y y H1 ] v Hm
LETO XLVI. ŠT. 34 PTUJ, 26. AVGUSTA 1993 CENA 60 TOLARJEV
TEDNIK
TEDNIK
TEDNIK
TEDNIK
TEDNIK
TEDNIK
Proizvodnja v Mizarstvu
Žage Jelka ustavljena
Približno 20 delavcev, ki so
od zadnje stavke v ptujskem
Mizarstvu še delali, je 19. avgu-
sta ponovno prenehalo proiz-
vodnjo. saj dan prej niso dobili
plače za julij. Ker denarja za
plače ni. prav tako pa tudi nove-
ga dela ne. so vsi zaposleni od
tega ponedeljka naprej na za-
časnem čakanju, vodilni v Kom-
binatu in Mizarstvu pa čakajo,
kaj bodo o možnostih nadaljnje-
ga poslovanja povedali nepri-
stranski strokovnjaki. Tričlan-
ska skupščina Mizarstva se bo
sestala prihodnji teden in morda
prinesla dokončno odločitev,
kaj bo s podjetjem.	McZ
Prazniki v Vitomarcih, na
Destrniku in v Žamencih
Minulo nedeljo je bilo veliko zabavnih, kulturnih in športnih pri-
reditev. Med drugim smo obiskali 12. kmečki praznik na Destrniku,
prireditve ob krajevnem prazniku Vitomarcev ter gasilski in gobar-
ski praznik v Žamencih. Več o tem v rubriki od A do Z na 4. strani.
Terilje in predice z Destrnika, iz Svetincev in Vintarovcev so navdušile
številne obiskovalce 12. kmečkega praznika na Destrniku.(DLŽ)
V ptujskih toplicah te dni. Foto: Ivo Vorih
Hitrost in vonj po bencinu sta v nedeljo vabila na karting v Hajdoše. t{a posnetku favoritinja Nina Jerančič s številko 1. — Milena Zupanič.
31. KMETUSKO-ŽIVILSKl SEJEM V GORNJI RADGONI
Neznosna vročina, alera z
ihanskimi prašiči, velik obisk
V soboto so v Gornji Radgoni
odprli 31. mednarodni kmetij-
sko-živilski sejem. Otvoritev
sejma je za razliko od prejšnjih
mnogokrat mokrih spremljala
neznosna vročina, pritisk pa je
povečala še afera z prisotnostjo
s črevesnim virusom okuženih
prašičev s Farme Ihan. Je pa
kljub vsemu v soboto in nedeljo
sejem obiskalo že okoli 40 tisoč
obiskovalcev. Če še niste bili v
Gornji Radgoni, si lahko sejem
ogledate do vključno nedelje.
29. avgusta.
Več o sejmu na strani 3.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc na otvo-
ritvi sejma
Vodo razvazajo vozila
Komunale in gasilskih društev
Ptujska Komunala v dogovoru
s petnajstimi gasilskimi društvi
tudi letos razvaža pitno vodo v
najbolj sušne predele ptujske
občine. To so krajevne skupno-
sti Zavrč, Cirkulane, Zetale in
Leskovec v Halozah ter Juršinci
v Slovenskih goricah.
Dnevno prepeljejo cisterne
približno 40 kubikov. Prevozi
so bili v začetku subvencionira-
ni, vendar je bila subvencija
1000 tolarjev po cisterni z juni-
jem ukinjena. Ptujski Stab za ci-
vilno zaščito si prizadeva, da bi
občina ponovno na ta način po-
magala najbolj ogroženim ob-
močjem. j^nkratni dovoz vode
namreč ni majhen strošek, saj
znaša povprečno 3500 tolarjev.
Letos je Komunalina cisterna
prepeljala že 3272 kubikov vo-
de, največ v maju, 580, juliju,
685, in avgustu, do 20. avgusta
že 505 kubikov. Vendar je to le
približno tretjina razvožene vo-
de, preostalo pa so pripeljala
vozila gasilskih društev. Mestni
vodovod ima zaenkrat vode do-
volj in ni omejitev v porabi.
McZ
2 — DOMA IN PO SVETU
26. AVGUST 1993 — TEDNIK
GOSPODARJENJE NA PTUJSKEM V PRVEM POLLETJU
Kdo lahko reši ptujsko gospodarstvo
Splošna ugotovitev ptujske podružnice Službe družbenega knjigovodstva Slovenije o gospodarjenju v prvi polovici letošnjega leta je, da re/ultati ne
kažejo izboljšanja. Nezaposlenost je glede na slovensko povprečje zelo visoka, saj je bilo brez zaposlitve konec maja 21 odstotkov aktivnega previ-
valstva. Pa tudi naložbe ne obetajo kakšnega pomembnejšega preobrata. V največjih težavah so tudi letos družbena podjetja, ki zaposlujejo skoraj
90 odstotkov vseh zaposlenih.
Podatke, s katerimi SDK običajno
analizira gospodarska gibanja, je na
nedavni tiskovni konferenci predsta-
vila Danica Sprah Mahorič.
Fizični obseg proizvodnje v in-
dustriji je bil tudi v tem obdobju
negativen in se je glede na lansko
prvo polletje znižal za 10 odstot-
kov. Podružnica ni zabeležila no-
bene nove investicije v industrijo,
le prijavljenih pa je 8 novih go-
spodarskih investicij v skupni pre-
dračunski vrednosti 130 milijonov
tolarjev. Tudi plačilna nesposob-
nost gospodarstva se še naprej
zmanjšuje. Julija letos je bilo več
kot 5 dni v blokadi 53 ptujskih
podjetij in vrednost njihovih zapa-
dlih obveznosti je znašala 1,6 mi-
lijarde tolarjev. V dveh letih po
uvedbi moratorija na vlaganje pri-
jav za uvedbo stečajnega postopka
je pogoje za stečaj zaradi nespo-
sobnosti plačevanja obveznosti iz-
polnilo 41 ptujskih podjetij. Od
teh jih je podružnica predlagala za
stečaj i4. Skladno s tališči Držav-
nega zbora Republike Slovenije pa
bo služba odslej predlagala v
stečaj tudi podjetja, kjer je zasebni
kapital večji od polovice. Ocenju-
jejo da je zrelih za stečaj devet
ptujskih zasebnih podjetij.
IZGUBAR ŽE VSAKO
TRETJE PODJETJE
Slabi rezultati gospodarjenja
ptujskih podjetij se nadaljujejo
že iz slabega poslovanja v lan-
skem letu. Iz polletnega gospo-
darjenja so ptujska podjetja
ugotovila 2,5 milijarde tolarjev
izgub in le 97 milijonov tolarjev
akumulacija, kar trenutno za-
došča za pokritje slabih 4 od-
stotkov tekočih izgub. K izgu-
bam iz polletnega poslovanja je
potrebno prišteti še 3,7 milijar-
de tolarjev iz prejšnjih let. Z iz-
gubo je v prvem polletju poslo-
valo 109 ptujskih podjetij, kar
je že skoraj vsako tretje ptujsko
podjetje. Največji izgubarji so
družbena podjetja, saj jih je 32
ugotovilo 94,4 odstotkov vseh
izgub in pri njih dela kar 72,1
odstotka vseh zaposlenih v ptuj-
ski občini. Največje izgube
imajo družbena podjetja s po-
dročja industrije in kmetijstva.
Na ustvarjanje izgube so v naj-
večji meri vplivali odhodki, ki so
povezani z opravljanjem osnovne
dejavnosti in so tako imenovani
poslovni odhodki. Ti so se od lan-
skega prvega polletja povečali za
25,4 odstotka, tokrat tudi na račun
večjih stroškov plač. Povrečna
mesečna bruto plača na zaposlene-
ga je v prvi polovici letošnjega le-
ta znašala 63.249 tolarjev, neto
plača pa 36.218 tolarjev.
VZPODBUDNEJE LE V
ZASEBNIH PODJETJIH
V ptujskih zasebnih podjetjih
število zaposlenih počasi le napre-
duje, še boljša pa je njihova do-
bičkonosnost. V njih je bilo pov-
prečno letos zaposlenih 777 delav-
cev in zanimivo je, da so z relativ-
no manjšim obsegom poslovanja
(13.3 odstotke prihodkov) ustvari-
li kar 60,8 odstotka akumulacije
celotnega ptujskega gospodarstva.
Direktor ptujske podružnice
SDK Ivan Tement je rezultate
gospodarstva tudi komentiral. Na-
povedal je, da v družbenih podjet-
jih pred izvedbo lastninjenja ni
pričakovati kakšnega izboljšanja.
dogajanje v zasebnih podjetjih pa
je ocenil za vzpodbudno, čeprav
mnogim novim podjetnikom man-
jka še veliko znanja in izkušenj.
Ptujska podjetja okrog dve
tretjini prihodkov ustvarijo
na slovenskem trgu, vendar
ne dohajajo cenovnih gibanj
(42,2-odstotno povečanje
drolmoprodajnih cen), z iz-
voznimi prihodki pa ne
ustvarijo razlike. Vendar se
izvoz počasi, a vztrajno le po-
večuje. V prvi polovici le-
tošnjega leta so z izvoznimi
prihodki ptujska podjetja do-
segla 25,8 odstotku prihod-
kov, lani pa le 23,6 odstotku.
SDK se je aktivno vključila v
zmanjšanje notranje likvid-
nosti. Zato izvaja večstranske
pohote obveznosti in terjatev
med dolžniki in upniki v Slo-
veniji. Letos je izvedla 7 po-
hotnih krogov. Z območja
ptujske in ormoške občine se
je na njih prijavilo več kot 80
dolžnikov, v celotni Sloveniji
pa 3 tisoč. Udeleženci več-
stranskih pobotov iz ptujske
podružnice SDK so tako po-
botali 1,5 milijarde tolarjev
zapadlih obveznosti in na tak
način so dolžniki poravnali
17,3 odstotke prijavljenih ob-
veznosti, kar je več od sloven-
skega povprečja. Vendar je
potrebno upoštevati, da je tu-
di nelikvidnost na tem ob-
močju višja od povprečne slo-
venske.
dlž
Vir: Informacija SDK o polletnih rezultatih podjetij iz gospodarstva
občin Ptuj in Ormož.
Suša znova prepolovila letino
Podatki o škodi po letošnji suši so iz dneva v dan drugačni in vse bolj napovedujejo pra-
vo katastrofo. Kmetijstvo je lani še razpolagalo z rezervami, letos pa jih ni več in dolgo-
ročne posledice suše so neizogibne. Kmetijska svetovalna služba je ocenila trenutno
stanje v kmetijstvu, ki je od območja do območja sicer različno, na splošno pa napove-
duje zmanjšanje letošnjih pridelkov pri koruzi za 40 odstotkov, pšenici za 30 odstotkov,
pri sladkorni pesi za četrtino. Največji — več kot petdesetodstotni — bo izpad krme na
travnikih in pašnikih, ki so tako rekoč požgani, 40-odstoen bo izpad pri bučah, 70-od-
stoten pri vrtninah, 40-odstoten pri krompirju in tako naprej. Seveda bo škoda občutna
tudi v sadovnjakih in vinogradih.
Kmetijska svetovalna služba letos
že na osnovi izkušenj preteklega le-
ta svetuje kmetovalcem, kako vsaj
do možne mere omiliti posledice
suše. Gre za to, da kmetovalci pra-
vočasno pospravijo pridelke, kolikor
jih pač je, in da si zagotovijo živin-
sko krmo za zimske dni. Poleg na-
kupa krme je zelo priporočljiva se-
tev mnogocvetne ljulke — setev je
tudi letos regresirana v višini 50 od-
stotkov. Setev te krmne rastline je
možna v strnišče ječmena in pšenice
ter tudi koruze, saj je mnogokje že
primeren čas za spravilo in siliranje.
Sicer pa je setev možna Še do 30.
septembra; tako lahko posevek nor-
malno prezimi in da na pomlad še
obilen pridelek krme. Po plitvejši
obdelavi tal posejemo na hektar 40
do 45 kilogramov italijanske ljulke,
pognojimo s 150 kilogrami KANA
ter ob ugodnem vremenu še to jesen
pričakujemo srednji pridelek krme,
ki bo marsikomu pomagal prehraniti
živino v jesenskih in zimskih dneh.
Na travnikih svetovalna služba
priporoča ob morebitnem dežju gno-
jenje s 150 do 180 kilogrami KANA
na hektar, kar bi zagotovilo Še en
odkos krme. Pazljivo pa je potrebno
v tem času spremljati stanje posev-
kov koruze, in ko imata storž in bil-
ka okoli tretjino sušine, je primerna
za siliranje. Izjemoma je potrebno
silirati tudi koruzo, ki ima suhe li-
ste, pa storži niso primerno razviti.
Na splošno velja, da siliramo koruzo
takrat, ko je v fazi voščene zrelosti,
ko torej ob stiskanju zrnja iz njega
več ne priteče mleko. Sicer pa je do-
bro, da se kmetovalci, ki se v izred-
nih razmerah in tudi sicer sami v
tem opravilu ne znajdejo dovolj do-
bro, posvetujejo s kmetijsko sveto-
valno službo. Pokvarjena silaža bi
namreč v tem času pomenila doda-
ten udarec za stalež živine. Sveto-
valna služba priporoča, da kmeto-
valci čim več koruze silirajo, zrnje
pa si zagotovijo z nakupom, saj bo
prav gotovo tudi letos nujen inter-
vencijski uvoz koruznega zrnja pod
ugodnimi pogoji.
Če bodo kmetje s silažno koruzo
uspeli zagotoviti dovolj krme za svo-
jo živino, bo vsekakor primanjkovalo
beljakovinske krme, ki jo sicer pri-
dobijo na travnikih. Energiji iz ko-
ruzne silaže bo zato potrebno doda-
jati beljakovine v obliki soje, re-
pičnih tropin ali mesne moke. Re-
pične tropine so na voljo v Oljarni
Slovenska Bistrica, mesna moka pri
Konusu, sojo pa zagotavlja Mlekar-
ska zadruga, pa tudi prodajalne dru-
gih zadrug in zasebne kmetijske pro-
dajalne. Ker ni splošnega recepta za
uporabo beljakovinskih dodatkov, je
Kmetijska svetovalna služba v Ptuju
pripravljena za vsako kmetijo izraču-
nati primeren krmni obrok.	JB
S siliranjem do prepotrebne živinske krme. Foto : M. Zupanič
BOSNA IN HERCEGOVl.
NA: Pozornost svetovne javno-
sti so zdaj pritegnila dogajanja
v Mostarju. Okrog 55 tisoč ljudi
čaka na rezultate pogajanj med
Hrvati in predstavniki OZN o
konvoju humanitarne pomoči,
muslimanski voditelji pa so
ZDA že zaprosili, naj s padali
pošljejo hrano in zdravila za se-
stradane in ranjene ter obolele
prebivalce mesta. Dostop v Mo-
star nadzirajo hrvaške vojaške
sile, ki ne dovolijo dotoka hu-
manitarne pomoči v musliman-
ski del mesta.
Da so tudi pripadniki sil OZN
samo ljudje, je razkrila poteza
poveljnika enot OZN v Bosni
generala Francisa Briquemonta,
ki je zahteval, naj OZN v Sara-
jevo pošlje skupino policistov.
Ti naj bi raziskali vpletenost
pripadnikov sil OZN v črnobor-
zijanske posle in vojno do-
bičkarstvo. Zradi tega so doslej
poslali domov 13 Ukrajincev.
HRVAŠKA: Hrvati so ponov-
no obnovili pontonski masle-
niški most in v nedeljo ga je,
brez večjega hrupa, odprl vodja
Tudmanovega urada dr. Jure
Radie. Potovanje prek mosta je
še naprej tvegano, vendar se
zanj odloči kar veliko ljudi.
Kninski Srbi so ponovno od-
prtje tudi tokrat pozdravili s
topniškim napadom. Dogajanja
v zvezi z masleniškim mostom
še dodatno ovirajo dogovarjanje
o podpisu sporazuma o prekinit-
vi ognja, po katerem bi lahko
hrvaško in srbsko orožje oddal-
jili na primerno razdaljo od
razmejitvene črte.
RUSIJA: Zadnje dni je tam
odmevala afera Ruckoj. Gre za
obtožbe na račun ruskega pod-
predsednika Aleksandra Rucko-
ja, ki so ga obdolžili, da je kril
nezakonit izvoz.surovin iz Rusi-
je in za to pobiral provizije, te
pa so se stekale na njegov račun
v Švici. Ustavnemu in vrhovne-
mu sodišču je sum o tem podal
Svet za nacionalno varnost. V
nedeljo je Ruckoj na tiskovni
konferenci obtožbe zavrnil in
obljubil, da bo poiskal za-
doščneje na sodišču.
ITALIJA — SLOVENIJA:
Danes bo Slovenijo obiskal ita-
lijanski zunanji minister Benia-
mino Andreatta. Med drugim se
bosta pogovarjala tudi o zapletu
zaradi enot italijanske vojske na
meji s Slovenijo. Na sestanku
naj bi se tudi pokazalo, v ko-
likšni meri je Italija pripravlje-
na podpreti prizadevanja Slove-
nije za vključevanje v Evropsko
skupnost in Zahodnoevropsko
unijo.
NEMČIJA: Šolsko leto je
pred vrati in tudi v Nemčiji raz-
mišljajo. ali bo država v prihod-
nje še lahko zagotovila brez-
plačno šolanje v osnovnih šolah
in gimnazijah. Nekateri menijo,
da bi bilo mogoče davkoplače-
valce razbremeniti tudi tako, da
bi ukinili brezplačne učbenike
in bi ta strošek prevalili na ra-
mena staršev. Nasprotniki te po-
bude pa trdijo, da mora država,
če hoče imeti monopol nad izo-
braževanjem mladih, to izo-
braževanje tudi plačati. Njihov
močen argument je tudi dejstvo,
da ima vsaka zvezna dežela svoj
učni program in tudi različne
učbenike. Ce bi jih poenotili, bi
imeli deželni proračuni precej
manj stroškov z njihovim ti-
skanjem. Po njihovem mnenju
namreč ceno učbenikov, ob ti-
hem sodelovanju založnikov,
zvišuje predvsem šolska biro-
kracija.
