohajal je od vaai do vaai ter pridno delal, dokler ga ni prijela atraat do Žganih pijač. Zadnjič ao ga videli v Brenčlčevi trgovini, kjer je popil merico žganja ter dejal, da gre k Pavčiču v Se-nožet. iNaglo ae je raznesla vezt: Son-čarjev Tomaž iz Kreeniikega vrha je utonil. Bilo Je jaano, da se takoj odneali v kresniško mrt-je zgodila nesreča In truplo so vašnico, odkoder Je bil danes pogreb zapuščenega reveža, kl JŠ bil po vrhu še invalid iz avetov-ne vojne. Geadnl požar. Laško, 14. septembra. Več dni že gori In tU v gozdu v Rebemjakovi dolini pod Tur-jem nad Rimskimi toplicami. Gozdni požar je povzročil po neprevidnosti eden tamkaj zaposlenih drvarjev. Ogenj ao sicer pogasili, začelo pa je tleti pod zemljo v koreninah. Tu In tem švigajo plameni na dan ter o» grotajo gozd. Poeta viti zo morali stalno stražo, da prepreči, da bi ae ogenj razširil. AkrtattaluL Zaradi močno razširjene škriatinke se bo pričelo s šolskim poukom v Trbovljah šele 1. oktobra. Da ae bolezen tako močno širi, ao krivi tudi starši «unl, ker prikrivajo bolezen In ee boje otroka oddati r izollrnl- Prizaovtrjt ii vralarshra Vražaratvo je vera v nadnaravne posledice naravnih stvari in nikakšno znanje ali veda. Treba je torej le verjeti ali never-jeti. Pri vedi pa je treba vse do* kazati in nič verjeti. Vražaratvo je staro kot človeški rod in so se žnjim pečali ponajveč žensko, ženske so tudi bolj prazno-verne kot možje, ker raje nekaj verjamejo. Zato jo dobro, če malo bolj natančno pregledamo nekatere vraže. Tako je razširjena prialovica: **Ce se o volku govori, volk pride." Kolikorkrat govorimo o volku pa ne pride. Dogodi se le redkokdaj, izjemoma in tedaj ml to zapazimo. Srečati zjutraj kot prvo osebo žensko, pomeni nesrečo za tisti dan, je samo praznoverje, ker bi na tak način moralo biti polovico ljudi nearečnih. Seveda se lahko zgodi, da mi ne gre vae po volji, pa to gotovo ne zato, Če zjutraj srečam ženako. Istotako je, Če zjutraj človek z levo nogo vstane, ali pa če vidi zjutraj teči mačko preko poti. Vraže se nanašajo tudi na številke, n. pr. trinajst. Ce jih pri mizi 18 sedi, ae enemu nesreča zgodi. Pa ne samo pri miti» sm pak povsod. Ts številka se smatra ss nearečno številko. Mnogi nočejo stanovati v hiši s številko 13. V bolnišnicah noče nihče na postelj Št. 18 in zato je ta številka mnogokrat izpuščena. Človek rojen na 18. dan v mesecu, bo celo ftivljenje nesrečen. Tudi številka deset pomeni nesrečo za deaetega aina ali deseto hčerko v družini, ki mora kot deaetnik aH desetniea iz hiše po svetu. Rav-notako ao nearečni dnevi n. pr. petek alab začetek. Ob petkih se ljudje nbčejo voziti po železnici, češ, da ae jim sicer pripeti nesreča ln zato so vlaki ob petkih manj polni. Ali če ae zvezda urt-ne, nekdo umrje, kar je mogoče res, če se nanaša na ljudi ponce-lem svetu. Mnogo vraž ae nanaša že na človekovo rojatvo. Prerokovanje se začne že z ženitvljo, ali bo v zakonu kaj tontk in kaj je ztori-ti, da dobi lena otroke. Ce leti n. pr. aova čez hišo in ze zmaje, bo kmalu krati Krst bo tudi tam, proti komur ssi izlije kozarec vina. Ce fiorklja gnezdi nad hišo, bo poroka. Ce mlada žena ališl ponoči vodo kapljati, bo kmalu povila. Ce kako leto lešniki ob-rode v kakem kraju, bo tam mnogo nezakonskih otrok. Ce se rodi mnogo dečkov, bo kmalu vojna. Ce ie rode 1. februarja dvojčki, bodo v istem kraju istega leta še tri dvojice. Ce gre po babioo devica, dobi nezakonskega otroka. Vae to je zoveda samo praznoverje brez kake podlage. Posebno mnogo vraž se nanaša na blagoalovljeno stanje, ns leno v drugem stanu. Ce hoče imeti lshek porod, mora dajati belemu konju ovea iz predpasnika. Ce pride k nji breja kobila, bo porod težak. Ne sme biti botra, alcer bo umrl njen ali pa oni otrok. Mnogo stvari ln dejanj je zanje škodljivih in vraže vae to ovijajo v posebno obleko. Ne sme zi n. pr. ničeaar poželeti, sicer zs