Učiteljski shod t ,,Mestnem doinn" t Ljubljani dne 2S. decembra 1908. (Po stenognrfiSnem zapisnika.) V iraenu sklicateljev otvori nhod tov. L. J e 1 e n e s sledečimi besedami: Cenjeni tovariši in tovarišice! Politiške razmere na Kranjskem se razvijajo popolnoma normalno. Socialno-demokraška stranka napreduje, tega ne more nihre tajiti. Slov. Ijudska stranka je prišla na vrhunec mofi, in sicer zaradi svojega neumornega delovanja m^d ljudstvom. Narodnonapredna stranka pa je na roba propada, iu sicer zaradi tega, ker je vsted STOJega brezdelja izgubila stike z ljudstvom in ker je prepuščala nasprotnikom pozieijo za pozicijo, odrivala in pehala pa od fiebe posameznike in eele stanove, kar se je zgodilo tndi z učiteljstvom v minolih dneh. To je storila narodnonapivdrja stranka z učiteljstvom, ki smo bili njeui najzvestejši somišljeniki in ki smo najzTestsjše zagOTa^aH -*jene nazore in se borili za njene ideje. — Da razbistrimo svoj položaj in zavzamemo stališče, napram tem izpremenjenim razmeram, smo sklieali nocojšnji shod. Vas. tovariše in tovarišice, ki tste se tukaj sbrali iz Kranjske, Primorske in ŠtaJ9rske, najiskrenej^ pozdravljam v imenu sklicateljev tega shodat Pa tudi drugim heučiteljem, teljaj moj pozdrav! S tem, častiti zbcrovalci in aborovalke, otvarjam shod ia predlagam predsednikom tor. E e ž k a , predsednika slov. užiteljskega društva, in tov. nadučitelja Crnagoja, a^isnikarjein tov. Widra inŠkulja. —Predlog je z nardnšenjem spnget, kar sklicatelj konžtatira in prosi, da izToljeni zavzamejo sroja mt'sta. Tot. R e ž e k prevzame predsedstvo, se iskreno zahvali za izkazano zaupanje, zasigura vsakemu svobodno besedo, ki se bo prijavil, in obJjubi yoditi razgovor popolnoma objektivno, na kar da besedo deželnemu poslancu tor. Ingelbertu G a n g 1 u , ki poda burno pozdrarljen, svoj referat o položaju učiteljstra ua Iranjskem: Cenjeni zborovalci in zborovalke! Odkar stoji to poslopje je danes četrtokrnt, da se je zbralo kranjsko učiteljstvo k seBtanku. Bilo je 1. 1903., k> smo se zbrali v naravuoBt ogromnem številu, a bili smo tedai gamo učitelji in učiteljice. Takrat erao povzdignili glas, da se čloTeškemu življenju primerno in drž. šolskemu zakonu odgovarjajoče urede naše socialne in gmotne razmere. Takrat smo čoli zagotovilo šh sedanjega deželnega poslanca gosp. PoTŠeta in pa sedanjega drž. poslanca gosp. Irana Hribarja, ki sta nam podala izjavi Ą iraeDU 8?ojih strank, da si bosta obe prizaderali po srojib. možeh urediti to socialno kriviino razmerje kranjskega učiteljs»va. Mi smo bili leto pozneje priraorani sklicati protestni ehod kot dokaz, kako so se dane besede izvršrTale nam v korist. Bilo je to drugo zborovanje. In bilo je tretje zborovanje, ki ga je najvi^ja šolska oblast na Kranjskem, dež. šolski sret, sklicala v to dvorano. Prišli so legitimni zastopniki kranjskega učiteljstva na deželno učiteljsko konferenco, ki se je po tolikointoliko letih zop t sešla, in tedaj je Tstal pooblaščenec teh legitimnih zastopnikov kranjskega učiteljstva in izjavil vladi nasprcti, ki je bila tukaj zaatopana po srojib gos[ odib, da kranjsko učiteljstvo ne zboruje ua ukaz viade toliko časa, dokler si gospodje, ki imajo vso moč in tso oblast nad tem utiteljstvom, ne prizadevajo urediti tttga nujnega socialnega vprašanja. E srefi nismo ti>te dni imeii takšnega deželoega šolskega sveta kakor ga imarao danaŠDJi dau, ker bi obesil vse tiste »uponiike", ki srao jih mi izbrali. Kaznovali so samo enega, ki mora še danea