TAJSKA: V glavnem mestu
Bangkoku je superzvezdnik Mi-
chael Jackson pričel svojo azij-
sko turnejo in pripravil tiskovno
konferenco. Na njej se je prika-
zal za pet minut in spregovoril
le en stavek: "Ljubim vas, zelo,
zelo se vam zahvaljujem." Tudi
torat bo izkupiček s turneje na-
menil v sklad Pozdravimo svet.
ki pomaga ogroženim otrokom.
Pripravila: DLŽ
TEDNIK — AVGI ST 19V3
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
31. KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM V GORNJI RADGONI
Neznosna vročina, afera z
ihanskimi prašiči, velik obisk
V soboto so v Gornji Radgoni odprli 31. mednarodni
kmetijsko-živilski sejem. Razstavišče se razprostira na 35
tisoč kvadratnih metrih, razstavlja pa blizu 1.200 razsta-
vljalcev iz 22 držav; kar polovica je novih podjetij. Otvo-
ritev sejma je za razliko od prejšnjih mnogokrat mokrih
spremljala neznosna vročina, pritisk pa je povečala še
afera z prisotnostjo s črevesnim virusom okuženih
prašičev s Farme Ihan. Afera je potekala sicer v ozadju
ostalega dogajanja, je pa bila deležna velike medijske po-
zornosti in političnih razprtij. Vse skupaj je tudi v tej
aferi dišalo po namernem burkanju že tako nemirne poli-
tične scene v Sloveniji. Je pa kljub vsemu v soboto in ne-
deljo sejem obiskalo že okoli 40 tisoč obiskovalcev. Če še
niste bili v Gornji Radgoni, si lahko sejem ogledate do
vključno nedelje, 29. avgusta.
Na otvoritvi sejma je kot leta
1991 govoril minister za kmetij-
stvo, gozdarstvo in prehrano dr.
Jože Osterc. Tokrat se je spom-
nil na svoje takratne besede, ko
je dejal, da bomo morali tudi v
Sloveniji uveljaviti ekološko in
etično sprejemljivejše kmeto-
vanje, kot je bil industrijski tip
kmetovanja. Od leta 1991 je te-
kla množična razprava o strate-
giji razvoja slovenskega kmetij-
stva in se končala s sprejetjem
dokumenta v parlamentu. Po
ministrovem mnenju je sprejem
strategije dokaz, da se Slovenci
zavedamo vsestranskega pome-
na kmetijstva ter kmeta za ob-
stoj države in naroda.
Napredek nam bo prineslo ude-
janjanje v strategiji zapisanih cil-
jev. Toda vse skupaj je vezano na
dopolnitev in sprejem številnih za-
konov ter na spremenjen način raz-
mišljanja ter dela ljudi. Danes se
prepogosto ustrašimo težav, ki nas
spremljajo na naši poti, in iščemo
možnosti, kako probleme obiti, na-
mesto da bi jih reševali. Živimo to-
rej v upanju, da lahko delamo po
starem, živimo pa po novem in bol-
je. Tu pa smo v zmoti. Eden prime-
rov. ko se problema ne znamo lotiti
na učinkovit način, je realizacija
zakona o zadrugah, zlasti v njego-
vem lastninskem delu. Tu so naj-
večja ovira vodilni v podjetjih, saj
so prav oni dolžni izpeljati postop-
ke preoblikovanja tako. da bodo
kmetje po svojih voljenih predstav-
nikih v podjetjih družbeniki, ne pa
stranke kot doslej.
Novi odnosi bodo zahtevali te-
meljit miselni preobrat ljudi v
podjetjih in kmetov samih, saj jim
zelo manjka znanja o upravljanju.
Tudi kmetje danes živijo v zmoti,
ko menijo, da jim novo stanje pri-
naša samo pravice in nič odgovor-
nosti. Resnica pa je nasprotna.
Odgovornosti za gospodarjenje in
obstoj podjetij bodo kmetje lahko
dojeli in sprejeli samo v primeru,
da bodo dopolnili svoje manjka-
joče znanje, ko bodo dojeli, da je
družabništvo na zadružnih osno-
vah odpoved egoističnim intere-
som v prid skupnim koristim.
Ob velikih nalogah, ki nas v pri-
hodnosti čakajo, si je minister
Osterc zaželel, da bi ljudje, ki de-
lajo za kmetijstvo in v kmetijstvu,
razumeli, da kolesa zgodovine ni
mogoče zavrteti nazaj. "Kdor ra-
zume znamenje časa, bo lahko žel
plodove današnje setve."
Konkreten izziv kmetijstva je pot
k večji kakovosti. Samo s kakovostjo
se bomo uspeli uveljaviti v družbi
razvitih gospodarstev. Pri uvelja-
vljanju slovenskega kmetijstva in
gospodarstva nasploh je pomemben
tudi kmetijsko-živilski sejem. Le za
kakovosten sejem je mogoče reči. da
je praznik zemlje, stroke in srca. in
ta sejem po ministrovem mnenju
upravičeno nosi ta vzdevek.
Sejem tudi letos spremljajo šte-
vilna strokovna posvetovanja, za-
bavne prireditve ter pestra trgovska
in gostinska ponudba. Po obisku v
prvih dneh pa je mogoče trditi, da
so bila organizatorjeva pričakovan-
ja. da bo sejem obiskalo okoli 10
odstotkov Slovencev, realna.
J. Bračič
llllssim^
PLAČEVANJE PO GOSPODINJSTVIH
Cisto mesto bo za odvoz odpadkov, ker hišni sveti formalnoprav-
no več ne obstajajo, začelo pripravljati predračune po gospodin-
jstvih. V skladu z odlokom št. 6/91. ki govori, da je obračunska
enota eno stanovanje, in ki ga je potrdil Izvršni svet na svoji seji
22. aprila letos, je Cisto mesto s 1. avgustom že začelo pošiljati po-
ložnice po posameznih gospodinjstvih. Ker bo zaradi popisovanja
ta postopek nekoliko dolgotrajnejši, gospodinjstva prosijo za
strpnost in razumevanje. (KK)
CELOLETNA PLESNA ŠOLA
Plesna šola Fredy se pripravlja na vpis v celoletno plesno šolo. in si-
cer v prvo ter peto stopnjo za osnovnošolske otroke. Kot novost so letos
uvedli vpis za predšolčke od četrtega do sedmega leta.
Povedali so. da bo vpis možen vsak dan razen petka, sobote in nedelje
od 17.30 do 20. ure, in sicer v prostorih Narodnega doma. Vpis pričenja-
jo 30. avgusta in bo trajal vse do 13. septembra, ko se bodo začele redne
vaje. Otroci bodo imeli vaje dvakrat tedensko, točen urnik vadb pa bodo
naredili kasneje. Celoten program obsega šest stopenj s šestnajstimi va-
jami. po končani zadnji stopnji pa učenci prejmejo diplomo, ki omogoča
vpis v športno-plesni tečaj z možnostjo rednega treninga kot športni ple-
salec. Poudarili so. da k vpisu posebej vabijo dečke. Vse dodatne infor-
macije nudijo na telefonski številki 772-491. (KK)
NA PTUJSKI TELEVIZIJI	......................
Na ptujski televiziji si boste lahko v soboto ogledali, kako so prazno-
vali na Ptujski Gori. prispevke o suši v Halozah, o postavitvi klopotca
velikana v Gradišču, razstavo keramičnega nakita v Miheličevi galeriji,
koncert dunajskega zbora na ptujskem gradu, o konjeniškem športu, por-
tret maratonca Mirka Vindiša, reportažo z državnega prvenstva v kartin-
gu v Hajdošah. poročilo o postavitvi spomenika sv. Florjana. Oddajo si
boste lahko ogledali v soboto. 28. avgusta, ob 21. uri na tretjem kanalu,
ponovili pa jo bodo v nedeljo ob desetih. (MS)
POLLETNI REZULTATI GOSPODARJENJA V ORMOŽU NEUGODNI
V izgubah vsako drugo
podjetje v družbeni lasti
Polletni rezultati gospodarjenja v ormoški občini so vse
prej kot ugodni. V največjih težavah so družbena podjet-
ja, kjer dela okoli SO odstotkov zaposlenih.
Fizični obseg industrijske
proizvodnje seje v primerjavi z
enakim obdobjem lanskega leta
zmanjšal za 41,3 odstotke. V
tem obdobju so bile v ormoški
občini prijavljene tri naložbe v
gospodarstvu v skupni pre-
dračunski vrednosti 11 milijo-
nov tolarjev.
Ker se plačilna sposobnost v
gospodarstvu še naprej zaostru-
je, je bilo julija v blokadi več
kot pet dni 10 ormoških podjetij
s 66,9 milijonov tolarjev zapad-
lih obveznosti. Pogoje za stečaj
je zaradi nesposobnosti plače-
vanja obveznosti izpolnilo 9
podjetij, med temi je Podružni-
ca SDK v Ptuju predlagala v
stečaj dve zasebni.
Nezaposlenost v ormoški ob-
čini se je v letošnjem letu usta-
lila na lanskoletni ravni; maja
letos je bilo brez zaposlitve
16.8 odstotkov aktivnega prebi-
valstva, konec junija pa 1.197
iskalcev zaposlitve, kar je ena-
ko kot konec lanskega leta.
Kljub vsemu je ormoškemu
gospodarstvu uspelo povečati
prihodke za 62.1 odstotek, in ti
so v manjši meri obremenjeni z
izgubami (3.2 odstotka prihod-
kov). Akumulacija iz polletnega
poslovanja znaša 81,9 milijonov
tolarjev.
Ormoška podjetja so od 5,5
milijarde tolarjev prihodkov
ustvarila s prodajo na sloven-
skem trgu 67.9 odstotkov pri-
hodkov, pomemben premik so
dosegli tudi s prodajo na tuje.
Izvozni prihodki so v enakem
obdobju lanskega leta pomenili
17 odstotkov prihodkov, njihov
delež pa se je v letošnjem pr-
vem polletju povečal na 22.6
odstotkov.
Ker je v letošnjem prvem pol-
letju ormoško gospodarstvo ob-
računalo več odhodkov kot pri-
hodkov, je polletna izguba dva-
krat večja od bruto dobička in
znaša v tekočem poslovanju
173,6 milijonov tolarjev. Pri-
bližno toliko — 179,2 milijonov
tolarjev — pa je je ostalo še iz
prejšnjih let. Izgubo je izkazalo
29 podjetij z 918 zaposlenimi,
negativno pa je poslovalo vsako
drugo podjetje v družbeni lasti,
tako da odpade na družbena pod-
jetja dve tretjini letošnjih pollet-
nih izgub. V težavah so tudi pod-
jetja v mešani lastnini. Izgubo so
imela 3, kar znaša 14,6 odstot-
kov, obe zadrugi, 9,9 odstotkov,
ter 17 od 58 zasebnih podjetij.
Največ izgub je v industriji, kme-
tijstvu in komunalnih storitvah —
91 odstotkov vseh.
Konec junija je bilo v ormoški
občini registriranih 93 zasebnih
podjetij, od tega jih je okoli 60
odstotkov aktivnih. 190 zaposle-
nih v teh podjetjih je ustvarilo
skoraj tretjino ali 31,3 odstotke
prihodkov gospodarstva in 92,6
odstotkov polletne akomulacije.
Vida Topolovec
Vir: Informacija SDK o polletnih rezultatih podjetij iz gospodarstva
občin Ptuj in Ormož.
PAPIRNATA SANACIJA SEDANJEGA STANJA
Bo javna razprava razrešila
mejno problematiko?
V prostorih Sekretariata za urejanje prostora in varstvo
okolja občine Ptuj v Prešernovi ulici 29 bosta še do 3.
septembra razgrnjena lokacijska načrta o ureditvi mej-
nih prehodov Zavrč in Gruškovje. Mnenja in pripombe
občanov sprejemajo vsak delovni dan upravnih organov
od 7. do 15. ure, ob sredah do 17. ure in ob petkih do 13.
ure in takrat je možen tudi ogled načrtov.
V	občini Ptuj imamo trenutno
tri mejne prehode: dva medna-
rodna (Gruškovje in Zavrč) in
enega meddržavnega (Lesko-
vec). Značilnost vseh treh je, da
so bili zgrajeni zelo na hitro,
brez kakršnekoli posebne doku-
mentacije in so obstajali začas-
no, z odlokom, ki ga je sprejel
parlament. V bistvu gre v okvi-
ru javne razprave oz. ureditve-
nih načrtov, kot je povedala po-
močnica sekretarja za urejanje
prostora in varstvo okolja, za
papirnato sanacijo že obstoječe-
ga stanja.
Gradnja mejnih prehodov je
prehitevala predvsem zaradi ne-
mogočih delovnih razmer carini-
kov in policije. Drug problem, za-
radi katerega se obmejna proble-
matika vleče že dve leti, pa so bili
zelo dolgotrajni pogovori s hrva-
ško stranjo oziroma uskladitev
mejnih prehodov.
IZDELAVA NAČRTOV
V	začetku aprila letos je občina
Ptuj sprejela predlog o preuredit-
vah mejnih prehodov, to pa je bila
tudi osnova za izdelavo lokacij-
skih načrtov. Izdelana sta bila juli-
ja letos, avtor obeh pa je Boris
Golob, vodja biroja za urbanizem.
Načrt pomeni nadaljevanje že ob-
stoječega stanja na terenu in
vključuje delovanje tehle služb:
policije, carinske službe, fitopato-
loške kontrole in sanitarne kontro-
le, omogoča pa tudi organiziranje
spremljajočih dopolnilnih dejav-
nosti, kot so menjalnica, špedicija
in bencinski servis. V kasnejšem
času je nakazana še razširitev go-
stinske in trgovske dejavnosti ter
turističnih informacij.
Največ problemov je bilo pri
planski usmeritvi Zavrča, saj je
potrebno poleg samega mejnega
prehoda zgraditi še okrog kilome-
ter in pol obvozne ceste, ki zdaj
pelje nekaj časa po hrvaški in ne-
kaj časa po slovenski strani. Prav
zaradi ceste je bilo v preteklosti
ob pogostejših kontrolah obojih
policistov nekaj nepotrebnih nape-
tosti in nezadovoljstva obmejnih
prebivalcev.
Pri mejnem prehodu Gruškovje
je potrebno poudariti, da je le-ta
bolj ali manj res začasen, tudi po-
maknjen nekoliko v notranjost, na
slovensko stran. Ker naj bi v pri-
hodnje tod peljala vinska cesta,
prehod tudi ni tako življenjsko do-
delan za dolga leta.
DOGOVOR O UPORABI
KOMUNIKACIJ_
Kot je povedal Franc Horvat z
UNZ Maribor, sta Slovenija in
Hrvaška podpisali poseben dogo-
vor, ki daje občanom obmejnega
območja privilegije, da lahko neo-
mejeno ter brez zapletov in for-
malnosti uporabljajo komunikaci-
je. kot so bili tega vajeni doslej.
Privilegiji se nanašajo na občane
dvolastnike, delavce, ki dnevno
migrirajo, in delni tranzit. Danes,
kot je dejal, Franc Horvat, kakšnih
večjih zapletov skorajda ni. saj
policisti v glavnem poznajo ljudi,
ki dnevno migrirajo na obmejnem
področju. Največ problemov je bi-
lo v preteklosti na območju Du-
brave. Varnostni organi oz. polici-
ja Hrvaške in Slovenije sta zato
podpisali poseben zapisnik, ki do-
loča način kontrole omenjenega
območja. V primeru, da bi prišlo
na tem področju do prometne nez-
gode, so se dogovorili, da obrav-
nava primer policija, katere dr-
žavljan je povzročitelj nezgode.
PROBLEMOV NI —
PROBLEMI SO
V stari zgradbi bivše šof
Zgornjem Gruškovju, kjer sta
nes urejeni trgovina in pizzt
Gregi, so nam povedali čisto dru-
gačno zgodbo. Že od lanske jeseni
so razmere v njihovem kraju
izredno napete. Ne mine teder„, da
se ne bi zgodil incident. Pr<" oleim
imajo tudi z dovažanjem bi suj
so nekateri dobavitelji okle na-
daljnje sodelovanje, češ d ■:. :
carini nad njimi znašajo. V a,
ki je bil predviden za ruše^., je
najemnica Bedračeva vložila 220
tisoč nemških mark. Od občine, ki
je še vedno lastnik objekta, ga je
najela za 10 let. Kljub velikim in-
vesticijam pa je najemnica trdno
odločena, da tukaj ne more ostati.
Pogovarja se s potencialnim kup-
cem oz. najemnikom iz Maribora,
ki naj bi tukaj razvil špedicijsko
službo. Na izvršnem svetu, kamor
je dala vlogo za razrešitev, so ji
obljubili, da ji bodo sami poiskali
kupca, pa kot pravi, do danes še ni
dobila odgovora. Katarina Klep
Govori se ...
... DA je ptujski občinski vrh v
svojem imenu in na račun stroke
zožil ulico največjega slovenskega
pesnika. Da politične usmeritve
stroki nikoli niso dobre, je dokaz
že dodatno prestavljanje ste-
bričkov na dovoznih pločnikih.
Kot da nas politika v desetletjih že
ni dovolj oberačila.
... DA se je visoka občinska po-
litika pred kratkim na svojo pobu-
do usklajevala z borci za delavske
pravice v prvem od obstoječih
ptujskih bordelov.
... DA so pristojni na svoje-
vrsten način razkrili svoj pogled
na ptujske rokovske koncerte. Or-
ganizatorjem so dobrodušno ponu-
dili bivše JLA-jevske svinjake.
...DA je ptujski enolog kar v
nočnem času in z jeklenim kon-
jičkom preverjal fazo zrelosti ko-
ruze. Med koruzo in grozdjem si-
cer ni neposredne, je pa logična
povezava: prehitro zorenje koruze
naznanja tudi zgodnejšo trgatev.