Ji napravi takoj kako znamenje. Ce si želi kje pri kakem obisku ksve, ps Je ne dobi, bo imel njen otrok rujsvo liso ln podobno. Nekaj takih vraž je pa koristnih, n. pr. ne sme presti, češ da alcer prede vrv za otroka. V resnici pa Je za tako ženo škod-Ijivo premikanje z nogami, tako tudi šivanje na šivalni stroj. Vraža, da ne sme obešati perila, sicer se otrok obrne narobe, Ima tudi nekaj na sebi, ker se pri iztezanju In pri izogibanju lahko kaj takega zgodi. To je torej Izjemoma koristno praznoverje. Škodljiva pa je n. pr. vraža, da ne sme jemati zdravil, da ze ne sme kopati, sicer pride otrok slep na svet Vraže tudi prorokujejo kakšnega spola bo otrok, n. pr. če v porodni noči skrije mož pod po. stelj aekiro, bo deček, če dene na glavo ženino ruto, bo deklica. Slučaj morda lahko nanese, da se želja ureenlčl, vendar vemo, da je to le slučaj, ker človek nima v avojlh rokah takega Izbiranja, kar je za ljudi le zreča. Ce noseča žena dobro izgleda, bo deček, če je bleda ia imo Izpuščaje, bo deklica. Ce ima rudeče gornje trepalnice, bo deček, če spodnje, bo deklica. In tako dalje, vae samo prazno ugibanje. Ce gre žena po porodu čez postelj, postane nerodovitna. Ne ame v klet, sicer JI vrag zlomi nogo. Ne ame tudi ne na vodnjak, ker M ae ta posušil. Ne sme devet dni iz zobe, sicer bo otrok nemiren, kar je zopet koristna vraža. Velika večina vraž ps Je brezpomembnih, nekaj jih je celo škodljivih. Zato je treba v ljudstvu vraže in praznoverje pri vsaki priliki odpravljati. Največ praznoverja pa gre na otroka aamega. Otrok rojen na nedeljo bo srečen. Na pondeljek rojeni otroci kmalu umro. Otroci rojeni na torek radi kradejo. Otroci na četrtek rojeni ne smejo v nedeljo biti krščeni, ker si-cer vidijo duhove. Na petek rojeni otroci morajo mnogo trpeti. Otroci rojeni na soboto so priliznjeni, toda mnogo več vidijo ln slišijo od drugih. Otroci rojeni na božično noč so srečni in najdejo zaklad. Otrok, ki je rojen na veliki petek postane samomorilec aH pa umre nasilne amrtl. Ce ob rojstvu zazvone zvonovi, otrok kmalu umre. Splošno je razširjeno mnenje, če se materi pripeti kakšna nesreča, se Česa zelo prestraši, ima otrok kako napako. Ce mati sune prašiča s nogo, dobi otrok ščetine na hrbtu. Ce skrivoma kaj je, je otrok požrešen. Velika mnošica vraž se nanaša tudi na bolezni in zdravje. Proti zobnim bolečinam pomaga kostanj v žepu. Olje, v katerem je poginil škorpijon, jo dobro proti revmatizmu. če kaj v oči pade, se mora trikrat ven pljuniti*Proti zlatenici pomaga, če se bolniku nenadoma v obraz pljune, nakar izgine rumena barva. Proti led vičnim boleznim pomaga, če člo-' vek sne devet lastnih uši. Uhane so začele ženzke nositi zato, da bi odvrnile od sebe bolezni. Ce dobimo obisk, se mora vsestl, ker sicer odnese spanje. Vsem je znano tudi zaklicevanje bolezni. Mogli bi našteti seveda še mnogo najrazličnejših vraž, pa upamo, da naštete zadostujejo. Vraše so bolj razširjene tam, kjer jo ljudztvo manj izobraženo. Drugega sredstva proti vražam ni, kakor da se zviša ljudska izobrazba. S tem bodo vraže in praznoverje izginili same od sebe. Nekaj aeveda bo ostato, ker bodo vedno živeli ljudje, ki so k praznoverju nagnjeni. RAZNEVEST1 Truat prisiljen znižati ceno. Hibbing, Minn. — Konkurenčno cene tukajšnje mestne elektrarne so prisilile Minnesota Power k Light kompanljo, da je znižalš cene elektriki, ako ae rabi za kuhanje ln gretje. V to zvrho stane mestna elektrika dva centa za kllovatno u-ro. Privatna kompanija je tudi sklenila, da zniža ceno elektriki to zvrho na 2.9 oenta sa kllovatno uro. Ta aklep Je naznanila z pompom, kl Ima namen zasenčiti mestno elektrarno, ki nudi elektriko skoraj ono tretjino ceneje kot ps trust slektrlke. Hibbinšks elektrsrns js najmodernejša v državi. Thomas obaodll trust Hi tarna-nlte. New York. — Norman Tho mas, socialistični kandidat za župana, zs Je z