prenašati tisto pest na. svojih ubogih učiteljskih ramah. (Klici : Jelenc !) Tako daleč gre maščevanje c. kr. vlade tedaj, kadai izkoriščani stan povzdigne svoj glas, da mu vlada dela kririco. Ona ue udarja sebe, ampak tistega, ki bi v iraenu izkoriščancev govoril r njih korist. (Odobraranje.) Ia tako smo bili zaradi vseh teh razmer moralno že davno primorani, da bi se zopet javno oglasili iu kouštatirali, kako v prvi vrsti tista oblast nastopa krivičuo proti učiteljskerau stanu, ki bi morala najbolj gledati na dobrobit iu povzdigo tega stanu in ki bi naj skrbela, da bi imela zadovoljno učiteljstvo v svojem področju. (Res je!) Mi smo bili že davDO prisiljeni, da bi vas sklicali iz rseh slovenskih pokrajin, ne samo iz Kranjske, ampak iz vseh tistih krajev, kjer je uditelj blapec vvojemu ljudstru in izkoriščan od tistih, ki na podlagi ljudske neizobrazbe zidajo svojo pc<litiško moč. (Tako je!) Toda imeli smo ozir proti vam, dra»i torariši in tovarišice, ker verao, kako težko je, privoščiti si en izlet v Ljubljano zategadelj, da dokumentujemo evojo brezprarnost v politiškem in uboštvo v materialnem pogledu. Drago moramo plačati tak izlet, da pridemo poredat sera v Ljubljano, da smo brezprarni t tem in onem pogledu in da zahtevamo čvrste gmotne podlage slovenskerau učiteljstvu, ker bi se le z delom tega gospodarsko dobro podprtega učiteljstva razvijala naša slovenika kultura. In zategadelj smo zdaj, dasi pozno, vendar morda ugodno, sklicali 4. sbod slovenskega — in bodi rečeno — naprednega učitcljstra. Niso prišii vsi, ki bi labko, ki bi smeli, ki so moralno primorani v to, četudi žrlvujejo eno mesečoo plačo za tak izlet, ki naj kaže svetu naše ubošlvo; ampak tisti, ki so prišli, bo prišli s tem namenom, da povedo potom mojih ust slovenski oficialui javnosti, da s svojim ufiteljstvom ne dela lepo in neplemeoito. (Bes je!) Ponavljam besede, ki so izzvale pri drugem našem shodu leta 1905. uajvečje odobravanje, besede, da Ijudje nimajo src za svoje učiteljstvo. (Hrupno odobraraDJe.) Bečera vam — izjeme so povsod — da vsa takozvana oficialna javnost slorensk» budisi t tej ali oni stranki išče pomoči nčiteljstra, da bi okrepila svoje življenske sile in utrdila svojo politižko moč v Ijudstru, ker ima vendar toliko preudarnosti, da samo potom učiteljstva more pognati vsako prepričanje korenine v globočine človeške duše. In kakor je učiteljstvo prepričano, tako bo ljudstvo Tzgojeno. Zategadelj dela vsaka stranka na to, da bi pridobila nčiteljstvo zase na ta ali na oni način. Sedanji dunajski parlament je prvi, ki se je sešel v Avstriji na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice. Ni menda nobene stranke v dunajskem parlamentu, ki ue bi imela v STOJi sr<?di učiteljev — državnih poslancev. Kaj so storili učitelji drž. poslanci bodisi te ali one stranke za nas ? Stranka stoji za poslanci. Greh pade na ves državni zbor in v istovečji meri na stranko, ki se oficialuo izjavlja kot prijateljica šolstva. In rečem, daje le malo imen iz?zetih iz tiste množice, ki ustvarja dunajski parlament. Imenujem tukaj ^amo tri imena, ker jih ve<5 ne morem. češki agraree Staniek je zahteval v razpravi o proračunu, da se naj vlada enako angažira učiteljstvu nasproti glede pravic in dolžnosti. Imenujem predlog EppiDgerjev, ki je zahteval v enketi o saniraDJu deželnih iinanc, da naj vlada prispera k saniranju deželnih financ 60 °/0 v ta namen, da se regulirajo učiteljske plače, in imenujem tukaj z vso iskrenostjo gosp. drž. poslanca