... DA so posledice turškega
obleganja gotske lepotice zavite
v sivo zgodovino. Da pa so po-
sledice sedanjega obleganja nje-
nih gospodov na dlani.
... DA je zaradi silne vročine
nekaj govoric tako pokvarjenih,
da jih zaradi nevarnosti okužbe
ne smemo prenašati naprej. Saj
ne vemo, kaj vse si ljudje brišejo
z našim Tednikom.
Cene na ptujski tržnici
V vročih in sušnih dneh, ko je marsikateri vrt izsušen, ponu-
jajo ta teden na ptujski tržnici bogato izbiro, predvsem papri-
ke, paradižnika in sadja.
Tudi cene so nekoliko nižje in tako primerne tudi za plitvejši žep.
paradižnik . . 60 — 100 SIT
paprika . . 100 — 150 SIT
krompir ... 50 — 70 SIT
solata ....... 250 SIT
česen . . . 300 — 500 SIT
čebula ... 150 — 200 SIT
zelje ........ 40 SIT
kumarice . . 60 — 80 6IT
stročji fižol 200 —250 SIT
luščen fižol 350 — 400 SIT
suhi fižol...... 300 SIT
feferoni .. 100 — 120 SIT
dinje .... 100 — 160 SIT
jajca .... 10 — 12 SIT
breskve....... 200 SIT
nektarine . 200 — 250 SIT
banane ... 80 — 120 SIT
slive..... 80 — 160 SIT
grozdje . . 180 — 250 SIT
jabolka ... 70 — 120 SIT
hruške ... 100 — 120 SIT
lubenice.......50 SIT
Pripravila: Katarina Klep
OBČINA PTUJ — SEKRETARIAT ZA KMETIJSTVO
PBJAVA
•	Individualni popis škode po suši v letu 1993
•	Regresiranje silažne koruze
Pozivamo vse kmetijske proizvajalce, da prijavijo škodo, ki so jo
utrpeli po suši v letu 1993, pri komisiji za popis škode v krajevni
skupnosti najkasneje do ponedeljka, 13. 9. 1993.
Upravičenci, ki želijo kupiti silažno koruzo v rasti, ali interesenti, ki
jo želijo prodati, naj se oglasijo na Kmetijski zadrugi Ptuj ali na
Kmetijski zadrugi Lovrenc na Dravskem polju.
Koruzna si laza se regresira 10 % od vrednosti.
SEKRETARIAT ZA KMETIJSTVO
4 — PO NAŠIH KRAJIH
26. AVGLST 1993 — TEDNIK
OD PAČ____
DESTRNIK: Prizadevni člani turističnega društva so v nedeljo na De-
strniku pripravili 12. kmečki praznik. Ze zjutraj so kmečke gospodinje od-
prle razstavo dobrot iz krušne peči. Pri njeni postavitvi jim je strokovna po-
magala Terezija Meško iz Kmetijske svetovalne službe.
Popoldan so na zelo posrečen način prikazali stare obrti in folklorne plese
s tega območja .Slovenskih goric. Prireditev je hudomušno vodil tajnik turi-
stičnega društva Feliks Majerič, da pa je vse nemoteno potekalo, je po-
skrbela predsednica tega društva Jožica Horvat. Domačine in obiskovalce
je nagovoril tudi destrniški župan Franc Pukšič. Med drugim je dejal: "Da-
nes se bolj kot želja pojavlja nuja, da uveljavimo svoj kraj kot turistično za-
nimiv in privlačen. Naravne danosti in ekološko prijazno okolje so predno-
sti. ki jih bomo vsi skupaj in še z močnejšo dejavnostjo Turističnega društva
hoteli in znali izkoristiti."
Po uradnem delu in predstavitvi kmečkih obrti ter folklornih plesov— vi-
deli smo tudi štajeriš — so izpeljali Še Šaljivo tekmovanje v molži koz in iz-
birali največje pridelke in vrtnine.
Turistično društvo je prireditev pripravilo tudi zato, da bi z izkupičkom
uredilo Še nekaj malenkosti v turističnem domu, v katerem bodo vsak konec
tedna obiskovalcem ponudili dobrote i/ krušne |ieči.
TEDNIK
VITOMARCI: V nedeljo so v Vitomarcih praznovali krajevni praznik. Že
ob 8. uri je domači pihalni orkester krajane pozdravil z budnico, ob 10. pa je
bila slavnostna maša. Na novo asfaltiranem igrišču ob osnovni šoli so potem
pripravili še krajšo slovesnost. Nedavno izvoljeni "župan" Vitomarcev Albin
Druzovič se je krajanom zahvalil za veliko požrtvovalnost pri razvoju kraja,
saj plačujejo enega najvišjih samoprispevkobv v ptujski občini. Ponosni so lah-
ko predvsm na nove asfaltirane odseke krajevnih cest, lepo urejeno igrišče in
vzdrževanje lokalnih vodovodov, na novo fasado na cerkvi ter obnovljena
kužna znamenja. Župan je pohvalil prosvetno društvo, ki je ob prazniku pripra-
vilo prijeten kulturni program, pa tudi gasilce. Športnike, upokojensko društvo
in osnovnošolsko vodstvo ter novo ustanovljeno uredništvo lokalnega Časopisa
Naši Vitomarci. Med drugim je omenil tudi strah pred novo lokalno samoupra-
vo, ki Vitomarcem napoveduje izgubo samostojnosti.
Kljub težavam so se Vitomarčani v nedeljo ves popoldan zabavali, še po-
sebej ob družabnih igrah in ob izboru domače mis.
TEDNIK
ZAMENCI:	Besedilo in posnetki: Darja Lukman Žunec
DO 2h UPEČJE VASI
Kmečke gospodinje so ponosne na razstavo dobrot iz krušnih peči.
Stanislav Zoreč z Ločkega Vrha je pokazal, kako se pletejo pletenke.
Obiskovalci in domačini so si z zanimanjem ogledali razstavo fotogra-
fij z domačim utripom in dokumentov o razvoju turizma, ki je bila na
ogled v vitomarski osnovni šoli.
Kljub suši in slabi gobarski letini so žamenski gasilci tudi letos pripra-
vili razstavo gob. Postavili so jo v gasilskem domu, gobarski praznik
pa združili z gasilsko vajo in prireditvijo ob predaji nove motorne briz-
galne. Kot je povedal predsednik Franc Zagoršek, so nanjo zelo pono-
sni, saj je za današnje čase velik finančni zalogaj. Ob prazniku so po-
kazali tudi staro brizgalno iz leta 1908, ki jo je obnovil Štefan Golob,
ter obiskovalcem ponudili gobarske in lovske specialitete.
AKADEMSKI SLIKAR SLAVKO KORES
Nihče mi ne more mešati barv
l ik pod ptujskogorsko cerkvijo domuje s svojim ateljejem in galerijo Veronika Rakuš. Z vso zavzetostjo ureja stoletno
stavbo in delček hriba pod njo. Prav sedaj gosti likovnega pedagoga in ustvarjalca Slavka Koresa. Cerkvene notranjščine,
tako je naslov razstavljene zbirke, so na ogled vsak popoldan do konca av gusta, nato pa še v septembru za najavljene sku-
pine. Obiskovalcev je bilo že doslej veliko tudi zato, ker je Slavko Kores tako rekoč domačin.
Akademski slikar Slavko Ko-
res živi sicer v Mariboru, ven-
dar je navezan na Ptuj, kjer živi
eden njegovih najboljših prija-
teljev Albin Lugarič, po očetu
pa je celo Stoperčan. Od konca
študija leta 1949 do upokojitve
je poučeval na učiteljišču, nato
pa na Pedagoški akademiji v
Maqriboru bodoče likovne pe-
dagoge. Med likovnike gaje za-
neslo že v meščanski šoli in
gimnaziji.
"Risal sem za sošolce, ker me
je risanje izredno veselilo: tako
sem postajal nekaj vreden in sa-
mozavesten. In prislužil sem si
malico, vstopnice za kino... V
meščanski šoli je bilo kar osem
ur tedensko posvečenih raznim
oblikam ročnih spretnosti —
prostoročnemu in geometrijske-
mu risanju, lepopisju, obliko-
vanju raznih snovi. Povsod so
zahtevali ličnost izdelkov in
privzgajali občutek za lepoto.
Tega danes več ni," pripoveduje
Slavko Kores.
Ali torej današnja šola in
današnji čas nista naklonje-
na umetnosti in lepoti?
Slavko Kores: "Ne more šo-
fer hkrati voziti in opazovati
pokrajine, pa še celo uživati v
njej. In šoferji smo vsi. Hočem
reči, da je tak čas, v katerem se
nam vsem mudi in v katerem so
pomembnejše vse druge reči kot
umetniška dela. Šola obremen-
juje učence in dijake z vsem
mogočim. Ko pridejo bodoči li-
kovniki na Pedagoško akademi-
jo, imajo risarsko znanje iz vseh
drugih virov, samo iz šole ne.
Problematičen pa je tudi odnos
celotne družbe do umetnosti.
Tisti, ki imajo denar, kupijo av-
to. Nato kupijo večjega in
boljšega. Na sliko ali drugo
umetniško delo se nihče ne
spomni. Včasih je država odku-
povala dela nekaterih umetni-
kov, na primer mariborska gale-
rija. Danes ne več, ker ni denar-
ja. Kako naj živijo ustvarjalci?
In vendar dokazujemo sloven-
stvo z likovnimi, arhitekturnimi
in drugimi umetniškimi deli. Ta
v zgodovini ostanejo, vse drugo
mine, izgine."
Kako ste se odločili za pe-
dagoški poklic?
Slavko Kores: "Predvsem
zaradi eksistence. Le tako sem
bil socialno varen in sem lah-
ko v prostem času slikal. Ni
hujšega za umetnika, kot če se
mora prilagoditi okusu kup-
cev, če se mora podrediti ko-
mercial i zacij i. Samo od umet-
nosti pa ne moreš živeti."
Se je v vrtincu političnih
sprememb zadnjih dveh,
treh let življenje za vas kot
ustvarjalca kaj spremenilo?
Slavko Kores: "Ne vidim
čisto nobene razlike. Imam
svoj atelje in svoje delo. Meni
ne more prav nihče mešati
barv. To moram sam..."
Razstavljena zbirka cer-
kvenih notranjščin je nekaj
posebnega ravno po izboru
teme...
Slavko Kores: "Čisto po na-
ključju sem v stiški koloniji
(ob 850-letnici samostana) za-
radi slabega vremena pričel
slikati notranjščino samosta-
na, kar me je navdušilo. Glede
na veliko število baročnih cer-
kvic na Štajerskem, ki so vre-
dne upodobitve, sem se od-
ločil naslikati jih. Zanimalo
me je predvsem vzdušje, ki ga
te notranjščine budijo v člove-
ku. Notranjost cerkve je nam-
reč nekaj slovesnega, govoriti
se mora tiho, v njih so popol-
ne oblike. V majhnih krajih so
ljudje tesno povezani s temi
prostori. Življenje se začne in
konča v cerkvi."
Na teh slikah ni videti
ljudi...
Slavko Kores: "Po eni strani
bi me ovirali pri delu, saj priha-
jajo in odhajajo. Po drugi bi do-
bil žanrske slike, na katerih bi
postalo pomembnejše razmerje
ljudi do vere. Mene pa so zani-
male predvsem oblike v cerkvi,
svetlobni učinki, prostor, v ka-
terega vstopiš sam."
Katera stvarnost vas pose-
bej ustvarjalno angažira?
Slavko Kores: "Odzivam se
na okolje in dogodke v njem.
Zaženem se v tislo, kar me za-
nima. Tako sem naslikal tudi
prilepski ciklus, maroškega,
serijo koroških pokrajin, Slo-
venskih goric. Sedaj pripra-
vljam ciklus abstraktnih kom-
pozicij, čistih kreacij. Sicer pa
se v vsakem umetniškem delu,
tudi portretu, zrcalita portreti-
ranec in umetnik. In vsak
umetnik, vsak človek doživlja
svet okoli sebe po svoje."
Milena /upanič
O nizu cerkvenih notranj-
ščin, ki sestavljajo najno-
vejšo razstavo del Slavka
Koresa, ki so nastajala od
leta 1986, je kritičarka Mi-
lojka Kline med drugim za-
pisala: "/.../ Najnovejša de-
la Slavka Koresa znova po-
trjujejo njegovo bogato
inetjejsko znanje in razvito
barvno občutljivost, speci-
fično lastnost vizualnega
zaznavanja, ki umetniku
hkrati omogoča in narekuje
sprejemanje oblik ter njiho-
vo podajanje s koloristični-
mi prijemi slikarske grad-
nje. /.../"
Akademski slikar Slavko Kores razstavlja na Ptujski Gori
PTUJSKA GLASBENA JESEN
Chorus Viennensis
Dunaj in Ptuj sta bila skozi stoletja tesno povezana, v
srednjem veku sta bila celo konkurenta. Ta povezava
dveh mest je 20. avgusta letos že drugič zaživela preko
glasbe. 25 pevcev eminentnega dunajskega zbora je pod
vodstvom mladega dirigenta Guida Mancusia z ubranimi
glasovi čudovito obvladalo romanski palacij na ptujskem
gradu skupaj s številnimi poslušalci. Popeljali so nas sko-
zi glasbeno ustvarjanje od renesanse do danes. Z dvema
dodatkoma pa so pokazali, da so kos številnim zvrstem
petja in različnim časovnim obdobjem.
Zboru je zaželel dobrodošlico v bo ob otvoritvi razstave 200 let
našem mestu predsednik Skup-
ščine občine Ptuj g. Vojteh Ra-
jher. Zahvala organizatorja je izz-
venela v smislu ponovnega
srečanja. Posebna zahvala je vel-
jala g. VValterju Simonu, kultur-
nemu atašeju Republike Avstrije
v Sloveniji, kajti brez njega tudi
zbora na Ptuju ne bi slišali.
Hvala sponzorju g. Marjanu
Korparju. Pokrajinskemu muzeju
in TIC-u Ptuj kot soorganizatorju.
Eminentni koncert je pričetek
bogate glasbene jeseni, ko bo-
mo zraven drugih g lasbenih pri-
reditev lahko prisostvovali n.pr.
13. septembra koncertu pianista
Wolfganga Brunnerja iz Sal-
zburga (Mozart, Haydn), 15.
septembra bo promocija laser-
ske plošče Glasbena dediščina
Slovenije — 350-letnica rojstva
A. Tarsie, okrog 21. septembra
knjižničarstva predstavitev ptuj-
ske notne zbirke. 21. oktobra
predstavitev dosedanjih laser-
skih plošč ptujskih notnih zbirk
ob slavnostni skupščini v čast
100-letnice Muzejskega oziro-
ma Zgodovinskega društva Ptuj.
Celovita predstavitev glasbe-
ne dejavnosti v našem mestu
bo, upam, kmalu dobila koordi-
natorja, ki bo na strokovni in
ekonomski ravni skrbel, da bo
Ptuj s svojo okolico koordinira-
no glasbeno zadihal.
Številne prireditve ob 100-let-
nici Muzejskega društva v sep-
tembru in oktobru kot tudi dru-
ge prireditve bodo predstavljene
v naslednjih številkah Tednika.
Članica Izvršnega sveta za
šolstvo, kulturo in šport
Kristina Šamperl-Purg, prof. zg.
Pped začetkom šolskega letal
Dragi šolarji, spoštovani učitelji, cenjeni starši! Počitnice
so pri koncu, zopet se pričenja pouk. V občinskih usme-
ritvah za izobraževanje smo zapisali, da je le-to prva
prioriteta v naši občini. Kajti samo z znanjem in osebno
veličino bomo veliki in bogati, čeprav smo člani številčno
malega naroda.
Dragi šolarji, vsi od malih
šolarjev do podiplomcev, z mla-
dostno energijo in zagnanostjo
jemljite ponujeno znanje, z last-
nim iskanjem dopolnjujte osvo-
jeno, prisluhnite preizkušenim
izkušnjam.
Spoštovani učitelji, ravna-
telji, pedagogi, kateheti, sveto-
valci, kuharice, hišniki in vsi
dobri duhovi v naših šolah in
okoli njih, v rokah imate boga-
stvo, ki ga ne odtehta nobena
stvar na svetu. S tem bogastvom
ravnajte tako, da bo pridobilo
vsaj dvakratno ceno.
Cenjeni starši — spoznanje,
da je vredno živeti kljub najra-
zličnejšim stalnim in še dodat-
nim trenutnim problemom, je
največ, kar lahko ponudite svo-
jim otrokom. Storite to in jim
tako pokažite načine in poti k
zdravim osebnostim.
Spoštovani šoferji, milični-
ki, zdravstveni delavci, prebi-
valci našega mesta in občine,
strokovne organizacije s po-
dročja kulture, športa, turizma,
podjetniki, trgovci, občinarji.
skratka vsi — prispevajmo svoj
delež. Bodimo stalni učitelji.
posebej prvošolcem želim
srečne prve korake v šolo!
Članica Izvršnega sveta za
šolstvo, kulturo in šport:
Kristina Šamperl-Purg. prof. zg.
Muzejski avtobus Tehničnega
muzeja z Dunaja
Od 6. do 8. septembra si bomo lahko ogledali na Ptuju
gostujočo razstavo na temo "VODA" Tehničnega muzeja
z Dunaja. Obiskali nas bodo s svojim razstavnim avtobu-
som, v katerem bodo prikazali v 12 vitrinah posamezne
zgodovinske modele (model Fourneyeve turbine, model
ležečega parnega strojaz dvojnim pomičnim krmiljenjem
itd.), objekte (razne črpalke, turbine, števce) in načrte iz
zbirk Tehničnega muzeja. Dve vitrini sta namenjeni av-
strijskemu izumitelju turbin Viktorju Kaplanu; v njih
bodo razstavljeni poskusni modeli, s katerimi je delal.
