Popotnik.
Po večernem jasnem nebu            Brez pokoja, brez domovja
pa oblački plavajo;                       semintja potujejo;
kot ovčice brez pastirja               kar so morje zapustili,
nekam v daljo tavajo.                  nič več ne mirujejo . . .
čez samotno plan popotnik gre  od doma v daljni svet — kdaj se ta oblak bo vrnil, kdaj bo svojce videl spet?
Slavko Slavič