Irana Hribarja (Klici: Živio!), ki se je prvi oglasil v drž. zboru v tem smislu, da je dolžnost države, da ona v isti meri, kakor ima oblast nad šolstvom, tudi svojo odgovornost in svoje dolžnosti tej oblasi nasproti izvršuje. Država ima ne samo nad slovenskim in specialno nad kranjskim šolstrom vsako oblast, ampak niraa nobene dolžnoBti in obreznosti nasproti temu šolstvu, kvečjemu da vkljub vsem nNarodnim zvezam" in protestom postarlja tretjega nepotrebnega deželnega šolskega nadzornika. (Hrupno ploskanje.) Ona izkorišča pohlerno uararo slovenskega ljudstra, da se zajeda z tso svojo brezkončno brezobzirnostjo v njegovo narodno ži?ljenje. (Res je!) Ali bi ne bilo lepo, da bi tisti naši tovariši v državnem zboru od Jakli&a do Seitza stopili skupaj, napravili ueko zrezo in vplivali t svojih klubih, da bi se ti klubi pred Bprejetjem drž. proračuna zavezali, da vložijo svoj veto finančuemu ministru, da ne glasujejo za proračun, ako ne da 50 % za gmotno rešitev učiteljstva. (Pioskanje) Ne rečem, da bi rešili s tem teb 500 do 800 Ijudi, ki umirajo na KraDJskem. Ti bodo umrli vkljub vsemu izboljšanju. Naša misel je, da moramo to zapostavljano vprašanje naše narodne kulture rešiti dostojno in člo?eka vredno. Ne zaradi učiteljev — oni bodo stradali do smrti, ker dnlje k sreči ne morejo — ampak zaradi kulture same je treba pravične rešitve našemu obupnerau položaju, ki ga ima samo učiteljstvo poleg delavstva na Daši sloveoski zemlji. Ne zaradi nas, ampak zaradi naše narodne kulture. EaJ ima tisti, ki je bii suspendiran zaradi majbnega greha in bil vkljub rsem spravam in vkljub V8em dobrim prijateljskim odaošajem takorekož vržen na cesto ? Ostalo mu je 72 K na mesec mora pa plačevati 82 K na mesec za odgojo svoiib otrok, pa naj vrag vzame očeta in mater od gladu I Če bi oče in mati imela drug naslor, drugo flrmo pa drugačno prepričanje, ki se da tudi prodati v gotovih slučajib, ne bi tak človek bil suspendiran in bi ne stradal. Vidite, one eksistence ue more rešiti naša politiška borba, ker ne služi celoti, arapak sebičnosti posameznikov. (Tako je!) BJaz sem rešilec slovenskega naroda, ker toliku učiteljskih rodovia leži na tleh!" Tako se glasi politiška pesera. Vem, ,da moj tovariš na Ornem vrhu pri Idriji ni imel prostora, kamor bi položil otroka Da pare. Preko mrtvih teles slovenskega učiteljstva gredo politiki do svojih zmag. A to ni žalitev le iiad nami samimi, ampak kultura, ki ji služimo mi, mora jokati kmve solze, ker politiki elovenski gredo preko kul- ture zategadelj, da rešijo svojo politiško raoč (Hrupna ploskanje.) Priznavam v-sakemu njegove zasluge, ali nikdar ne morem pozabiti tistih solz, ki jih samo srce čuti, ki se ne vidijo na očeb. To so vaše solze, ki atojite tam zadi, ki služite domovini, ki nima kruba za svoje otroke, za svoje učitelje. (Hrup.) Ljubim to zemljo, ker sem zaradi nje, iz uje in zaroljo nje, ampak nočem, da mi ta zeralja hraoi samo grob, bočem, da mi daje tudi kruha ta zemlja. Ce je ta toliko močua, da nosi na sebi tujstro, Id se tako prešerno razvija vzlic krvavim dogodkom 20- septerabra, mora biti močna tudi toliko, da brani nas. Ali je močan samo tisti, ki izrablja to zemljo iu ki nameče vaDJo seme, da rodi renegate, ki jih vlada še odlikuje, kakor kaže novo imenovanje dežel. šoi. nadzornika ? ! Nobeno politiško prepričaDJe ne bo rešiio našega ljudstva, ako se ne bo to Ijndstvo zajedlo z vso silo in globoko Ijubeznijo v to zemljo, da jo dvigne z lastno silo do višia ouib