Tehnični muzej na Dunaju je na-
stal iz Politehničnega instituta
(1815), ki je bil hkrati učni zavod
ter Tehnični muzej in konservatorij
za umetnost in obrt. Tako delovno
opredelitev je prevzel tudi 1807. le-
ta ustanovljeni Kabinet tovarniških
proizvodov, ki ga je ustanovil na
zahtevo cesarja Franca I. Aloys von
Widmannstten. Dopolnil ga je ma-
tematični in fizikalni kabinet, zbir-
ka modelov ter prva sistematična
zbirka orodja na svetu.
S Politehničnim institutom so
bile povezane tudi obrtne razstave
na Dunaju v letih 1835. 1839 in
1845. s katerimi so poskušali pod-
preti obrt. Pomemben član tega in-
stituta je bil tudi VVilhelm Exner
(1840 — 1931), ki je ustanovil
Tehnološki obrtni muzej. Muzej
zgodovine avstrijskega dela. pa tu-
di Tehnični muzej. Kot obstoječa
institucija se je uveljavil Tehnični
muzej namesto velike industrijske
razstave ob šestdesetletnici cesarja
Franca Jožefa (1908).
Leta 1912 je bila ustanovna seja
Združenja tehničnega muzeja, ki
je imel zbirke Obrtno higienski
muzej. Tehnološki kabinet. Muzej
zgodovine avstrijskega dela, Zbir-
ka solinarske uprave. Zbirka meril
in uteži in druge. Otvoritev Teh-
ničnega muzeja je bila šele 6. ma-
ja 1918. leta. državna ustanova je
postal 1922. leta.
Po drugi svetovni vojni sta bila
priključena Tehničnemu muzeju še
Zelezničarski muzej ter Poštni in
telegrafski muzej. Od sedemdesetih
let dalje je podrejen Zveznemu mi-
nistrstvu za znanost in raziskave.
Muzejski avtobus Tehničnega mu-
zeja z Dunaja bo stal od 6. do 8. sep-
tembra na Mestnem trgu. Vabimo
vas na otvoritev razstave, ki bo v po-
nedeljek, 6. septembra, ob 11. uri. V
naslednjih dveh dneh pa bo na ogled
med 9. in 12. ter med 14. in 18. uro.
Nataša Kolar
Pokrajinski muzej Ptuj
TEDNIK — AVGUST 1993
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
PIŠE: TJAŠA MRGOLE-JUKIČ — 48
ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE
Kakor v vsakem svetišču je
bil ludi v (em kip. Kip Zeusa je
izdelal največji, nama že znani
kipar tistega časa — se spomniš
imena? Da. bravo, Fidija. Kip je
prikazoval Zeusa, kako sedi na
prestolu. Sedeči kip je meril v
višino kar 12 m in res sreča, da
kipi ne morejo hoditi, ker če bi
/,eus vstal, bi uničil streho sve-
tišča. Telo je Fidija napravil iz
slonovine, lasje in brada so bili
iz zlata, oči iz dragih kamnov.
Na dlani desnice je držal bogin-
jo zmage Nike, v levici pa, ka-
kor je navada vladarjev, je imel
žezlo z orlom. Orel je seve sim-
bol moči. In končno stol, na ka-
terem je sedel Zeus, je bil i/, ce-
dro veg a lesa.
Velikanski prekrasen kip je
moral na obiskovalce in vernike
napraviti "full" vtis in prav za-
radi tega je v tistih časih veljal
za eno od svetovnih čudes.
Žal si danes kipa ni več mo-
goče ogledati, saj so ga bojda
leta 394 odpeljali v Carigrad in
tam naj bi ga uničil požar. Res
škoda, kajne? Veliko prekrasnih
umetniških mojstrovin je bilo
odpeljanih, uničenih in jih žal
ne moremo več občudovati.
Tudi v Olimpiji je bilo vse,
kar sodi k velikemu svetišču:
prostor za duhovnike, knjižnica,
gospodarsko poslopje ... pa gle-
dališče in športno igrišče.
Rekel boš: religija in kultura,
slikarstvo, kiparstvo ... — to da;
OK, za gledališče me je tudi
prepričala; ampak lepo te pro-
sim — religija in šport?
Tekmovanje je bila za Grke
čarobna beseda, tako radi so tek-
movali med seboj. Pa niso tekmo-
vali le kiparji, slikarji, pesniki in
dramatiki, pač pa so se merili tu-
di v telesni moči. Tako so v čast
bogu Zeusu vsaka štiri leta v sve-
tišču Olimpije prirejali velika
športna tekmovanja. Tja so priha-
jali športniki iz cele Grčije, vsi so
želeli zmagati in s tem pokazati
svojo moč pred bogom. Športni-
ke je spremljalo na tisoče verni-
kov, ki so si želeli olimpijske
športne igre ogledati.
V času olimpijskih iger so bo-
jeviti Grki prekinili vse boje.
Športne igre so trajale 5 dni. Na
koncu so priredili slavje. Glavni
namen olimpij-
skih iger je bil
prekinitev vseh
bojev, blažitev
političnih sporov
in kulturno zbli-
ževanje ljudi.
Spočetka je
bilo le malo
športnih disci-
plin. Prvo leto
so tekmovali le
v teku, kasneje
pa v peteroboju
in dirkah na vo-
zovih.
Da pa tekmo-
valci ne bi teka-
li kar po travni-
kih, so se Grki
odločili za tek-
movanja zgradi-
ti poseben pro-
stor — stadion.
Ker še niso poz-
nali našega
merskega siste-
ma (meter, cen-
timeter, kilome-
ter), so merili
kar s čevlji. Ta-
ko so se odlo-
čili. da bo tek-
movalna steza
na stadionu meri
la natanko 600 olimpijskih
čevljev. In res, tako je bilo na
vseh stadionih. In danes? Tudi
danes merijo vsi stadioni teh
600 čevljev. Si to vedel? Če ne-
rad tečeš, pa to zahteva učitelj
telovadbe, se. prosim, ne jezi
nanj, saj si ni on izmislil
dolžine tekmovalne steze. Kar
Grkom se zahvali.
Svetišče v Olimpiji
Kip Zeusa
lfifool#*i flivnnan** no ntiiiciiom nnorin onot ntlnnto
uiiesKa avorana na piujsKem granu spei oapna
Februarja lani smo ptujski muzealci zaprli grajsko viteško dvorano, da smo jo pripra-
vili za razstavo Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu. Od 15. aprila 1992 do konca le-
tošnjega januarja je bilo v tem prostoru predstavljeno poglavje z naslovom Spopad dveh
svetov. Postavitev je sledila konceptu razstave, videz dvorane pa je bil bistveno dru-
gačen kot za časa stalne postavitve.
Po zaprtju razstave so muzejski
tehnični delavci prvič po letu 1969
prepleskali že precej zanemarjene
stene ter dopolnili električno napel-
javo, v prostor pa smo vrnili gradi-
vo, ki je bilo vedno eno glavnih pri-
vlačnosti ptujskega gradu — del sli-
karske zbirke turkerij in militarije iz
herbersteinske in Ferkove za-
puščine. Od petka, 6. avgusta, je
dvorana ponovno odprta za obisko-
valce.Viteška dvorana je od konca
17. stoletja, ko je bila zgrajena,
eden najprivlačnejših prostorov gra-
du. Po višini obsega dve etaži, na
zrcalnem stropu je sicer skromna, a
prefinjena klasicistična štukatura,
močan profiliran venec pa deli rav-
ne zidove od usločenega stropnega
ostenja. Belino zidov na severni ste-
ni prekinja profiliran kamnit okvir
kamina, na vzhodni steni pa skozi
mogočen kamnit portal stopimo v
kapelo. Portal ima v segmentnem
zaključku vgrajen grb družine Le-
slie, ki je v osemdesetih letih 17.
stoletja dala postaviti reprezentanci
namenjen severovzhodni grajski
trakt. Grbu je dodana pozlačena ve-
riga z redom zlatega runa. To naj-
višje odlikovanje je cesar Leopold I.
podelil Valterju Leslieju, od leta
1656 do smrti 1667 posestniku ptuj-
skega gradu, sicer pa znamenitemu
vojskovodji in diplomatu. Malo je
bilo tako visoko odlikovanih ple-
mičev, zato so se z zlato verigo po-
našali tudi Valterjevi nasledniki in ji
odmerili vidno mesto v najimenit-
nejši grajski dvorani."Prostor hišne
slave" — tako bi lahko na kratko oz-
načili namembnost viteških dvoran
in ptujska ni bila nobena izjema. Za
časa Lesliejev (ti so prebivali na
gradu do leta 1802) so po stenah
dvorane visele upodobitve knezov in
princev iz 17. stoletja ter portreti
grofov Lesliejev iz 18. stoletja. Po
letu 1802 so slike odnesli neznano
kam na Moravsko.Leta 1873 so
ptujski grad kupili Herbersteini in
ga v več fazah do leta 1925 na novo
opremili. Pri tem je prišel do izraza
spremenjen odnos do gradu, ki so ga
skupaj z opremo vrednotili predv-
sem kot kulturni spomenik. V naj-
bolj razkošnih sobanah Herbersteini
niso prebivali, pač pa so grad razka-
zovali kot muzej.
V viteško dvorano so namestili
dve zbirki, ki soju leta 1907 umak-
nili z Vurberga. Upodobitve orien-
talk in orientalcev, znamenita zbirka
turkerij, so bile v skladu z osnovno
namembnostjo viteške dvorane, saj
poveličujejo enega od Herberstei-
nov, ki se jc odlikoval v bojih s Tur-
ki. Nenavadne slike hkrati opozarja-
jo na Valterja Leslieja, ki je leta
1665/66 vodil diplomatsko odpravo
v Istanbul, kamor ga je spreml jal na-
ročnik zbirke Janez Jožef Hcrber-
stein.Herbersteini so slikam dodali
še zbirko militarij, kar jc precej
spremenilo značaj dvorane. Njihova
zbirka orožja je bila znamenita že
takrat, ko je bila shranjena na Vur-
berku. Precej se je povečala po dru-
gi vojni, ko je ptujski grad prevzel v
upravljanje muzej in zbirko orožja v
viteški dvorani znatno povečal s pri-
merki iz Ferkove zapuščine. Žal so
se herbersteinski in Ferkovi ekspo-
nati pri kasnejši obdelavi med sabo
pomešali in njihov izvor danes s
precej težavami postopoma razmeju-
jemo. Po drugi vojni je bila Ferkova
zapuščina nekoliko potisnjena v
ozadje, čeprav vsebuje mnoge dra-
gocenosti. Za to je bil delno kriv
Ferk sam, saj muzeju skupaj z ek-
sponati ni predal še dragocenih po-
datkov o njihovem poreklu. Tako
kot med drugimi deli njegove za-
puščine pa je tudi med orožjem več
znamenitih kosov. Med njimi sta na
primer celopostavni oklep milanske
vojvodske družine Visconti, v 19.
stoletju izdelana kopija po originalu
iz 15. stoletja, ter bogato ornamenti-
ran bronast signalni topič iz 16. sto-
letja. Ob obeh navedenih primerkih
se obiskovalci ustavljajo z velikim
zanimanjem.Postavitev, ki bo na
ogled v viteški dvorani, je začasna.
Jedro zbirke turkerij je trenutno se-
stavni del razstave otroških risb, ki
bo Še do konca septembra na ogled
v grajskem pritličju. Vsaj nekatere
teh slik morajo kasneje nujno najti
svoje mesto v viteški dvorani, torej
bo pri postavitvi slik še prišlo do za-
menjav. Trenutno so razstavljeni do-
prsni portreti turških veljakov in
vojskovodij ter znamenitih bojevni-
kov in dostojanstvenikov, ki so se v
drugi polovici 17. stoletja bojevali
proti Turkom ali pa bili kako dru-
gače politično povezani s turškimi
vojnami v tistem času. Tu so še štir-
je ženski doprsni portreti in nekaj
upodobitev v celi postavi, ki pred-
stavljajo može in žene iz oddaljenih
eksotičnih dežel.Od skoraj 500 enot
militarij, ki jih hrani ptujski muzej,
so trenutno razstavljeni 103 primer-
ki. To je nekaj manj kot v prejšnji
postavitvi. Razlogov za skrčenje je
bilo več. Predvsem smo že dolgo
časa ugotavljali, da so nosilci in
podstavki, ki so služili za pritrjevan-
je orožja, eksponatom škodili. Sle-
dove pričvrščevanja na kovinske la-
mele smo opazovali predvsem na
oklepih in mečih, zato smo ravno te
skoraj v celoti izločili iz postavitve.
Ostala sta dva oklepa (eden je celo-
postavni Viscontijev), potem so tu
Še topovi, topovske krogle, arkebu-
ze, cevi kavljastih pušk. Šlemi in
predvsem helebarde, sulice, partiza-
ne in korzeke. Obiskovalci vendarle
ne bodo prikrajšani. Z obdelavo gra-
diva se polagoma množijo in zao-
krožajo informacije, ki jih muzejski
vodniki posredujejo gostom.
To velja za orožje, na katerem po-
tekajo tudi stalna konservatorska de-
la, kakor še posebej za zbirko turke-
rij, katere kulturnozgodovinsko
ozadje je bilo temeljito pojasnjeno
na lanski nekaj mesecev trajajoči
razstavi.Načrtov za bližnjo prihod-
nost pa je v zvezi z viteško dvorano
precej. Naša težnja je, da bi videz
prvega grajskega nadstropja polago-
ma čimbolj približali podobi iz
Časov, ko so v gradu Še prebivali
fevdalci. V skladu s temi nameni je
treba pripraviti novo postavitev
orožja, ki mora med drugim bolj kot
dosedanja upoštevati varnost ekspo-
natov in njihovo izpostavljenost
vplivom iz okolice. Razmisliti bo
potrebno tudi o talni oblogi. Novejši
lakiran parket zanesljivo ne prispeva
k reprezentančnosti dvorane. Her-
bersteini so leta 1004 obnovili pode
po celotnem prvem nH<Klr<~>piii. V
viteški dvorani so lesene	v
dveh barvah sestavili v pivj i .t
vzorec iz pravokotnikov. Prerl tem
pa je viteško dvorano zanesljivo
krasil kamnit tlak. S črnimi in lieli-
mi kamnitimi ploščami v pretehtano
zasnovanem vzorcu, ki sledi obočni
konstrukciji na stropu, je tlakovana
viteški dvorani pripojena kapela. S
kamnitimi ploščami je bil prekrit tu-
di arkadni hodnik v prvem nadstrop-
ju. pa so ga v šestdesetih letih prelili
z betonom. Predvidevamo lahko, da
je bil tlak v viteški dvorani prvotno
zasnovan v podobnem smislu kot v
kapeli. Obžalujemo lahko, da nam
podatki o tem vsaj zaenkrat niso do-
segljivi, ni pa nemogoče v bližnji
bodočnosti temu imenitnemu prosto-
ru s skrbno premišljenimi posegi
vrniti nekdanjega sijaja.
Marjeta Ciglenečki
Postavitev slik in orožja v viteški dvorani, kakor so jo zasnovali Her-
bersteini, se je obdržala do leta 1969.
Ferkova zbirka militarij je bila od leta 1898 do leta 1928 razstavljena v
gimnaziji. Foto Johann Winkler.
GRAFIČNA UMETNOST FRANCČTA MIHELIČA
Metamorfoze in kurent
13. avgusta smo v Miheličevi galeriji na Ptuju ponovno postavili na ogled grafični fun-
dus, ki ga je mestu Ptu ju in s tem Pokrajinskemu muzeju spomladi 1992 poklonil veliki
slovenski umetnik France Mihelič.
Stalna grafična zbirka se je
začasno umaknila zaradi razstave
umetnikovega slikarskega ustvar-
jana med leti 1936 in 1941. ko je
živel in ustvarjal na Ptuju. Razsta-
va je bila na ogled do konca julija,
nakar so se v galerijo ponovno
vrnile umetnikove grafike.
Zaradi pomanjkanja razstavnega
prostora (stalni postavitvi je na-
menjeno le prvo nadstropje) niso
razstavljene vse podarjene gralike
in jih je del deponiran. Nastalo si-
tuacijo poskušamo reševati tako.
da ob ponovnih prezentacijah bolj
ali manj stalne postavitve javnosti
pokažemo še drugo Miheličevo
grafično snovanje, saj gre za po-
memben del slovenske in svetovne
likovne umetnosti.
Tako imamo tokrat (ob stalni
grafični zbirki) priložnost videti
dve grafični mapi, ki kažeta na
umetnikovi večni in nikoli izživeti
temi, to so Metamorfoze in Ku-
rent. Mapi zajemata 35 sitotiskov
in odkrivajo (v)pogled v skrivno-
stno umetnikovo sporočilo.
Umetniška izpovedna govorica
je vedno odvisna od umetnikovega
osebnega razmišljanja in doživ-
ljanja sveta ter njegovega načina
likovne izraznosti.
Svet Franceta Miheliča, ki ga
kažejo razstavljeni lesorezi, lino-
rezi. litografije, jedkanice in sito-
tiski, stilno označujemo kot oseb-
no zabeleženo nadrealistično in
poetično—fantastično umetnost,
kjer umetnik črpa svoja likovna
doživetja iz resničnega življenja,
podzavestne in zavestne sanjsko-
sti. rastlinske, živalske in človeške
fantastike, demonskih mask ku-
rentov, človeške osamljenosti,
vprašanj ljubezni, smrti in spet
ponovnega življenja ...
Likovna izraznost Miheličevih
grafik nam govori o umetnikovi ja-
sni črti, kjer ni nobene iluzioni-
stične zabrisanosti ali nedorečeno-
sti. Liki so povsod ostro in dovolj
jasno izraženi, brez. oblikovnih na-
ključnosti. Kljub prepletenosti,
preoblikovanju realnosti, nenehne-
mu spreminjanju in razpadanju ra-
zličnih likov in predmetov veje iz
njegovih umetnin neke vrste poseb-
na liričnost in svojevrstna lepota.
Težko je z besedami izraziti li-
kovne umetnine, še posebej ko go-
vorimo o "Miheličevi umetnosti"
— o njeni izvirni, fantastični, poe-
tični, skrivnostni in nadrealistični
govorici, o nedoumljivo sugestiv-
no močnih "užitkih", ki jih
doživljamo ob ponovnem in nikoli
naveličanem gledanju kot ob vsaki
resnični umetnosti.