vehemenco vrgel nad trust elektrike, kl računa visoke cene za elektriko. Tsmanite je obtožil, da zo v tajni zvezi « trustom. Demokratska admlnl« stracija, ki gull mesto Now York potom korupcije, je dovolils tru-stu, da računa sedem ssntov zs kliovstno uro elektrike. Thomas pravi, da bi bilo pet ssntov do-volj visoka cena. Zahteva, da se cena elektriki zniža zs dva cen-ta In zs to navaja dokaze. Veliko zanimanje zs konferenco. Muacle Hhoab, Ala — V vsej okolici Muscle Hhoalsa vlad«, ve. liko zanimanje za konferenco Public Ownerahip Lige, kl se tukaj otvprl dne 21. novembra. Konferenca bo trajala tri dni ln udeležile ze Je bodo promineiitne osebe Is Kanade ln Amerike, Glavni govornik bo senator Nor-ris, kl Je prlzadjal magnetom e-lektrike že mnogo sitnoeti. Proti njim ze bori le zadnjih donet let v senatu in Izven nJega. ae je povečal. Wla. — Vslszad ruga Superior Central Bsehange zaznamuje lep napredek, masses avg. je znašal fl§S.7ftf. Promet istega meseca lanskega leta je bil sa IS procentov nižji, kar pomeni lep napredek za zadrugo. Z blagom zalaga krajevne zadruge v Wleeonslnu, v zgornjem Mlchlganu In KhMesoti. Nova raziskava«)« o problema dvojčkov Ce ugledata dvojčka luč sveta, povzroči ta dogodek najživahnejše zanimanje v ožjem in širšem krogu prizadete družine. Malokdo pa ve, da posveča tudi znanstveni svet največjo pozornost takšnim izrednim pojavom v življenju in da jo baš v zadnjem Času prišel v tem pogledu do važ nih uapehov. Ze pred ponovnim odkritjem mendelovlh zakonov o podedova nju je raziskoval veliki naravo» sloveč in evgenlk sir Franci« Galton podedovalne pojave na dvojčkih. Toda šele v najnovejšem času so se znanstveniki spo mnili njegovega toetvarnega dela in danes spada preiekavanje dvojčkov med naj važnejše veje aplošnega ratiskavanja o podedovanih pojavih v človeškem živ. ljenju. j Dedno enaki ln dedno raallčni dvojčki. Pomembnost tega rasiakava* nja tiči v spoznanju, da ekzisti-rajo dedno enaki in dedno različni dvojčki. Prvi so bili spočeti Iz lstegi oplojenega JajiV< a, dru gi is dveh. Cizto naravno je, da ao raz vb j ne podedovalne podlage pri prvih enake. Razlike, kl jih opažamo med njimi, ao torej povzročili, različni zaunanj! vplivi in tu ae odpira znanstvenikom obširno področje, na katerem jim je ugotoviti, na kakšen način odgovarjajo poasmezne človeške lsstnosti na določene zunanje vplive. Pri drugi kategoriji dvojčkov iz različnih jajčec zo razvojne podedovalne podlage različne. Pri takšnih dvojčkih, kl rastejo v Istih življensklh okolščlnah, torej lahko opazujemo, kako u> činkujejo različne notranje, podedovane laatnozti na njihovo rast. Primerjava med lat o jajčnimi in rasnojsjčnlml dvojčki ns« vodi do važnega spoznanjg. kako vplivajo podedovano lastnosti in okolica nz različnost^ poedinlh ljudi. Doaodsnjl resultetl o podedovanih lastnostih. Znsnoat je raziskala ns tej podlsgi le dolgo vrsto človeških laatnoati. Navajamo n. pr. ras-ličnosti v telesnih oblikah sres, v lomilnl kposobnoztl oči itd. Tudi za celo vrzto bolezni (zobna gniloba, golša, rahitia) zo dogna-H nagnjenje do podedovanjs in njegov nzčln s proučevanjem dvojčkov, kar je veliko laije is sigurne je, nego če bi morali opazovati celo družine. Toda voda o i>o šobne. Ob nedeljah Je vae v svili in ta metu šumsle v cerkev, ponosne ko kraljica In ne meneča ae za zaljubljene poglede do-mečih fentov. ki ae Jim Je dopa dlo dekle. Aa bolj pe Petronov grunt, ki Je bil največji v fari. Snubci, večinoma krepki, po-stevni mladi fantje, eo pogoeto-me trkali ae Petronove duri in ffODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN8TTO SJIJPJ^ DA TOKOVnOB NAROČA Y SVOJI TBKABMI unljsko delo prve vrata. Vaa pojasnila daje vodstvo tlakarns S. N. P. J. PRINTERY ~ 101740 Se. Lawndala Avanse cncAoaojL ■^nS . I 'f i — " in TAM SS DOBE NA 2KUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA i: s