kronoviD, ki so poveličevane v Avstriji! Ne govorim uiti v korist niti v škodo nobeni stranki. Voditelj vsake stranke od spoštovanega in za napredno stranko jako zaslužnega g. dr. Tavčarja tja do g. dr. Šusteršiča — vsak ima zasluge za svojo strauko, velike in neplačljive. Lepo in plemenito je delo za stranko, ampak lepše bi bilo delo za kulturno povzdigo slovenskega ljudstva. (Res jel) Priznavam vsako zaslugo in samo iskreno želim, da naj bi se to delovanje ne razvijalo samo na tisti veliki ali mali del somišljeoikov. ampak naj se razvija tako, da da svojemu Ijudstru podlago, da se ono duševno razvije, da dobi vero v samega sebe, da ne misli samo po glavah svojih politiških voditeljev, sTojih oficialnih zastopnikov, ampak da misii s svojo pameljo, da čuti 8 svojim ercem. Le tedaj je mogoče, da se dvigne naše ljudst?o na tako kulturno stališče. da bo lahko tekroovalo z Nemei, s Čehi in drugimi narodi. Vera, daje čtovek človek, to je največje spoznanje. Iz prepričanja, da je samozavest najlepši plod vsake šole, se rodi največja moč, ki jo lahko posamezniki razvijajo v samoobrambo. Naše Ijudstro se bo branilo, ako bo močno v svojih duševnih silab, ako bo močno v gospodarskih pozicijah. Duševna osamosrojiter in pa ona na gospodarskem polju naj nas vse zedini, da rešimo najprej ljudi, da se zavedo sami sebe. — Takrat bomo rekli: aVi ste nlovenbki na~ rod ;" (Odobravanje.) »Ljubim te s solzami," kakor pravi Gregorčič, ali rajši bi ga ljubii s ponosom, in z vero, da je naše slovensko ljudstvo močuo v kulturnem in gospodarskem oziru. Pravzaprav je stališče naprednega sloTODskega učiteljstva jako lahko. Ne bomo služili nobeni etranki, ampak Ijudstvu, služili bomo vsakemu, od tistega, ki je najbolj ubožen, do tistega, ki je na podlagi šolske izobrazbe prišel tako visoko, da je postal močan in jak, ker je zrastel na podlagi kulturnega dela. Takrat se bo ljubezen Ijudstva obrnila io dvignila iz mrtvila napram onim, ki služijo narodu in sebi. Naše stališče je lahko, ker 8mo ubogi med ubožnimi. Nas je rodila sila, absolutna potreba prirodnega razvoja vsega človeštva. Cloveštro se je razvilo kakor rože, ki rastejo, a jemljejo konec, ako ni roke, ki bi jih gojila. Vse to valovanje duš človeškib moramo izravnati, da se bo zibala gladina čisto in jasDO . . . Tudi slorensko ljudstvo naj bo tako kulturno izobražeuo, da si bo labko ustrarilo svoja nebesa na tej zemlji. Nisrao kaki mučeniki, bočemo živeti, ker smo rojeni in smo s tem pridobili pravico in dolžnost do življenja. Ako smo učitelji na slovenski zemlji, moramo pritegniti k sebi vse tiste, ki so za nami, ki so mladih in neizkušenih src, da bodo znali živeti. Vsak je vredeu toliko, kar plača, a učitelj je vredeu toliko, kolikor žrtvuje za ljudstvo. Vzgojiti ga hočemo, da bo nekoi reklo: nEer si me učil učitelj, in me vzgojeval, te bom plačalo, da ne boš umiral od gladu !" (OdobravaDJe.) Naša pot bodi ne od Ijudstva, ampak k ijudstvu. (Res jel) Naše zadoščenje je to, da je naša bodočnost zidana tam, kjer so mnoftiee brezpravnih, izkoriščanih ljudi bodisi v politiškem bodisi v gospodarskem oziru. Jaz to čutim. Edor je bil med ljudmi, ki čutijo in ki delajo zato, da ne umirajo, ta bo priznal, da se zida kultura slovenskega ljudetva od gpodaj navzgor. Prihaja naša kultura od tam, kjer je tema, kjer je rožljanje verig euženjstva, in mi sočuvstvujemo s tem usužnjenirn ia izkoriščanim ljudstrom, ki nosi verige, ker vemo, kako boli peza nezaslužene kazDi. Zato pa lahko s ponosom učitelji