Stanka Gačnik
France Mihelič, Kronist, lesorez, 1955
6 — NAŠI KRAJ J M LJUDJE
26. AVGUST 1993 — TEDNIK
VOJAŠKA POLICIJA V BEOGRADU ODVZELA
PROSTOST PTUJČANU ZORANU CRNJAKOVIČU
"Moža moram rešiti
strogega zapora v ZRJ"
Zoran Crnjakovič, rojen 23. 8. 1954 v Lendavi kot prvorojenec bivšega oficirja JLA
Siobodana Crnjakoviča in žene Dušanke. Oče Slobodan se je upokojil že v sedemdesetih
letih. Do leta 1976 so vsi živeli na Ptuju, starši in brata pa so se pozneje preselili v Beo-
grad. Zoran se je leta 1977 poročil z Ptujčanko Terezijo Rajh in še istega leta se jima je
rodil sin Vasja. Kot elektromehanik je delal v več ptujskih podjetjih. Leta 1989 se je za-
poslil kot civilna oseba v ptujski vojašnici. Opravljal je delo kinooperaterja in upravljal
s streliščem v Apačah.
Zorana Crnjakoviča so 6. julija
letos priprli v Beogradu in tam-
kajšnje Vojaško sodišče ga je ob-
sodilo, da je kot državljan SFRJ v
času oboroženega spopada med
JNA in enotami TO Slovenije so-
deloval s sovražno vojsko s tem.
ko je prestopil k enotam Terito-
rialne obrambe.
Obiskali smo Crnjakovičevo že-
no Zinko, ki v velikih psihičnih sti-
skah poskuša rešiti moža zaporne
kazni v ZR Jugoslaviji.
ZORAN SE JE SAM
ODLOČIL ZA PRESTOP
V	TO_
"V času agresije na Slovenijo je
bil Zoran na svojem delovnem mestu
v Vojaški pošti v Ptuju. Sama sem
mu takrat večkrat omenjala, da so
nas začeli ljudje drugače sprejemati,
ker dela v kasarni pri JI.A. Svojih
želja, naj prestopi v TO. si nisem
upala izreči, ker sem se bala, da so
neuresljičive, lahko pa bi to spreme-
nilo najine dobre zakonske odnose.
Zoranova odločitev, da zapusti ka-
sarno in prestopi k enotam TO. je bi-
la hitra in samostojna. Sama pa sem
bila moževe odločitve zelo vesela."
pripoveduje žena Zinka.
ZORAN JE OBDRŽAL
STIKE S STARŠI
V	BEOGRADU_
Zoranov oče je sinov prestop v
TO poskušal razumeti — vedno je
dejal, da je verjetno to najbolje za
Zorana in njegovo družino. Ker pa je
bil oče oficir starega kova. je zaradi
sinove odločitve zelo trpel, saj je
vrjetno imel z njim drugačne načrte.
Tega ni nikoli razlagal, ker se je bal.
da ne bi dokončno izgubil sina.
S starši so obdržali stike in se
obiskovali. Zoran jih je tudi po
osamosvojitvi naše države letno
vsaj enkrat obiskal v Beogradu.
Ko je starše obiskal prvič, je le
dva dni po njegovem odhodu
očeta zadela možganska kap.
Oče je pred kratkim zbolel tudi
na črevesju. Zoran je imel z mamo
vsakodnevne telefonske stike. Ko
mu je povedala o slabem očeto-
vem zdravju, se je Zoran takoj
odločil, da ga obišče. Oba z ženo
sta si uredila dopuste in Zoran je
svojo odločitev povedal tudi v
službi. Opozorili so ga, naj si pri-
dobi vse potrebne dokumente ter
naj se v Beogradu ne izpostavlja.
Tega seje Zoran tudi držal.
Pri vstopu v ZR Jugoslavijo dru-
žina Crnjakovič ni imela nobenih
težav. Obmejni organi so se do njih
obnašali čisto običajno. Zinka pove.
da niso opravljali nobenih dodatnih
kontrol ali česa podobnega. Na meji
so kupili obvezno avtomobilsko za-
varovanje, mejo pa so vsi prestopili s
slovenskimi potnimi listi.
K staršem so prispeli v petek
zvečer. V ponedeljek je Zoran pel-
jal očeta na preiskave v Vojaško
medicinsko akademijo. V torek so
se odpravili na sprehod po Knez
Mihajlovi ulici, ker so hoteli
občutiti življenjski utrip Beo-
grajčanov.
Žena Zinka nadaljuje z vse bolj
tresočim glasom: "Zoran ima zelo
rad baklave. zato smo posedeli tu-
di v turškem kafiču. Ko smo se
vrnili, je tašča, ki je bila vsa iz se-
be, povedala, da je Zorana iskala
vojaška policija. Staršema so deja-
li. da bi radi opravili s sinom kra-
tek pogovor. Nič hudega sluteč,
ker ni vedel za vzrok in vsebino
pogovora, je odšel na Zvezni se-
kretariat za narodno obrambo.
Vsem je bilo nenavadno, zakaj
ga želi vojaška policija. Nismo
našli vzroka. Zoran se ni več
vrnil, po telefonu pa je sporočil,
da bo moral ostati v tridnevnem
priporu. Ko bi ga po treh dneh
morali izpustiti, mu je preiskoval-
ni sodnik Zoran Mihajlovič po-
daljšal pripor na trideset dni."
Vojaški tožilec je 15. julija 1993
zoper Zorana Crnjakoviča vožil ob-
tožnico. ker je dne 1. julija 1991
kot državljan SFRJ v času obo-
roženega spopada med JNA in eno-
tami TO Republike Slovenije služil
sovražnikovi vojski tako, da je odšel
iz kasarne in prešel k enotam TO
Republike Slovenije, naslednji dan
podpisal pristopnico, delal pri vzdr-
ževanju avtomatskega strelišča, ki so
ga enote TO zavzele od pripadnikov
bivše JNA. ter tako storil kaznivo
dejanje službe v sovražnikovi vojski
po členu 119/1 KZJ. Povedali so tu-
di. da so zoper njega tudi tri prijave,
niso pa povedali, kakšna je njihova
vsebina in kdo jih je poslal. Da je
sovržno deloval, sta potrdili tudi dve
priči, ki sta delali v VPna Ptuju.
ZORANU SODIJO KOT
SVOJEMU DRŽAVLJANU
Iz sklepa o uvedbi pripora in tu-
di iz obtožnice (vse dokumente
smo si sami ogledali pri ženi. njej
pa jih je izročil Zoranov zagovor-
nik) je razvidno, da vojaški organi
ZRJ delujejo v smislu novonastale
države in da Zoranu Crnjakoviču
priznavajo slovensko državljan-
stvo. Glede na dejstvo, da sta bila
oba starša Zorana Crnjakoviča
srbske narodnosti, je Zoran po 40.
členu zakona o državljanstvu Re-
publike Slovenije zaprosil za
državljanstvo. Oktobra 1991 je
prejel odločbo o slovenskem dr-
žavljanstvu. "Nikoli ni razmišljal
o tem, da ima še vedno srbsko
državljanstvo, saj je mislil, da mu
je ob dodelitvi slovenskega srbsko
državljanstvo prenehalo veljati,"
razloži Zinka.
Čeprav Zorana Crnjakoviča ne
obravnavajo kot državljana ZR Ju-
goslavije, mu sodijo kot svojemu
državljanu. 119. člen kazenskega
zakona ZRJ se namreč glasi:
"Državljan SFRJ. ki v času obo-
roženega spopada prestopi k tuji
vojski ali oboroženi formaciji, sto-
ri težje kaznivo dejanje in se kaz-
nuje od treh do petnajst let stroge-
ga zapora."
Po mnenju Zoranovega odvetni-
ka nimajo pravne osnve za njego-
vo obtožbo. Zoran tako kot prej
tudi sedaj v službi ni imel pomem-
bne" funkcije. "Po vsej vrjetnosti
gre za maščavanje s strani bivših
delavcev JLA in za montiran pro-
ces. Neobičajno je tudi to. da smo
prej vedno brez problemov zapu-
stili ZR Jugoslavijo. Če bi ga ime-
li na spisku med iskanimi, bi ga
gotovo že prej aretirali", razmišlja
Zinka.
ZAČELO SE JE MUČNO
ČAKANJE
"Po izteku tridnevnega pripora
mu je preiskovalni sodnik odredil
30- dnevni pripor zopet z argu-
mentom, da je Slovenec. V tisti
stiski nisem več vedela, na koga
naj se obrnem. Spomnila sem se
na varščino. Odvetnik me je opo-
zoril, da so zelo redki primeri, ko
vojaško sodišče sprejme varščino.
Ustno smo se dogovorili, da sprej-
mejo varščino v višini deset tisoč,
DEM. Takrat se je začel lov za de-
narjem. Zoranovi starši in brata
imajo tako nizke osebne dohodke,
da nimajo denarja za življenje.
Beograda nisem mogla zapustiti,
saj si nisem mogla čez noč urediti
sedaj že potrebne vize in garantne-
ga pisma. Po raznih kanalih smo
uspeli zbrati denar za varščino, in
ko smo se dojgovorili, da bi jo
plačali, so nam povedali, da je
tožilec odsoten. Pozneje se je vo-
jaški senat odločil, da je varščina
premajhna in da Zorana ne bodo
izpustili. Odvetnik je bil zelo
ogorčen nad njihovo odločitvijo,"
dodaja Zoranova žena.
PO VRNITVI ZAČELA
PISATI_
Zinka nadaljuje: "Po dveh ted-
nih sem se morala vrniti na Ptuj.
Imela sem velike težave, saj imam
zahtevno delo. Skušala sem se
vključiti v vsakdanje življenje,
vendar mi je to slabo uspevalo. Se
sreča, da imam tako dobre starše,
sestro in prijatelje. Brez njihove
pomoči bi že zdavnaj obupala. Ta-
koj smo začeli ukrepati.
Petnajsletni sin Vasja. ki je na
očeta zelo navezan, zelo trpi. Ne
more sprejeti, da so ga zaprli.
Zanj so to tujci, saj smo se doma
vedno pogovarjali v slovenščini,
in Vasja se počuti samo Slovenec.
Ko so Zorana zaprli, je obsojal
njegove starše in jih obtoževal, da
so za vse krivi, ker so se preselili
v .Srbijo. Sama sem se poskušala
zbrati in kljub veliki krizi, ki jo
preživljam, sem začela pisati pi-
sma in jih pošiljati na različne in-
stitucije. Obvestila in prosila sem
za pomoč štab TO Ptuj. presedni-
ka IS občine Ptuj, Ministrstvo za
zunanje zadeve. Ministrstvo za
pravosodje Republike Slovenije,
najela sem si odvetnika v Ptuju, o
odvzemu prostosti sem obvestila
mednarodni Rdeči križ, Amnestey
International Ljubljana, obvestila
naše predstavništvo v Budimpešti,
ker pa naša država nima diplomat-
skih odnosov s Srbijo, je reševanje
težje in dolgotrajnejše.
Ker so pozneje na Vojaškem so-
dišču v Beogradu sprejeli varščino
v višini 15.000 DEM", je lahko v
nadaljevanju sodnega postopka
Zoran na prostosti, vendar se v
Slovenijo ne more vrniti, ker so
mu odvzeli naš potni list", pove
Terezija, ki hoče biti trdna in ra-
zumna, a ji čustva govorijo dru-
gače. Boji se, da ne bo prepozno,
saj je sodba drugostopenjskega so-
dišča dokončna. In če bo potrjena
sodba sodišča I. stopnje, bo moral
mož na prestajanje zaporne kazni.
Pred časom je obiskala moža v
Beogradu in ugotovila, da zelo
trpi. Vsi se bojijo najhujšega —
da bo moral na prestajanje zapor-
ne kazni.
Seveda pa primer Zorana Crnja-
koviča ni edini, saj so pred kratkim
zaprli v Srbiji še enega Ptujčana,
Milana Kolednika. ki je že bil ob-
sojen na osem mesecev strogega
zapora v Nišu.
Odgovorni v Sloveniji bodo
morali vrjetno v kratkem kaj
storiti, ko gre za varovanje na-
ših državljanov. Seveda pa za
zdaj nimamo za to nikakršnih
diplomatskih poti. Mogoče pa
hočejo v Srbiji prav s takšnimi
potezami doseči uradno priz-
nanje od naše države?
Marija SJodnjak
Polkovnik Ljubodrag Stojadi-
novič, načelnik Službe za in-
formiranje, je v zvezi s tem za
Mladino (v 32. številki) izja-
vil: "/.../ Kolikor vem, sta pre-
stop v tujo armado in vdaja
sovražniku kaznivi dejanji, ki
se preganjata. Glede držav-
ljanstva pa je takole: Sloveni-
ja ima vso pravico, da držav-
ljanstvo podeljuje komurkoli
in da tudi drugače nagrajuje
tiste, ki so prestopili na njeno
stran, ravno tako kot ima ZRJ
pravico, da jugoslovanske dr-
žavljane, ki so to državo izda-
li, preganja." In če so to slo-
venski državljani?
"Kolikor poznam to proble-
matiko, je od obeh obsojenih
vsaj eden tudi po sedanji za-
konodaji in zakonodaji, ki jo
priznava Slovenija, še zmeraj
državljan ZRJ oziroma Srbi-
je. Je torej dvojni državljan,
zato ga lahko naša država na
svojem ozemlju obravnava
kot svojega državljana. Ali je
poleg\ tega še slovenski dr-
žavljan ali ne, nas sploh ne
zanima, ker o tem s Slovenijo
nimamo sklenjenih nikakr-
šnih pogodb. Ta država nas
namreč ne priznava. Poleg
tega pa sta oba obsojena v
trenutku, ko sta storila kaz-
nivo dejanje, imela še jugo-
slovansko državljanstvo in
sta služila v jugoslovanskih
oboroženih silah. To je dovolj
za pregon."
Lenarške novice
SUŠA SUŠI DRUŽINSKE
PRORAČUNE
Avgust Zavernik, predsed-
nik lenarškega izvršnega sveta,
nam je povedal, da s Kmetijsko
svetovalno službo in strokovnja-
ki zbirajo in analizirajo podatke
o škodi, ki jo je povzročila le-
tošnja suša. Doslej so ugotovili
in ocenili, daje je za 900 milijo-
nov tolarjev, seveda pa to še ni
končna številka. Letošnja škoda
bo veliko večja od lanske.
Najbolj je škoda prizadela
travinje, in sicer več kot 50-
odstotno. Vse bolj kritično pa
postaja stanje v sadovnjakih
in vinogradih, ki bodo prav ta-
ko utrpeli velik izpad, posledi-
ce pa bodo po mnenju stro-
kovnjakov ostale še nekaj let,
in to predvsem na lesu.
Na lenarškem področju imajo
tudi velike težave s pitno vodo,
ki postaja vse dražja. Občina
doslej ni mogla prispevati de-
ležev ali nadomestil za prevoz
in vodo, tako da morajo nekate-
ra gospodinjstva zanjo odšteti
celo 30 tisočakov. To pa je v tej
krizi veliko breme. Avgust Za-
vernik je povedal, da skušajo
ublažiti te stroške in se že do-
govarjajo s pristojnimi repu-
bliškimi organi, da bi vendarle
pomagali pri oskrbi z vodo. Na
občini se zavzemajo tudi za ce-
lovite ukrepe, s katerimi bi
ublažili posledice letošnje suše
in najhitreje pomagali vsem
prizadetim.
PRI SVETI ANI ZA HITREJŠI
RAZVOJ
V krajevni skupnosti Sveta
Ana v Slovenskih goricah na-
meravajo razširiti in obnoviti
vodovodno omrežje, kar je zara-
di velikega pomanjkanja pitne
vode najnujnejša naloga. Kmalu
naj bi zgradili tudi nov vodo-
hram. Naložba z razširitvijo vo-
dovodnega omrežja naj bi velja-
la 40 milijonov tolarjev.
Janez Žemljic, predsednik KS
Sveta Ana, je povedal, da si pri-
zadevajo tudi za hitrejši turistični
razvoj. Postavili so nove obvestil-
ne table, veliko pa so storili tudi
za gradnjo telefonskega omrežja
in modernizacijo cest. V kraju so
uredili pokopališče in zgradili no-
vo mrliško vežico.
Prebivalci Svete Ane ne bi ra-
di zaostajali z razvojem in zato
pospešeno razvijajo prepotreb-
no infrastrukturo.
OBNOVLJEN SPOMENIK
ČRNI KRIŽ PRI HRASTOVCU
Turistično društvo iz Lenarta
je uredilo spomenik, ki stoji na
obronkih Črnega lesa ob cesti
Lenart—Maribor. Spomenik
spominja na nesrečno ljubezen
med mladim grofom Friderikom
Herbersteinom, dedičem gradu
Hrastovec, in Agato Nurnberg
iz 16. stoletja. Ko se se je grof
vrnil, je dal na mestu, kjer naj
bi po ukazu Friderikove matere
umorili izvoljenko Agato, po-
staviti črni križ. Ob gradnji ce-
ste naj bi spomenik prestavili na
drugo stran ceste, zob časa pa
ga je zelo uničil. Člani lenar-
škega turističnega društva so
speljali do njega stopnice in
uredili okolico. Postavili so tudi
tablo, kjer v slovenščini, nem-
ščini in angleščini pojasnujejo
znano legendo.
Marija Slodnjak
Še pred kratkim se je spomenik skrival med trnjem, sedaj pa že kaže
lepšo podobo
Zanimivosti iz ormoške občine
DOBRO OBISKANE POLETNE PRIREDITVE
Topli poletni večeri ob koncu tedna so kot na-
lašč za prireditve, še posebej ko kljub dopu-
stniškemu času ljudje zaradi plitvih žepov ostaja-
jo doma. Tako sta bili v zadnjih dveh tednih v Or-
možu kar dve dobro obiskani prireditvi. 13. avgu-
sta so v Mestni grabi v organizaciji gostilne Pro-
snik gostovali Slaki, minulo soboto pa je bila
prav tako dobro obiskana že tradicionalna or-
moška poletna prireditev Zlati glas Ormoža v or-
ganizaciji hotela.
