Trikrat večja proizvodnja
25 let Tovarne električnih aparatov Iskra na Savski cesti
Iskra — Tovarna floklrlčnlh aparafov v LJu-hljanl, kt praznuje 25-letnlco obstuja Je samo-slojna organlzatlja ulružrneKa dcla v sestavu združrnega drla 7.V lskra Krun.l
Tovarna Jr blla ustanovljcna 29. lunija 1949. z odlokum prcdsednlka repuhllke Joslpa Broza Tita z naslovom Tovarna elekiričnlb aparatov »TELA«  s sedožem v Ljubljanl.
Tovarna Ima obrat relcjev na Savskl cestl 3, obrat montaže v Dobrrpolju obrat naprav v ftlški (Iskrin komplekH) ter obrat v gradnji v Makulah prl Slnvrnskl Bistricl.
Trcnulno zapnslujc 1.334 delavcev. Plan pro-Izvodnjc i:\ k-to 1974 pred.ideva 256,071.0*0 dln I rastja M,2 »dstntka.
Prolitvodnja: stlkalnl In zaSčltnl aparatl za fnergetlko in fndu-*<trljo, naprave za avtomati« kn In daljinsko upravljanje tcr merjrnje v rnericetlkl ln transportn (plinovcHll, naftovodt, Udijskl tranfiport), slffnalno-varnostne naprave, napravc la pro|[ranlsko vodenjr strojev, atroji u   obdelavo   kovln,   razinkovanje,   najrtovanje,
pTOjekiiTanje proizvodov, projek(iranje {ehnolo-šklh procfsov ltd.
Drjavnost tovarne Je tako obseina, da je v nekaj stavklh nikakor ne moremo zaobseči, toda oglejmo si rajc nekaj podatkov iz njene »osebne lzkamlcp«.
Ideja za ustanovltev tovame ta releje, za-ščitne in signalne naprave scga v prva povojna leta gradnje elektrarne Marihorskl otok. Z zveznim odlokom Je blla 1949. leia, kot smo že omenili, ustanovljena Tela. Z lntegracijo 1%1. lcta sp ]e tovarna združila 8 kranjsko Iskro, kar pomeni novo pot še lntenzivnejšega razvoja.
V prvlh desetlh letlh zasnovanl prolzvodnl program Tele Je po združiivl prerastel svoj prvotni prn^am tako po tehnologijl kot po obsegu proizvodnje.
Letoa sc začcnja druga faza gradnje proiz-vodnllt prostorov z ustanaTljanjem novega pro-Izvodnega obrata relejev v Makolah na šta-jerskem.   Namon Je  naslednjl:  zaposlitt  IJadl  v
zaostalih Haiozab, utečeno protzvodnjo usme. ritl v dlslocirane obrate, ker matlčna tovarna na Savski cesti v LJubljani postaja laboratorij za osvajanje novlh proizvodov in zaključnlb naprav.
Ob koncu 1949. leta Je tovarna opremila prvo hjdroelektrarno Savica z napravaml ia zašč/ln In sfgnalizacljo. Ta dejavnost tudi da-nes predstavlja osnovno Uelo in usmeritev to. varne. Danes uvajajo že elektronske elemente v zašdto in slgnalizacijo.
V okviru zdmženega podjetja Iskra Je blla aresničena programska specializacfja, ki Je za* Jcla tudl to delovno organlzacijo. Delitev pro-jrama Je narekovala »pustitev proizvodnje zra-¦ čnlh in oljnih stikai tcr prenosa v Kranj. To Je bll dokaj težak udarec za tovarno, saj smo morall opustitl najbolj utefienl dcl proizvodnje.
Ce je vrednost proizvodnje znaSala 1949. leta 3.909 fN) din, ]e znaSala lanl 19«.8S4.341 din, letošnjl plan pa predvidcva 256.016.805 dln. Vrednost   prolzvodnje   na   zaposlenegs  Je   1949.
lets znaSala 557 din, lani 171.172, letožnjl plan pa govori o 193.205 dlnarjih
Intenzivni razvoj je tovama dosegla po 1966. letu, ln sicer z uvedbo organizacije dela po sLstemu WorkFactor, g pospeševanjem vcllko-serijske prolzvodnje, novatorstva tn racionali-zatorstva, avtomatizacijo in drugimi ukrepi moderae orgranlzacije dela tn proizvodnje.
Uvcdba VVF sistrma pomenl velik napredek v neposrednl prolzvodnjl, saj deiavec nc oprav' lja več ncpotrebnih gibov in dosega maksimai-ne učinke prl mlnimalnem naporu
Tovarna štipendira 35 Ijudi na poklicnih, srednjih visokih in višjih šolah ter vsestransko skrbl za druzbeno-politlčno delovanje in druž-bent standard zapnslenih.
PcrsppkUvni razvoj tovarne predvideva tri-kratno povečanje proizvodiije pri 10-odstotnem povečanju zaposlenih. Predvideli so tudi nove speclalizaclje prolzvodnlb programov In Inte-^racijske procese v okviru branž med posamez-nlml TOZD.                                                     N.N.