stopijo svojemu ljudstvu na čelo. HoCemo ga privesti pred forum slovenske politike in refii : BAli emo vredni življenja ? Ali te naj mrtveei pozdravljajo ali te naj pozdravljajo živi, če hočeš gororiti o sloveuskem ljudstvu ? S tem bi bilo dognano vse. Ko ae danes razidemo in zopet gremo v svoja tiha zavetja, v skromne domnv« nazaj, De gremo nikakoi razočarani, nikakor ce polni upanja in pričakovanja, ampak ojačeni od protesta proti raznieram, ki so privedle danes še četrtič učiteljstvo sem, da pove, da nima kruha, da naj bo drugačna pravičnost vlade, ki meče Ijudi na cesto in se maščuje nad celiuii familijami. Ljudstvo mora dobiti ve6 vere v sebe, da ne bo odvisuo od tega ali onega časopisja ali duhovnika v ornatu, ki zmerji učitelje s cigausko bando, da ne bo naše ljudstvo odvisno od ljudi, ki hočcjo izkoristiti temo naših daš, temo duš slovenskega ljudstva v utrditev svoje politiftke pozicije. Delali bomo mirno in brezstrankarsko za kulturni razvoj našega slovenskega ljudstva. (Ploskanje.) Jaz ne gledam pred seboj niti klerikalca niti liberalca niti socialnega demokrata, ampak človeka, ki ga je rodila slovenska zemlja iu ki je pozvan, da na tej slovenski zemlji razvije svoje moei, da ne bo otrok toliko trpel kakor ujegovi starši. (Dobro!) Zategadelj bomo vsakega otroka eprcjeli z radostio, da mu vcepimo v njegovo sree k 1 epoznanja. Naj spozoa vse, kar ga obdaja ! Kadar bo clovek videl v sebi enakovrednega člana floveške družbe, se ne bo nanj dalo več vplivati z nobeno drugo silo kakor s tisto, ki bo dvignila ni?6 du^ernih sil, ki naj služijo skupnosti ! To je moje kratko poročilo. Iz tega je razvidno, kakšen je položaj kranjskega u6iteljstva danes. Ni treba poudarjati, da je žalosten, to vemo in čutimo vsi. Ker pa tudi rerao, zakaj so take razmere, si bomo na podlagi teh izkušenj prizadevali pribojevati si potom ljudske izobrazbe boljše gmotno stanje, tako da bomo labko na pribodnjera sestanku rekli: nLjudstvo je vstalo, ker je učiteljstvo rstalo !" Sledilo je temu govoru naravnost viharno ploskanje. Govornika so večkrat prekinili z nardušenim odobravanjem. Burno pozdravljen stopi nato na govorniški oder v imenu štajerskega učiteljstva tov. P e s e k ter reče: Slavna gospoda! Dragi tovariši in tovarišicel Gospod predgovornik mi je govoril iz srea in imam jiripomniti njegovemu gororu le to, da 86 tudi štajersko užiteljstvo čuti solidarno 8 kranjskim. (Ploskanje.) Vežeta nas dve možni vezi, to je stanovska rez in vez narodna. Vašo preziranje boli tudi nas, peza vaSega trpljenja teži tudi nas. Delujmo skupno in — kakor emo že t Radovljici zaklicali — ne korist strank, ampak korist naruda naj n»m bo pred o&mi. Najvišje naželo nam bodi: procvit šolstva in napredek narodne prosvete. Najvišji forum je ljudstvo. Dehijmo zaljudstvo in mu pomagajmo do višje stopnje prosvete, in ljudstvo bo poraagalo tudi naro. Izražam Tam simpatije štajerskega učiteljstva in vam kličem : „ Hodimo naprej po tej poti na delo med ljudstro!" (Ploskanje.) Potem dobi besedo tajnik BZveze avstrij. slovanskega učiteljstva" iz Morarskega tov. H a j n j , ki pozdravlja zbrano učiteljstvo in ga zagotavlja pomoči BZveze", ki združuje v sebi 25.000 učiteljev in uSiteljic. Izrazi solidarnosti češkega učiteljstva in se pridružuje geslu: BNa delo med ljudstvo!" (Odobravanje.) Tov. C o k (Trst) pozdravlja zbrane v imenu priraorakega učiteljstva in odobrava korak lofiitve od vsake politiške stranke, ker bo tudi kranjsko učiteljstvo le z delQin