Gostov je bilo veliko in ob prijetni glasbi so se
zabavali vse do jutranjih ur. Igrala sta dva ansam-
bla — poleg stalnega, ki v ormoškem hotelu igra
konec tedna, je bil gostujoči Oliver Twist s pevko
Simono Weiss.
Posebnost vsakoletne prireditve je iskanje mla-
dih talentov. Letos se jih je predstavilo šest: Su-
zana Fajfar in Petra Sarič iz Ormoža, Boris
Prapotnik iz Mihovcev, Duo Meta in Nataša
ter skupina Adonis — vsi iz Središča ob Dravi
ter Barbara Bednički iz Podgorcev. Zmagovalca
je določila publika. Prvo mesto so prisodili Petri
Sarič iz Ormoža, drugo sta si prislužili Duo Meta
in Nataša, tretje pa skupina Adonis
ZAPOJTE Z ORMOŠKIMI PEVCI
Mešani pevski zbor iz Ormoža začenja novo se-
zono 1993/94 že v četrtek, 9. septembra, ob 19.
uri v pevski sobi Doma kulture Ormož. K sodelo-
vanju vabijo tudi nove pevke in pevce. Avdicija in
sprejem za vse, ki bodo želeli peti v tem prizna-
nem ormoškem pevskem sestavu, bo v četrtek. 2.,
in ponedeljek, 6. septembra, ob 19. uri.
KONČALI OSMI RAZISKOVALNI TABOR
Svetinjsko poletje je bilo delAvno. Veliko razi-
skav željnih seje v Zvrstilo v osmih poletnih ted-
nih, ko so raziskovali razmere za biodinamično
kmetijstvo, ohranitev etnološko-socialnega izro-
čila na vasi, opravili delavnoterapevtski tabor, ra-
ziskovali turistične močnosti vasi Bukovica. nove
poti spoznavanja narave, barve v estetski vzgoji
otroka, na koncu pa jih je Marko Pogačnik sezna-
nil, kaj vse je potrebno pri zdravljenju zemlje.
Bogate so bile tudi spremljajoče prireditve. Pose-
bej velja omeniti etnofestival s številnimi nasto-
pajočimi. Gosta svetinjskih večerov sta bila tudi
Vlado Kreslin in Tomaž Pengov.
Z VODO KRITIČNO
Letošnjo katastrofalno sušo posebej občutijo pri Ko-
munalnem podjetju Ormož, ki ima na skrbi občinski
vodovod. Voda iz pip sicer še teče. zaposleni pri vodo-
vodnem sistemu pa se trudijo, da bi tekla še naprej.
Težava je v tem. da se ljudje ponekod ne držijo ukre-
pov in kljub prepovedi na veliko zalivajo vrtove in dru-
go. Tu in tam odkrijejo, da iz gasilskih hidrantov mimo
števcev vodo celo kradejo. Takšen primer je gasilski
hidrant v Koračicah pri Tomažu, kjer prihaja po vodo
cisterna iz ljutomerske občine za potrebe tamkajšnjih
ljudi, vendar brez plačila. Vse to ostaja skrito, dokler
se ljudje ne sprejo in potem o prekršku nekdo le obve-
sti ormoško komunalo. Če se bodo takšni primeri na-
daljevali. bodo seveda morali ukrepati.
Če dežja še nekaj časa ne bo. Pesnica, ki jo
imajo za bogatenje podtalnice v ormoškem vodo-
vodu zajezeno, pa ima iz dneva v dan manj vode,
bodo prisiljeni začeti najbolj neljube ukrepe —
redukcije vode.	Vida Topolovec
ORMOŽ
Sistemsko nad prometno problematiko
OBČINA ORMOŽ SPADA PO OGROŽENOSTI V PROMETU SKUPAJ Z ŽALCEM,
VRHNIKO, LOGATCEM IN SEŽANO V SAM VRH
Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu je prejšnji torek
sklical posvet, na katerem so pred-
stavniki šol in vrtcev znova opozo-
rili na nujnost odprave nekaterih
črnih točk na tamkajšnjih cestah.
Razprava o pripravah na začetek
novega šolskega leta je zajela pro-
blematiko prometne signalizacije,
označitev varne poti v šolo, prevoz
otrok v šglo, varovanje otrok v
prvih tednih pouka, organizacijo
pionirske prometne službe in opre-
mo za varovanje otrok, predvsem
prvošolčkov in male šole.
Da v ormoškem prometu že ne-
kaj časa pošteno škriplje, ni nič no-
vega. Čeprav je za mesto narejen
elaborat o prometni signalizaciji,
je vprašanje časa. kdaj bo načrt tu-
di v praksi zaživel. Udeleženci
torkove razprave, odgovorni za
prometno vzgojo in preventivo, so
se strinjali, da elaborat ne bi smel
biti ovira, še manj izgovor za or-
ganizacijo začasnih rešitev, dokler
ne bo izpeljan, saj je pričetek šole
tako rekoč že pred vrati.
Predstavniki šol in vrtcev so opo-
zorili med drugim tudi na problem
oskrbe z rumenimi ruticami in kre-
sničkami. Do nedavnega, ko smo
imeli eno in edino zavarovalnico iz
Maribora, teh težav ni bilo, saj je
zavarovalnica opremo zagotovila
vsem zavarovancem kot reklamni
material. Problem se je pojavil z
nastankom novih zavarovalnih
družb, ki šolam omenjene opreme
za varovanje otrok več ne pošilja-
jo. Kresničke je sicer možno kupi-
ti v prosti prodaji, težave so z ru-
menimi ruticami.
Že to jesen se obetajo tudi spre-
membe na področju tekmovanja
za prometno značko. Nova bro-
šura bo imela namreč povsem dru-
gačen videz. Morda bo v slabem
tednu drugačen videz dobila tudi
prometna podoba Ormoža, še zla-
sti okrog šol in prehodov za pešce,
ter tako bistveno prispevala v var-
nosti otrok.
Katarina Klep
TEDNIK — 26* AVGUST 1993
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
PRI CAFUTOVIH V HALOZAH
Vsaka kapljica je dragocena
Tisti dan so proti Halozam le pričeli drseti oblaki, vendar tudi to pot ni padla niti kaplja dežja iz njih. In na vrhu hri-
ba, kjer živijo Cafutovi, so ponovno razočarani opazovali njim nenaklonjeno nebo. Seveda ne le oni, temveč tudi pri
Vidovičevih poleg njih, pa pri vseh bližnjih sosedih. In pri onih na sosednjem hribu in pri vseh haloških hišah. Pa tudi
na ravnici okoli Haloz in na levem bregu Drave, v Slovenskih Goricah. Vročina izžiga prst in bilke srkajo iz nje še po-
slednje trohice \lage. Potem sklonijo glave. Kot ljudje.
Ko se maje nekajtonska rume-
na cisterna od svojega napaja-
lišča v Tržcu proti haloškim
gričem, dvigajo mimoidoči roko
v pozdrav njenemu vozniku Ja-
nezu Viherju. Vsi ga že pozna-
jo. saj vozi Janez tukaj skoraj
vsak dan. Ali pa v Zavrču, Cir-
kulanah, Zetalah. Ti kraji so
najbolj potrebni vode. Sicer pa
je Janez doma iz Krčevine pri
Ptuju in tudi tam voda usiha.
Grajenci so letos zopet ostali
brez nje, na srečo pa sedaj le
gradijo vodovod tudi pri njih.
Prav tako je tudi v Novi vasi pri
Ptuju, pripoveduje, kjer vodo-
vod sicer imajo, pa baje zaradi
preozke cevi vode sedaj ne pri-
teka toliko, kot bi je potrebova-
li. Tudi tja jo Janez Viher vozi s
Komunalinim vozilom.
Vendar je sem. na vrh hriba pri
Podlehniku, še posebej težko pri-
peljati. Cesta je ozka. strma in
ovinkasta. Malo naprej, malo na-
zaj, pa zopet naprej in gre. Pri Ca-
futovih na Sedlašku 32 so se raz-
veselili. Šele to jutro so sporočili,
da nimajo več vode, in že tri ure
kasneje je le-ta napolnila prazno
cisterno. Imeli so izredno srečo,
sicer pa je potrebo dan, največ dva
na vodo počakati.
"Letos ni murkov in ne para-
dižnika. Tudi s koruzo ne bo nič
in gorica je že vsa rumena," pripo-
veduje Cecilija Caluta, 68-letna
gospodinja, ki ji je na tem ha-
loškem vrhu zavekalo 16 novoro-
jenčkov. Sedaj živi s sinom Dani-
lom. blizu njiju je doma še hčerka
z družino, drugi pa so se razselili
skorajda po vsej Sloveniji. "V ci-
sterni zbiramo kapnico, pitno vo-
do pa nosimo iz grabe tu spodaj.
Kake pol ure hodim dol in nato z
dvema korpflašama nazaj. Križ
me že boli in kolena, nisem več
prav mlada." pripoveduje Cecilija.
"Če ni kapnice, naročimo vodo
približno enkrat na mesec. Sicer
pa mi kakšnih petdeset litrov pri-
pelje vsak drugi dan še zet iz
Apač. Vsi potrebujemo vodo: pa
še kravo, telico, štiri svinje in ko-
koši imamo."
No, sedaj je cisterna polna in
vode je dovolj. Kljub temu tu. na
vrhu Haloz, z njo vedno štedijo.
Poleti tako ali tako, pozimi pa si
pomagajo tudi s snegom. Vendar
glave ne upognejo. Če živijo tu že
stoletja, bodo vztrajali še naprej.
Generacija za generacijo.
Milena Zupanič
Janez Viher je dober znanec vseh
tistih, ki potrebujejo vodo.
Cecilija Cafuta živi na Sedlašku od rojstva. In tukaj je privekalo na
svet 16 njenih otrok.
Niti kapljica se ne sme izgubiti.
Piše: FRANC FIDERŠEK — 14.
Naša jubileja
Nič ni pomagalo
negodovanje lju-
di. Zbora okraj-
nega ljudskega
odbora Ptuj sta v
četrtek. 29." avgu-
sta 1957, zadnjič
zasedla in spreje-
la več sklepov,
med drugim tudi
sklep o izvolitvi
odbornikov zbora proizvajalcev in
okrajnega zbora za odbornike
OLO Maribor. Ti sklepi so bili
objavljeni v Uradnem vestniku
okraja Ptuj št. 7 z dne 31. 8. 1957.
S tem je okrajni Uradni vestnik tu-
di prenehal izhajati, saj od 1. sep-
tembra 1957 v Ptuju ni bilo več
okraja.
Upajmo, vsaj tako kažejo da-
našnje razprave o lokalni samou-
pravi, da bo po 36 letih Ptuj spet
postal regionalno središče, okraj
ali kakor ga bodo pač imenovali
— postal to. kar je bil nepretrgo-
ma več kot 1700 let.
Z ukinitvijo okraja v Ptuju je bi-
lo povezano tudi nadaljnje
združevanje občin. Ob razmeroma
veliki občini Ptuj so bile še občine
Lešje. Gorišnica. Ormož in Sre-
dišče ob Dravi. Ptujski tednik pa
je postal "Glasilo SZDL za ob-
močje bivšega ptujskega okraja".
Kot zanimivost naj navedem, daje
bil tedaj izvoljen za predsednika
občinskega ljudskega odbora Sre-
dišče ob Dravi Anton Bauman.
odgovorni urednik Ptujskega ted-
nika. in je bil edini novinar v Slo-
veniji. ki gaje doletela taka čast.
Z ukinitvijo okraja je iz Ptuja
odšlo precej sposobnih ljudi, kar
je imelo slabe posledice za hitrejši
razvoj gospodarstva in družbenih
dejavnosti. Vse je bilo odvisno od
"finančne pipe" v Mariboru, iz ka-
tere je v ptujsko občino le kaplja-
lo. Ljudje, ki so v Ptuju ostali, so
se trudili, vendar glede na takratni
sistem tudi sposobnejši in prodor-
nejši od njih najbrž ne bi mogli
doseči kaj več.
Omenim naj nekatere ljudi, ki
so takrat prevzeli vodilne položaje
v občini, predvsem zato ker so
imeli pomembno vlogo pri nadal-
jnjem izhajanju Ptujskega tednika.
Predsednik občine je postal Jan-
ko Vogrinec. podpredsednica Lojz-
ka Stropnik, tajnik pa Ivan Rau. Se-
kretar občinskega komiteja ZKS je
postal Ivan Krajnčič, dotedanji rav-
natelj ptujske gimnazije, ravnatel-
jstvo pa je prevzel prof. Vladimir-
Bračič. Krajnčič je bil po položaju
tudi predsednik SZDL. za sekretar-
ja občinskega odbora SZDL pa je
bil imenovan Andrej Mršek. pred-
sednik sindikata je postal Anton
Potočnik, predsednik mladine pa
Franc Tetičkovič.
ALI NAJ PTUJSKI
TEDNIK ŠE OSTANE
Do konca leta 1957 za Ptujski
tednik ni bilo materialnih težav,
ker mu je bilo najnujnejše zagoto-
vljeno še iz okrajnega proračuna.
Težave pa so se začele z letom
1958. ko Mariborčani niso imeli
posebnega razumevanja za časnik
v Ptuju; predlagali so združitev v
Večerom, ki bi enkrat tedensko
imel "ptujsko prilogo". Ostale
občine bivšega ptujskega okraja
pa niso imele denarja niti za svojo
upravo, kaj šele za sofinanciranje
časnika.
Razmišljanja o ukinitvi Ptujske-
ga tednika v začetku leta 1958 so
začasno odložile volitve v zvezno
in republiško skupščino, saj si vo-
lilne agitacije in propagande brez
lokalnega časnika niso mogli
predstavljati. Kandidata za zvezna
poslanca skupaj z območjem se-
danje občine Lenart sta bila Zoren
Polič in dr. Jože Potrč. Kandidati
za republiško skupščino so bili
Franc Belšak — Simon. Ivan
Krajnčič, Ivan Potrč in Lojzka
Stropnik za območje Ptuja, za ob-
močje Ormoža pa Milko Goršič in
Jože Tramšek. Ker je bil povsod
le po en kandidat, ni bila vprašlji-
va izvolitev. Imena kandidatov in
potem izvoljenih poslancev nava-
jam zato, ker je pozneje tudi ob
njihovi podpori Ptujski tednik
ostal pri življenju.
Da bi problem tudi pravno for-
malno rešili, je Ptujski tednik
postal zavod s samostojnim finan-
ciranjem, njegov direktor pa z ju-
lijem 1958 Ivan Krajnčič. Ustano-
vitelj je bila še naprej SZDL. S
tem je bil vpliv ustanovitelja na
časnik krepko zagotovljen, saj je
bil predsednik SZDL tudi direktor
zavoda.
Kot zanimivosti, o katerih je
m ujski tednik takrat poročal, naj
omenim, da je s 1. 6. 1958 bila
ukinjena zasebna zdravniška prak-
sa, da so v Ptuju gradili nov hotel
in nov cestni most čez reko Dravo
ter da je predsednik Tito 20. 8.
1958 obiskal TGA Kidričevo.
Z 18. julijem 1958 je tudi ptujska
občina dobila sedanji obseg. S Ptu-
jem sta se združili občini Lešje in
Gorišnica. s tem da je od Lešja ob-
močje Makol bilo priključeno Slo-
venski Bistrici, od Gorišnice pa ob-
močje KS Podgorci k Ormožu. Da
pa Ptuj ne bi bil prevelika občina,
je moral Mariboru "odstopiti" ob-
močje Vurberka. čeprav proti volji
prebivalstva, na desnem bregu Dra-
ve pa občini Maribor—Tezno ob-
močje KS Starše. Tu so bili predv-
sem prebivalci z območja Zlatoličja
na zborih za to, da ostanejo pod
ptujsko občino, vendar njihove vol-
je niso upoštevali.
Težave so bile tudi na ormo-
škem območju, ker se občina Sre-
dišče ob Dravi nikakor ni hotela
priključiti Ormožu. Pod vodstvom
predsednika Antona Baumana je
trmasto vztrajala še dobro leto in
je tako bila nekaj časa najmanjša
občina v Sloveniji.
V	letih 1959 in 1960 pri izha-
janju Ptujskega tednika ni bilo
večjih težav ne pretresov v ured-
ništvu. čeprav se je stalno posta-
vljalo vprašanje, kako dolgo še ta-
ko naprej. Med pomembnejšimi
dogodki, o katerih je takrat časnik
poročal, naj omenim, da je bilo
23. 2. 1959 slovesno odprtje nove-
ga cestnega mostu čez reko Dravo
v Ptuju. Most so začeli graditi ju-
lija 1957. Delali so podnevi in pri
luči, na srečo brez nezgod in
poškodb ljudi. Most je dolg 221
metrov, gradnja je stala 120 mili-
jonov dinarjev, skupaj s cestnimi
priključki pa okoli 80 milijonov
več. Ni odveč zapisati, da je po
podatkih iz revije "Spannbeton-
bau" iz leta 1957 gjadnja tega mo-
stu bila zanimiva tudi v svetov-
nem merilu, saj so jo uvrstili na
šesto mesto med 130 najpomem-
bnejšimi takratnimi gradnjami ob-
jektov te vrste v svetu.
Ptujčanom je uspelo ohraniti
Okrajno veterinarsko bolnico,
ki se je v letu 1959 preimenova-
la v Veterinarski zavod, kjer je
bilo takrat dograjeno tudi ose-
menjevalno središče za širše ob-
močje. Živinorejci so tudi uspe-
li. da v Ptuju niso ukinili živin-
skih sejmov, kar so utemeljili s
tem, da kmetje v ptujski občini
redijo kar četrtino vse goveje
živine v mariborskem okraju.
V	letu 1959 je ptujska občin-
ska skupščina proglasila 8. av-
gust za praznik občine Ptuj.