za ljudstvo prišlo do zmage. (Ploskanje.) Viharno pozdravljen se javi k besedi g. Etbin K r i s t a n : Slavni zbor! če stopim v imenu jugoslovanske socialne demokracije pred Vas, ne 8torim tega z namenom, da bi vabil učiteljstvo t soc. dem. stracko, ker vem, da če bo učiteljstvo storilo to, kar ste danes povedali, bo koristilo soc. dem. stranki toliko, kolikor si le sama želi. Vsaka črka v alfabetu, ki je bodete učili ljudi, je korak k našim ciljem! Ne zahtevamo s tem, da bi učitelji učili v šoli nek socializem ali soc. demokratizem, nam zadostuje, da delate za znanje sploh, ker potem pride Ijudstvo tja, kamor želimo, da pride. Mi pa vemo tudi drugo: da so vezi med učittljstvom in tistirai sloji, ki jih mi zastopamo, tesno ia čvrste, kakor med nobenimi drugimi skupinami. — Slavni zbor! Mi vidimo v učitelju dvoje: prvič vzgojevalca tistega ljudstva, iz katerega ima iziti rsa bodočnost, drugič pa izkoriščanega trpina, prav takega, kakršen je industrialni ali pa agrarni delavec! Častiti zborovalci! Kaj je razlika med mezdnim delavcem io duševnim deiavcem, kakor je učitelj! ? Učitelj prodaja svojo duševno moč, a drugi lnu predpisujejo ceno! Vem pa, da mora ta položaj privesti učiteljstvo do tistega koraka, kakor delavstvo, namref do spoznanja, da izboljšanje njih položaja ne izbaja iz nikake dbbrote, ampak iz lastoe moči. Prvo, česar je uSiteljstvu treba — priznavam popolnoma prijatelju Ganglu — ni zaslomba te ali one stranke, temveč organizacija, ki mora biti tako čvrsta, da se učiteljstvo lahko poda z njo v boj za svoje interese. Morda je bila temeljoa napaka učiteljstva, da ,je preveč pričakovalo od kake ugodne politiške konstelacije in premalo zaupalo v svojo moč. (Res je!) Pravtako kakor si mora fabriški delavee [vsak krajcar priboriti l junaškim in požrtFOvalnim bojem, prav tako tudi ufiitelj. Ako pa hoče v takem boju kaj doseči, mora pa imeti neko organizacijo. Slavni zbor! Ako bo učiteljstvo organizirano ? ta namen, da si pribori svoj zasluženi življenjski položaj, tedaj sem prepritan, da bo hodilo tista pota, po katerih je hodila socialna d^mokracija. Mogoče boste potem tudi vi izdajalci, a to js plačilo sloveuskega naroda za tistega, ki se ne bojuje za fraze, ampak za skupno korist ia uspeh! Zastopnik nZveze" je povedal nekaj o vaših bojih. Kaj je ta boj drugega nego boj zatiraoega delavstva! Tudi vaš boj mora biti mednaroden, zakaj izkoriščan ni učitelj zaradi tega, ker je Slovenec, ampak ker je proletarec, ki nima dovolj moči v sebi. Ako se boste skupno bojevali za svoje koristi, boste storili največje narodno delo! Ce učitelj ne bo imel kaj jesti, potem tudi narod ne bo imel, ako učitelj pngine, bo tudi narod poginil. Duševno življenje gre roko v roki z gmotnim življenjem. Drugo od drugega se ne da ločiti, to je kakor circulus vitiosus. Kdor nima znanja, ta 86 ne zna bojevatf. — V imenu jugoslov. soc. demokracije vas pozdravljam ia želim vašemu boju najboljših uspehov in sem prepričan, da jih boste z organiziranim bojem tudi dosegli. Ne zahtevam, da ste naši, ne nastavljam vam limanic, a našli se bomo hote ali nehote tam, kjer bo odločevalo Ijudstvo, pri načelu, ki ga je danes razglasil Gangl 1 (Burno ploskanje.) Tov. C r n a g o j predlaga na to sledeči dve resoluciji: 1. Kranjsko napredao slov. učiteljstvo, zbrano dne 28. decembra 1908 na javnem shodu v Ljubljani, izjavlja, da kot samostojna stanovska organizacija, ne pa kot del te ali one politiške stranke, deluje na podlagi drž. šol. zakona samo za izobrazbo mladine ter za kulturno in gospodarsko povzdigo ljudstva. 2. V zavesti v popolni meri storjene svoje stanovske dolžnosti opravičeno zahteva, da se mu končno urede službeni prejemki v stnislu sklepa vsega avstrijskega učiteljstva, ki je: plače učiteljstva naj bodo enake plačam državnih uradnikov vsakokratnega XI.—VIII. činovnega razreda. Besedo dobi — pozdravljen s ploskanjem — g. drž. poalanec ia župan I v a n H r i b a r: Cenjeni zbororalci! Namenoma se nisem oglasil k besedi toliko časa. dokler mi niso bile znane resolucije. Sedaj, ko sem jih slišal, mi naj bo dovoljeno, izpregovoriti par besed. Morebiti je nehvaležno govoriti sedaj tukaj, ko je g. predsednik Jelenc tako preludiral, da je težko načelniku izvrševalnega odbora nar. napredne strauke stopiti pred vas. Bilo bi res težko, ko bi besede gosp. Jelenca odgovarjale resnici. Jaz pa to odločno zanikavam. Od gosp. predsednika naslikani položaj ne odgovarja resnici, barval ga je preveč s prečrnimi barvami. 0 oni stranki, ki stoji sedaj na višku, ste sami dostikrat pisali, da bo r par letih že rasla trava čez njen grob, a zdaj je najraočnejša. Tudi nar. napredno stranko je že mnogo ljudi devalo v grob, a je še tu, ona je močna, in deluje ia tega dejstva tudi brup onih elementov tam zadi ne bo izpremeuil. Po tej kratki ekskurziji na politiško polje se povračam k predmetu, zaradi katerega ste danes tukaj zbrani. Bes, težko je govoriti po lepih in izbranih besedah vašega Gangla, ki bo ravno r deželnem zboru imel največ prilike z vso njemu lastno navdušenostjo zavzeti se za vaše težnje. (Klic: Turk tudi!) Tudi jaz sem prepričan, da ne bo niti enega poslanca, ki ne bi glasoval za izboljšanje učiteljskega položaja. Tisti časi za Slov. ljudako stranko so minili, ko je rekla, da ne da učiteljstru ničesar, tudi oua bo morala vgrizniti v to za ujo kislo jabolko, da bo vara izboljšala plaže. — Oenjeni zborovalci! V državnem zboru — nečem se hvaliti — sem bil prvi, ki sem izpregovoril za vaše zahteve in priporočal ?ladi, da naj bi prevzela plače ljudskih učiteljev na svoj račun. S tem pa 86 mi je zdelo, da Še nisera dosti storil; stopil sera v zrezo z merodajnimi straakami. Tam pa sem naletel na velike težkoče. Razne stranke so vedoo uaglašale svoje avtonomistično stališče in bile proti temu, da bi plačevanje Ijudskošolskega učiteljstva država sprejela. One so tudi proti temu, da bi drzava dajala prispevke deželam za učiteljstvo, zato ker hočejo imeti dotične dežele komaudo uad učiteljstvora. Ia res ni nikogar daaes, ki bi imel toliko gospode nad seboj kakor Ijudski učitelj. V poslednjem času so so skoro vsem drž. in dež. uslužbencem izboljšale plače, ker so njihove organizacije nato pritiskale in so poslanci storili svojo dolžnost. Niso pa bili tega izboljšanja deležoi učitelji, zato ker imajo toliko gospodarjev. Zato bi bilo najpravilneje, če bi se mogle zediniti vse stranke za zahtevo, da prevzame država plačovaoje učiteljstva. Tega sicer ne bomo dosegli, pač pa bodo dežele dobile kmalu ?elike prispevke od držare za užiteljstvo, iu mi^-liin, da ne bo nobenega poslanca v našem dež. zboru, ki bi bil proti povišanju uči(elj-kih plač. (Odobravanje.) Vidim, da se približuje oni dan, ki ga vi tako težko pričakujete. Finančno ministrstvo bo k deželnim financam veliko prispevalo, potem se te dežele ne bodo mogle več izgovarjati, da nimajo kje vzeti. (Klic: Šnops naj pomaga učiteljstvu.) Jaz bom pryi, ki vam bo iskreno čestital. Sicer pa ne bom veliko govoril; delal