Praznovanje je bilo povezano z
odkritjem spomenika Sloven-
skogoriški—Lackovi četi v Mo-
stju. V tem letu je Ptuj po 2000
letih zopet dobil vodovod.
Jože Tramšek, predsednik OLO Ptuj, je razglasil, da je ptujski okraj
prenehal obstajati.
KLOPOTEC ODGANJA ŠKORCE IN
DRUGE »DRŽAVNE ŠKODLJIVCE«
Veganov haloški Velikan
Na Kolarjevem bregu v ha-
loških Gradiščah, kjer imajo
Veganovi iz Ptuja počitniško
hišico, je bilo preteklo soboto
družinsko in rodbinsko slavje.
Stanko Vegan, znani dimni-
karski mojster iz Ptuja, je z
ženo Štefko, otrokoma Bori-
som in Majo ter drugimi rod-
binskimi člani povabil v goste
še dva ducata prijateljev, da bi
družino postavili pokonci ha-
loškega velikana. Gre za nekaj
stotov težek klopotec, katere-
ga "letance" so dolge osem
metrov, vsak izmed devetih
"kicov" oziroma "maelekov"
pa tehta 8,5 kilogramov. Veli-
kana je izdelal Franc Bedrač
iz sosednjih Dravcev, nosilni
steber zanj pa je delo gospo-
darja Stanka.
Potrebnega je bilo mnogo
znoja in tudi brizgancev iz do-
mače kleti, preden je velikan
najprej vstal pokonci in polem
mogočno zaropotal v vetru.
Vroče je bilo tudi kuharju
Vladu Altu, ki je ob asistenci
domačih poskrbel za klo-
potčevo okrepčilo v obliki ko-
tlovine in klobas. Domači
godci so potem pod ropota-
jočim in pojočim velikanom
zavrteli stare in mlade.
Klopotec ima tako lep in
hkrati tudi tako zastrašujoč
glas, da se ga bodo prav goto-
vo prestrašili škorci in drugi
"državni škodljivci", ki že
obletavajo vinograd z več kot
1500 trsi. Pri Veganovih bo
spet veselo ob bližajoči se
trgatvi.	JOS_
Veganov velikan in številna klopotčeva druščina pod njim. Foto: JOS
DRUŠTVO STANOVALCEV SLOVENIJE
Stanovalci so brez pravic in zaščite
Skupina Ptujčanov je ustanovila Društvo stanovalcev Slovenije s sedežem na Ptuju, da bi se v njem občani združevali ter
opozarjali na kvaliteto in cene storitev, ki so potrebne pri uporabi stanovanj. Med svoje naloge je društvo zapisalo nasto-
panje v imenu svojih članov pred tistimi, ki skrbijo za ogrevanje, dobavo električne energije, plina, pitne vode, odvoz smeti,
dimnikarske in druge storitve, društvo pa se namerava ukvarjati tudi z upravljanjem večstanovanjskih hiš.
Potrebo po združenju, ki bi jih zaščitilo, so sta-
novalci ptujskih blokov občutili spomladi ob ne-
zakonitem povečanju cene ogrevanja. Podobni ne-
gativni pojavi — tudi pri drugih storitvah, potreb-
nih za stanovalce — so se pojavili po vsej Slove-
niji. menijo v društvu. Kot drugi razlog za ustano-
vitev društva so ustanovni člani zapisali ukinitev
hišnih svetov (po lani sprejetem Stanovanjskem
zakonu), kar po njihovem mnenju postavlja stano-
valce v brezpraven položaj, sočasno pa uvaja ta
zakon upravitelje večstanovanjskih hiš kot po-
srednike med stanovalci in izvajalci.
Ravno te dni petčlanski upravni odbor
društva, ki mu predseduje Vladimir Anželj.
predstavlja društvo bivšim predstavnikom ptuj-
skih hišnih svetov. Društvo, ki namerava delo-
vati po vsej Sloveniji, ponuja stanovalcem, ki
se bodo včlanili, vrsto ugodnosti, predvsem pa
namerava zastopati interese stanovalcev pred
izvajalci, upravitelji ter občinskimi oziroma
državnimi organi.	McZ
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
26. AVGUST 1993 — TEDNIK
NAJMLAJŠI ORMOŠKI PLANINCI ŽE TRETJE LETO V ROBANOVEM KOTU
Zaljubljeni v sotesko Bele
"Jej, sedaj bomo pa v časopisu," so dejali trije najmlajši planinci Blaž, Rok in Domen, ki sem jih našla v taboru or-
moških planincev v začetku Robanovega kota v Zgornji Savinjski dolini. Ker se je ura bližala osemnajsti, sta se Vita
in Branko, "glavna pomožna kuharja", ki sta pripravljala večerjo, zaskrbljeno ozirala na greben, kdaj bo prihrumel
Petkov landrover, obložen z majhnimi planinci in nahrbtniki. "Ker je bil naliv, so se prav gotovo zadržali kje na su-
hem in bodo prišli kasneje," sta menila in hitela opravljati še zadnja dela, preden pridejo lačni in utrujeni planinci z
dvodnevne ture.
Taborni prostor, ki so ga po-
stavili v zavetju hriba v začetku
Robanovega kota na kmetiji
Pečovnikovih. sicer last Vere
Ošep. nekaj metrov nad bistrim
potočkom Bela, je napolnjeval
vonj po slastni večerji.
Razgledala sem se po prosto-
ru, ki je bil teden dni njihovo
domovanje. Vse je bilo čisto,
urejeno, z napisi in dnevnim re-
dom opravil, imeli so celo topli
tuš. da ne govorim o urejenosti
tistega kotička, kamor gre peš
celo cesar. Vse je bilo prilagoje-
ni najmlajši populaciji or-
moških planincev, ki so se tudi
letos v velikem številu (kar 42
jih je bilo) udeležili sedemdnev-
nega taborjenja. Osem jih je bi-
lo iz vrtca, prevladovali pa so
devetletniki. Kar nisem mogla
odtrgati oči od potočka, ki je ob
taboru delal nagajive tol-
munčke, ko zaslišim: "Prišli so,
so že doma!" Pogled na uro mi
pove, da so kljub dežju, ki je
padal nekaj časa. zamudili samo
slabih 20 minut.
Po potki, ki je vodila z grebe-
na proti tabornemu prostoru, je
privihralo nekaj majhnega: bila
je Petkova Lara, ki je hitela k
mami. da ji čimprej pove, kako
je bilo ta dva dni, ko nje ni bilo
zraven. Ko pridem na greben,
so majhne postavice že jemale
svoje kar težke nahrbtnike in se
pričele spuščati proti šotorom.
Ker so jih uspeli pripeljali šele
polovico, nekaj jih je imel v
svojem avtu tudi vodja tabora
Tomaž Bolcar, je Slavko hitel še
po preostale, ki so skupaj s sta-
rejšimi vodniki čakali na var-
nem in suhem.
Fižol z mesom je izginjal v
lačne želodce, zalivali pa so ga
s toplim čajem. Ker so bili ne-
kateri od dvodneve ture utruje-
ni. so takoj po večerji izginili v
svoje šotore, drugi pa so se
zbrali v velikem šotoru, kjer so
imeli celo električno razsvetlja-
vo, in se zabavali vsak po svoje.
Nekaj jih je kartalo, igrali so
črnega Petra, drugi so se pogo-
varjali, spet drugi prebirali knji-
ge ali pa risali. Dve najstarejši
deklici sta pomagali pri pomi-
vanju posode. Ker se je večer
spustil že čisto nad šotore in po-
tok in celo liti je pričelo, sva s
Tomažem našla prostor za po-
govor v kuhinjskem šotoru.
TO MORAŠ VIDETI
IN DOŽIVETI_
Povsem drugače je pisati o
delu in življenju v taboru, če si
vse ogledaš, mu za začetek
navržem. "Vse to moraš dožive-
ti skupaj z otroki, posebej pa ta
dva dneva, ko smo ponosni na
vse, kar smo uspeli," odgovori
pritrdilno.
Malo vstran od kuhinjskega
šotora je speljan prek potočka
mostiček. ki jim je v prvih dneh
služil za izhodišče pri razisko-
vanjih bližnje in daljne okolice
ter prvih vzponih, ki so jih
opravili v Robanov kot, na Ro-
banovo planšarijo in do parti-
zanske bolnišnice.
"Potočka se razen pri jutran-
jem umivanju, ki ga opravimo
bolj na hitro, izogibamo," poja-
snjuje Tomaž, kljub temu da bi
se otroci, ki v bližini svojih do-
mov redko vidijo tako čisto vo-
do, v potočku nadvse radi igra-
li. Vendar, tako menijo vzgoji-
telji, je zdravje prvo, in ker je
voda premrzla, so za vsakod-
nevno higieno otrok poskrbeli
drugače. Ob sončnem vremenu
so imeli na voljo celo topel tuš,
ki so ga obgradili s šotorskim
platnom in tako je bila intim-
nost zagotovljena. Poleg tega so
vsak večer za umivanje nog, ki
so ponavadi v taboru najbolj
umazane, segreli vodo in vzgo-
jiteljice so se trudile, da so šli
spat čisti in umiti.
"Glede na ture. ki jih je tod
možno opravljati, še posebej pa
na prisrčne stike z domačini in
družino Ošepovih se tod po treh
letih počutimo predvsem vsi. ki
tabor vodimo, že čisto domače.
Menim, da se enako počutijo tu-
di otroci — ne samo tisti, ki so
tukaj že tretje leto, temveč tudi
tisti, ki so v Robanovem kotu
prvič," nadaljuje Tomaž.
Devet odraslih, ki so skrbeli za
varnost in dobro počutje najm-
lajših ter za izvajanje programa,
ki so si ga zadali, ni veliko. Vsak
je imel čisto natančno določeno
nalogo. "Šef' kuhinje je bil Mi-
ran Fišer in vsak dan si je izbral
še "glavno" kuharico, bodisi da
so bile to Branka, Vita ali pa Da-
nica. Branko, ki je bil "glavni"
pomožni kuhar, je imel ob tem še
vrsto drugih nalog. Slavko Petek,
"referent" za tehnične in druge
izboljšave, je v tabor prinesel ce-
lo računalnik s tiskalnikom ter ta-
ko po tehnični plati pomagal pri
sprotnem nastajanju tabornega
glasila. Zelo nesrečen je bil, če
se, denimo, kaj ni hotelo pokvari-
ti. Priskrbel je agregat in s tem
tudi električno razsvetljavo.
Branka, ki je občasno kuhala,
je imela na skrbi pravljične
večere, ki so bili dobro obiska-
ni. Ljuba Fišer in Tomaž Bolcar
sta skrbela za vsebinski del pro-
grama na samem tabornem pro-
storu. Največ takšnega dela je
bilo v sredo, ko so se pripravlja-
li na turo in niso šli iz tabora.
Na programu so imeli celo vrsto
delavnic, med drugim tudi lut-
kovno. Skupno so pripravili lut-
kovno igrico, popoldan pa so
potekala razna športna tekmo-
vanja.
V TABORU SE OTROCI
NAUČIJO
SAMOSTOJNEGA
ŽIVLJENJA_
"Prvi dan v taboru je kot običaj-
no dan urejanja in postavljanja
šotorov ter spoznavanja z naj-
bližjo okolico. Najprej je sredi ta-
bornega prostora velik kup prtlja-
ge in kup majhnih otrok, ki si
spočetka s to prtljago ne vedo kaj
početi. Začne se delo predvsem za
starejšo ekipo, ki se trudi, da iz
praznega travnika nastane taborni
prostor, kjer bo potekalo življenje
v naslednjem tednu dni. Postaviti
je potrebno najpomembnejše ob-
jekte — kuhinjo in jedilnico, pa
spalno naselje, kjer pa že sodelu-
jejo otroci, kajti to spada v naš
redni program. Ko smo vse uspeli
spraviti v red, smo v nedeljo
zvečer imeli spoznavni večer z
ogledom najbližje okolice.
V ponedeljek smo bili na Roba-
novi planšariji. Prva tura je v bi-
stvu pomenila preizkus otrok, ka-
ko je z njihovo kondicijo, in uva-
janje v ture naslednjega dne. Sicer
pa ni bila tura bistvo tega, kar naj
bi otroci v tej lepi naravi doživeli,
v vse poskušamo vnesti tudi druge
vsebine. Na poti smo se veliko
ustavljali, gledali in opazovali na-
ravo, za planinski herbarij, ki je
nastajal v taboru, smo nabrali
kakšno rastlino. Ker so otroci ma-
jhni. so se čudili vsaki kravi, ki se
jim je postavila na pol, posebej
pomembne so se čutili, ko so, de-
nimo, splašili bika. da se jim je
umaknil in so lahko nadaljevali
pot. Doživetje so bile tudi svinje,
ki so prosto tekale po planšariji,
pa tudi planšarija sama, ki je za
prleškega otroka res nekaj poseb-
nega. Posebnost je bilo tudi kislo
mleko, ki ga otroci skorajda več
ne poznajo," nadaljuje Tomaž.
Preizkusna tura, ki je do neke
mere odločala, ali so otroci dovolj
usposobljeni za glavno turo. je bil
vzpon do bližnje partizanske bol-
nišnice, kjer so že bolj izpostavlje-
na mesta in ožje poti.
Glavna tura, ki so jo opravili v
četrtek in petek, jih je vodila do
slapa Rinke v Logarski dolini, od
tam so se povzpeli na Okrešelj in
dalje na Kamniško sedlo, kjer so
prvi večer tudi prenočili.
"Za približno polovico otrok je
bilo to prvo srečanje s skalami,
pot je bila naporna, kljub temu da
ne sodi med zahtevnejše. Pot ni
bila sama sebi namen, temveč j<j
bila pouk hoje v težavnih razme-
razh in vsi smo ga odlično opravi-
li. Vzpon je potekal brez proble-
mov, tako da je bil potem večer v
koči na Kamniškem sedlu toliko
bolj prijeten. Ker pa je povratek z
vsake gore veliko težji, smo se na
to toliko bolj pripravili. Dobro
smo se spočili, nismo imeli tako
zgodnjega vstajanja, počakali smo
tudi, da je posijalo še sonce, in po-
tem smo opravili spust od Kam-
niškega sedla do Okrešlja. Z vre-
menom smo imeli srečo; še dež, ki
je sicer padal ob koncu ture, je bil
za vse nas prijetno doživetje, "je
sklenil vodja tabora najmlajših or-
moških planincev.
Otroci so bili nadvse veseli, ker
so v taboru preživeli sedem nepo-
zabnih dni. Nekaterim seje zdelo,
da so šli prehitro domov. Drugače
pa je bilo z najmlajšimi, ki so me-
nili, da so bili le predolgo ločeni
od svojih mamic.
S takšnim načinom počitniko-
vanja so bili zadovoljni tudi starši
in po vsej verjetnosti se bo prihod-
nje leto prleško žvegljanje ponov-
no slišalo v Robanovem kotu. ob
idiličnem potočku Bela. kjer si bo
spoznanja o gorah nabirala nova
generacija najmlajših planincev.
Vida Topolovec
Taborjenje je za otroke posebno doživetje ...
Nepozabne ture. Foto: Slavko Petek
SPOROČILO 5. TABORA SLS V TREBNJEM
Napoved politično vroče jeseni
Slovenska ljudska stranka je imela 14. in 15. avgusta v Trebnjem svoj peti tabor. Med drugim
dodajanjem na tem taboril je bila v ospredju okrogla miza o gospodarskem in socialnem progra-
mu stranke. Vse skupaj pa je izzvenelo v napoved vročih političnih dogajanj to jesen. O tem smo
se pogovarjali s predsednikom ptujske podružnice SLS Janezom Zampo:
"Peti tabor SLS ima dva pomena. Dvanajstega maja 1988 so slovenski kmetje znova začrtali
svojo politično in stanovsko smer, vsak tabor pa je obletnica prvega slovenskega kmečkega tabo-
ra pred 125 leti v Ljutomeru. Gre torej za nadaljevanje tradicije slovenskega kmetstva. Jedro pe-
tega tabora je bila predstavitev programa SLS, alternativnega tej vladi. Stranka si bo prizadeva-
la, da bo program dosežen. O tem se že dogovarjamo z vsemi pošteno mislečimi desnimi stranka-
mi, da dobimo močno politično stranko ali močno koalicijo, ki bo lahko uresničila alternativni
program SLS."
TEDNIK: Kaj pa je bistvo
strankinega alternativnega
programa?
"S pomočjo strokovnjakov
smo izdelali program desetih
točk. Da ne bi opisoval vseh de-
set točk, naj povem, da je bistvo
gospodarskega in socialnega
programa to, da postavimo slo-
vensko gospod-arstvo na realne
osnove. V Sloveniji še vedno
nismo opravili lastninjenja, ni-
smo uredili bančnega sistema,
banke so še vedno v rokah nek-
danjih političnih liderjev, ki so
povzročili gospodarski bankrot
v nekdanji Jugoslaviji. Ta vlada
je uredila tako. da naj bi šlo čim
več kapitala v korist teh lider-
jev. Mi pa hočemo in moramo
povedati slovenskim delavcem,
da so bili prevarani v času, ko
so jih menedžerji zapeljali v
Ljubljano protestirat in rušit
prvi zakon o lastninjenju. Cilj
našega programa je, da morajo
delavci postati solastniki sedan-
jih družbenih podjetij. Ne le na
papirju, temveč tudi v moralnih
in materialnih pravicah ter od-
govornostih. Direktorji naj ne
bodo strah in trepet delavcev,
temveč obratno. Direktor mora
imeti strah pred delavci, saj so
oni ustvarili podjetje. Mi smo
trdno prepričani, da bomo prišli
v vlado in te svoje cilje ure-
sničili. Pred slovensko javnost
gremo namreč s čistimi računi
in pri njih bomo ostali. Dosegli
bomo to. da bodo ljudje, ki so
bili z dekreti poslani v firme, te
firme hitro zapustili, delavci pa
si bodo sami poiskali svoje lju-
di. Želimo torej osvoboditi de-
lavsko tehnično inteligenco."