sem si pač beležke, a ne bom jib izrabil, zakaj bolje je, da 86 razidemo v takem mnenju in take volje, kakor smo sedaj, nego da bi se podajali na politiško polje. Tudi jaz vas ne vabim v našo stranko, dasiravno mi je žal za tiste, ki razširjajo napredno misel. Ce mislite, da je bolje, da ste ločeni od strank, dobro, storite to, bodočnost vam bo pokazala, ali imate prav ali ne. Jaz dvomim, a videli boste sami, kako in kaj. Govornik je naglašal, da boste šli med ljudstvo, delali zanj ia ga pripravili tako daleč, da bo vedelo, da vam mora pomagati. To je prav lepo in nam niste s tem povedali nič novega. Zakaj naloga Vašega stanu je, boditi med ljudstiro in ga izobraževati. Saj ste dozdaj tudi delali tako. S tem pa še ni vse doseženo. Skrbeti morate tudi zato, kaj je z deco, ko stopi iz šole. In tu ee začno politiške stranke. Danes je nemogoče za kak stan, da rie bi pripadal kaki politiški stranki. Vi se boste prepričali, da ste s to svojo osamelostjo storili nesrečen korak. Nečem vas pa nikamor vabiti, želira le, da se ne bi zgodilo, kar se bojim, da 86 bo. Resnica je, da 7am je treba organizacije, ki se ne bo plašila niti žrtev, take organizacije. ki bo poklicane faktorje, če bi se branili povišati vam plače, k temu prisilila. Toda taka organizacija ne vem, če se varn bo obnesla. Iikušajte ustanoviti jo, ali glejte na razmere, ki so raed učiteljstvom. Najboljša pa je za učiteljstvo organizacija, ki ne bo delovala samo za ljudstvo, ampak tudi z-i narod. Vaš žeški in š'ajerski tovariš ni govoril samo o ljudstvu, ampak o narodu. Učitelji bi storili velik greh, ako bi to dejstvo izpustili iz vidika. Ne satno ljudstro, ampak ves uarod se mera povzdigniti. Treba je skrbati za to, da žiri Tsak narod svoje življenje in da pride kot tak do STOje veljave. Na pravilno stališče so se p«stavili češki učitelji, ko so ustanovili poleg zreze vseh slovauskih učiteljskih društer še svojo posebno narodno organizacijo. Končno vam želim uajlepše uspehe pri vašem prizaderanju in tudi, da bi vara današnji korak prinesel t«, kar si sami želite in da iie bi ga kdaj obfealovali. (Klici : Ne bomo ! Ploskanje.) Na to reagira dež. poslanec tov. G a n g 1, ki konštatira, da je učiteljstvo, mj to, ki je organizorano, nacionalno skozinskoz, kakor je bilo in da tako tudi ostane. Ni pa sarao nacionalno, ampak je tudi demokraško. Ono je iz Ijudstva in za Ijudstvo in ostane tako, dokler bodo obstajale učiteljske organizacije. Za slovensko ljudstvo smo in grerao s slovenskim ljudstvom, 8 slovenakim narodom, ker smo prepričani, da bodo iz tega ljudstva, ki danes ni kulturno tako razvito kakor bi moralo biti, napravili slorenski učitelji ljudstro, ki mu bomo rekli: slovensko ljudstvo, ki ne bo slepo sleiilo tem in sličnim voditeljera ia besedam, ampak bo imelo samo dovolj duševne mo6i ia energije, spoznati, kaj je prav. — Želim, da učiteljstvo ta korak opraviči s srojim delom, da ne bodo kamenja metali na Jzdajalce" srojega ljudstva, ampak da se učiteljstro postavi na čelo tistim, ki jih vzgojuje in da bo reprezentovalo zdravo, jedrovito moč slovenskega naroda. (Odobranje.) Predsednik da obe resolucije na glasovanje, druga je sprejeta soglasno, proti prvi sta dva glasova. — Nato se zahvaljuje z izbranimi besedami goTornikom, posebno tov. Ganglu, vsem zborovaleem, zlasti pa zastopnikom češkega, štajerskega in primorskega učiteljstva za požrtvovalnost in bodrilne besede, pozdrarlja navzoče dež. in drž. poslanee ter obč. svetnike in zaključi shod.