TEDNIK: Gre pa za vpra-
šanje časa. Povsem konkretni
načrti o sodelovanju v vladi so
seveda odvisni od političnih
dogajanj v Sloveniji. Uradno
nas do volitev vendarle ločijo
še tri leta. Ali ste torej svoje
načrte tudi terniinsko oprede-
lili?
"Naš alternativni program je
že v javnosti. Nekatere nianse
bomo še dodali in ga sredi sep-
tembra podrobno predstavili
slovenskim volilcem. Vsakdo,
ki malo razmišlja, ve, da ta vla-
da ne more dočakati štirih let.
Že sedaj se je znova pojavila in-
flacija, Združena lista je oblju-
bila volilcem 100 tisoč delovnih
mest, tričetrt leta po volitvah pa
je brezposelnih še več. Ta vlada
ni vzpostavila kontrole nad go-
spodarstvom. Nekdo v tej vladi
je skratka vpleten v mafijo, gol-
jufijo. korupcijo; taka vlada ne
more dolgo obstati in verjetno
bo menjana že to leto. Tudi ne-
kateri poslanci v parlamentu
ugotavljajo, da so bili prevara-
ni. Očitna je Jelinčičeva prevara
volilcev, podobne druge prevare
prihajajo na dan."	jg
Janez Žampa: "Vlada bo menjana verjetno še letos!" Foto: MZ.
Uspehi hajdoških gasilcev
Začetki Gasilskega društva Hajdoše segajo v le-
to 1954 in v naslednjem letu bodo praznovali
okrogli jubilej. Danes društvo šteje 46 članov in
je med zelo aktivnimi v občini.
Gasilska tekmovanja, ki so v Hajdošah že tradi-
cija vse od ustanovitve društva, so prinesla vidne
rezultate. Kot je povedal predsednik društva Ja-
nez Vidovič, so bili začetki težki. Primanjkovalo
jim je opreme in primerno prevozno sredstvo.
Prve večje uspehe so dosegli z mladinsko dese-
tino na republiškem tekmovanju, postali pa so tu-
di državni prvaki. Takratni poveljnik društva
Stanko Glažar se je z mladinci udeležil medna-
rodnega tekmovanja v Nemčiji, kjer so dosegli
tretje mesto. Dobre rezultate je kmalu dosegla tu-
di desetina pionirk A (republiške prvakinje), kar
nekaj teh tekmovalk pa je še danes aktivnih v
članski konkurenci. Na mednarodnem tekmova-
nju pred štirimi leti v Varšavi so članice dosegle
drugo mesto, letošnjega tekmovanja v Berlinu pa
se niso udeležile. Seveda imajo v načrtu udeležbo
na olimpiadi čez štiri leta na Danskem. Vidne re-
zultate na tekmovanjih pa imajo tudi člani. Kot so
povedali, so težave okrog primernega prostora za
vadbo rešili z ureditvijo igrišča v bližnji okolici.
Drago Furek, poveljnik društva, je povedal, da
so organizirali občinska in regijska tekmovanja, v
letošnjem letu pa so se odločli. da bodo pripravili
mednarodno tekmovanje za pokal Hajdoš. Tek-
movanje bo to soboto. 28. avgusta, pričakujejo pa
udeležbo iz Avstrije in Hrvatske ter gasilske dese-
tine iz Slovenije. Kot je povedal D. Furek. naj bi
tekmovanje postalo tradicionalno, saj bodo tudi s
tem pripomogli k še boljšim uspehom domačih
ekip. Seveda pa se bodo tako člani kot tudi člani-
ce v prihodnjih mesecih udeležili nekaterih po-
membnih tekmovanj.
Tatjana Mohorko
Novost Kina Ptuj
Podoba razglasne table Kina
Ptuj na Mestni hiši je odslej dru-
gačna. Ptujski Kino je na njeno
staro mesto izobesil novo, ki daje
drugačno, prijaznejšo podobo. Po-
vedali so, daje ta zaenkrat še edi-
na. v prihodnje pa bodo enako sto-
rili po celotnem Ptuju. V samem
mestnem jedru bodo izobesili štiri
table, v primestju pa jih bo kar
osem. Podoba vseh bo enaka,
predvsem pa gre, kot so poudarili,
za funkcionalne spremembe. Ure-
sničujejo celostno podobo, katere
začetek je bil že lani, dela pa naj
bi končali do konca septembra. Pri
uresničitvi ideje je sodelovalo kot
oblikovalec podjetje Stigma. V
Kinu želijo narediti nekaj novega
in s tem prispevati k novi mestni
podobi Ptuja, so poudarili.
Tatjana Mohorko
Foto JB
TEDNIK — 2u- AVGUST 1993
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 9
Veliko srce Anice Murko
V soboto, 14. avgusta, po-
poldne sem obiskal družino
Kukovec na Vinšaku pri
Juršincih. Ob vstopu v nedo-
grajeno hišo sem v manjšem
delovnem prostoru zagledal
83-letnega Janeza in 84-letno
ženo Julijano, ko sta težko
bolna ležala v posteljah: Janez
zaradi zdravniškega posega,
ker so mu po petnajstih letih
neuspešnega zdravljenja in
nevzdržnih bolečin v Maribo-
ru odrezali obe nogi visoko
nad kolenom, Julijana pa zara-
di težke operacije, ker si je pri
nesrečnem padcu zdrobila
kolk in zlomila nogo.
Ko sta se vrnila domov, se
je začelo življenje s pomočjo
drugih. Navadila pa sta se tudi
na invalidski voziček in ber-
gle, kar jima omogoča gibanje
iz prostora v prostor. Z njuno
življensko usodo se je spopa-
dla Anica Murko; s svojo člo-
vekoljubnostjo in velikim
srcem oskrbuje in neguje Ja-
neza in Julijano. Anica ima
kaj delati od ranega jutra do
poznega večera. Njeno delo je
pospravljanje, kuhanje, pomi-
vanje, oskrbovanje živine in
skrb za svoji hčerkici, ki še ne
obiskujeta osnovne šole.
Za vsa opravljena dejanja
sta Janez in Julijana zalo hva-
ležna Anici in sinu Stanku.
Kukovčeva družina je prijet-
na, sosedje in ostali krajani jih
imajo radi in jih redno obisku-
jejo.
Ko človek vidi take ljudi,
pomisli, kako bi bilo lepo, če
bi bilo takih Anic še več, saj
bi bila starost lepša in osam-
ljenost manjša.
Franc Strucl
Janez in Julijana Kukovec
Vinoteha v Jeruzalemu
Turistična in gostinska po-
nudba ob ormoško-ljutomer-
ski vinski cesti je bogatejša,
saj je Vinko Brenholc v klet-
nih prostorih gostišča Jeru-
zalem odprl Vinoteko. Ob
odprtju so pripravili bogato
etnološko prireditev s tradi-
cionalno postavitvijo klopot-
ca, slovesnosti pa so se ude-
ležili številni gostje.
Kot je povedal Vinko
Brenholz, je imel ureditev
Vinotckc v mislih že kar ne-
kaj časa. Odločil se je, da bo
to storil v 340 let stari
graščini, in jc zgradbo vzel v
najem za deset let. Obnovit-
vena dela so pričeli v zim-
skih mesecih ob pomoči šte-
vilnih strokovnjakov in de-
lavcev. Opremo za vinoteko
so izdelali iz 150 let starega
hrastovega lesa in 14 preš, ki
so jih odkupili sirom po Slo-
veniji. Vinoteka po številu
gostov, ki jih lahko sprejme
(kar 150), spada med naj-
večje v Sloveniji.
Od odprtju je sodelovala
folklorna skupina i/, šole
Ivanjkovci, moški pevski
zbor iz Limbuša in domači
pevci. Marjan Rožič, mini-
ster za turizem je ob tej pri-
ložnosti poudaril, da je v teh
krajih potrebno nuditi go-
stom tisto, kar ima narava v
vsej svoji veličini.
Na slovesnosti so podpisali
tudi pogodbo, s katero se
občine Ormož, Ljutomer in
miklavževska fara zavezuje-
jo, da bodo vsestransko po-
magale pri obnovi jeruza-
lemske cerkvice.
Vinko je povedal, da bo
degustacijo vina vodil sam,
ponujali pa bodo najboljša
ormoška in ljutomerska vina,
vina zasebnih pridelovalcev
iz cele Slovenije, v nasled-
njem letu pa tudi vina iz
Francije.
V prihodnje načrtujejo ure-
ditev restavracije, ležišč (teh
naj bi imeli 32), ob tem pa še
parka, ki se ponaša z mnogi-
mi zanimivostmi. Že v pri-
hodnjem mesecu bodo pri-
čeli prireditve, ki so poveza-
ne s trgatvijo v Jeruzalemu.
Tatjana Mohorko
Vinko Brenholz ob vinoteki
PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO
Ptujski šport na stranskem tiru?
Pred dnevi, ko sem odhajal s sestanka, na ka-
terem smo bili prisotni odgovorni za področje
športa (s strani IS ga. Purgova. g. Markovič in
g. Vidovič ter s strani ŠZ Ptuj g. Gomilšek, g.
Klarič in jaz), me je ogovoril znanec, ki sicer
že leta ni aktiven v športu, pa ga to področje
vendarle zanima. Ravno njegova pripomba, ne-
posredno neprizadetega, me je navedla na raz-
mišljanje, kam dejansko odgovorni peljejo(mo)
ptujski šport.
O stroki, ki smo jo izobrazili za področje
športa, tokrat ne bi pisal. Prav gotovo je to za-
nimiva tema. vendar nikakor ne tako zaskrblju-
joča kakor dejstvo, da šport kot pomembno
družbeno dejavnost vsakega naprednega naroda
pri nas vedno bolj potiskamo na stranski tir. Za
druge družbene dejavnosti (kulturo, izo-
braževanje ...) se še najde kak enovit progresi-
ven program; tudi denar, kajpak! Za šport pa
ga je pri nas, posebej še v Ptuju, vsak dan
manj. Koliko je pri tem objektivnih zavor, je
eno, koliko pa neprodornosti za animacijo v
športu zadolženih ljudi, pa drugo vprašanje.
Zavestno trdim, da v naši občini nikakor ne
moremo najti dovolj skupnega jezika odgovor-
ni v Športni zvezi in tisti, ki o projektih
odločajo v imenu IS. Ko na eni strani "športni-
ki" trdimo, daje nadzidava dvorane "Mladika"
nujna, nam druga stran to osporava. češ da je
potrebno najprej zracionalizirati termine za
vadbo, dobiti garancijo s strani klubov, ki naj
se zavežejo za delež 20 % od vrednosti nadzi-
dave dvorane in podobno.
Kje naj klubi vzamejo ta denar? Vidim le
malo možnosti. Sredstva sponzorjev so prav
gotovo en vir — vendar nikakor ne optimalen.
Poglejte: če gre zasebnik v sponzoriranje neke-
ga projekta, je logično, da želi biti solastnik oz.
lastnik tega. kar je vložil. Kaj ostane tedaj klu-
bu /beri: športu/ je jasno.
Drug vir so sredstva iz proračuna, kijih klu-
bi dobe glede na status, rezultate, dejavnost. Če
bi klubi ta sredstva, ki so namenjena za dejav-
nost, nemenili zidavi PTUJSKE športne dvora-
ne MLADIKA, bi katastrofalno okrnili nekate-
re športne panoge, ki se nato še leta ne bi uspe-
le postaviti na noge (da ne omenjam kontinui-
tete razvoja športnikov).
Kaj torej klubom preostane?
Spoštovani izvršniki, vsaj tokrat pokažete
nekaj športnega duha (v prenesenem pomenu)
in prisluhnita argumentom športnikov! Dvora-
no je nujno potrebno nadzidati, saj se športu
jemljejo termini v dvorani CENTER. Kje naj
klubi sploh še trenirajo, ko bodo povsem izrin-
jeni iz te dvorane?
Jasno je, da klubi nimajo dovolj sredstev za
nadzidavo, tudi ne določenega deleža, ki naj bi
znašal 20%. Če torej morajo prepustiti termine
šolskemu športu, je logično, da se mora poiska-
ti ustrezen nadomestek in ta je prav nadzidava
MLADIKE kot najcenejši in najrealnejši pro-
jekt v tem trenutku.
Že 20 let je, kar smo iz proračuna zgradili
poslednji športni objekt na Ptuju. Od tedaj ni-
smo iz teh sredstev na novo zgradili nič.
čeprav ugotavljamo, da smo globoko pod pov-
prečjem po površini objektov na prebivalca v
Sloveniji. Go. Purgovo pozivam, da v tem kon-
tekstu stori vse. da se stvari spremenijo na bol-
je. Veliko prodorneje mora zastopati interese
športa proti IS, saj je to tudi eno izmed njenih
delovnih področij. Razumem težave, ki se pri
tem pojavljajo, toda dejstvo, da za takimi pro-
jekti stojijo športniki Ptuja in člani predsedstva
SZ Ptuj, vendarle daje dovolj močno oporo. V
nasproinem primeru se bojim, da bo ptujski
šport še naprej izgubljal na kvaliteti.
Pri razlagi navedene problematike pa ne mo-
rem mimo težav, ki jih imajo nekateri drugi klu-
bi in društva, ki se poleg finančnih in kadrov-
skih težav ubadajo še s prostorskimi problemi.
Igrišča še vedno niso lastninsko rešena. Prav
lahko se zgodi, da se lastnik zemljišča, na kate-
rem se že vrsto let igra nogomet, odloči, da bo
le-to preoral. Marsikaj je verjetno v "prejšnjih
časih" bilo zamujenega, zdi pa se mi, da zamuja-
mo tudi sedaj. Ze res, da velik delež za rešitev
navedenih problemov leži na vodstvih klubov in
društev, vse pa prav gotovo ne!
Je torej šport v Ptuju res na stranskem tiru
ali pa se mi to le dozdeva? Prav bojim se, da
bo držalo prvo!
Član. preds. -ŠZ Ptuj in preds. ZKBŠ — Kick
boxing zveze Slovenije	Zvone Zinrajh
Odprto pismo
GOSPODU IVANU BIZJAKU, MINISTRU ZA NOTRANJE ZADEVE REPUBLIKE
SLOVENIJE, GOSPODU MILANU KUČANU, PREDSEDNIKU REPUBLIKE SLOVE-
NIJE, GOSPODU JANEZU DRNOVŠKU, PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE
SLOVENIJE
Spoštovani.
zaradi stiske, v kateri sem, sem se po mno-
gih neuspešnih poskusih odločil, da se
obrnem na Vas in Vas prosim za pomoč.
Prvikrat po dvaindvajsetih letih ne morem po-
tovati na dopust v domovino s svojo družino, ker
moja žena nima slovenskega državljanstva.
Prošnjo za državljanstvo je vložila 3. maja 1993
osebno na Ministrstvu za notranje zadeve v Lju-
bljani. Žal do danes zadeva še ni rešena, mojo
ženo pa so pred nedavnim na slovenski meji za-
vrnili. čeprav je pokazala potrdilo o predaji
prošnje za slovensko državljanstvo.
Pravzaprav nikoli niti slutila nisva, da bo
morala za državljanstvo prositi, saj so nama
po poroki leta 1975 v Hannovru na tedan-
jem konzulatu zagotovili, da bodo uredili
prijavo na Ptuju. Tudi v potnem listu ima
vpisan ptujski naslov. Na Ptuju je solastnica
hiše. ki sva jo skupaj zgradila.
Naj povem, da sem bil v Hannovru med
ustanovitelji slovenskega društva "Krka", tam
sem vodil odbor za ustanovitev slovenskega
dopolnilnega pouka, ki še danes uspešno delu-
je. Po preselitvi v Ingolstadt sva se z ženo ta-
koj vključila v tamkajšnje slovensko društvo
"Lastovka", oba sva bila člana upravnega od-
bora in sva aktivno sodelovala na vseh priredit-
vah tega društva. Najin sin Aleksander je obi-
skoval slovenski dopolnilni pouk. Čeprav smo
se medtem preselili v Geretsried, še vedno po-
gosto prihajamo na prireditve društva "Lastov-
ka" v Ingolstadt.
Boli me, ker moja žena ne more potovati z
menoj v Slovenijo, ki je pravzaprav tudi njena
domovina. Globoko razočaran sem nad tem.
Občutek, ki sem ga imel nekoč, da se včasih do-
movina mačehovsko obnaša do svojih ljudi, ki
živijo v tujini, seje še okrepil. Nekoč so nam re-
kli zdomci. Bomo zdaj postali brezdomci?
Ob tem bi rad spomnil na dejstvo, da smo tudi
Slovenci po svetu prispevali kamenček v mozaik
slovenske samostojnosti in neodvisnosti, da
smo v tujem svetu vložili precej naporov v to,
da tujci vedo za Slovenijo. Ne nazadnje sva k
temu prispevala tudi midva z ženo. ko sva od-
prla restavracijo "Slovenija" v Geretsriedu.
Vem, vsaka država ima svoje zakone, tudi
samostojna in neodvisna Slovenija jih mora
imeti. Toda še tako trdi zakoni v demokra-
tičnih državah poznajo izjeme. Vedno znova
sem v teh dolgih letih življenja v demokra-
tičnem svetu doživljal, da so se uradniki sicer
držali zakona, da pa so ravnali človeško.
Moja prošnja niti ni tako velika. Rad bi
le. da bi moja žena do končne rešitve
prošnje za državljanstvo dobila vsaj
začasno potrdilo, s katerim bi smela presto-
piti mejo domovine.
Vljudno Vas prosim, da mi pri tem po
svojih močeh pomagate, in se Vam za trud
že vnaprej zahvaljujem.
S spoštovanjem	Vlado Ferčec
Nov oddajnik — prenovljen spored
Razvoj radia Ptuj spremljam že od njegove usta-
novitve v letu 1962. Takrat sem kot študent elektro-
tehnike pomagal napeljevati prvo radijsko anteno
med mestnim zvonikom in grajskim stolpom, kjer
je bil takratni radijski studio. Na željo radijcev sem
napisal tudi avizo radia Ptuj, ki ga sestavljajo prvi
štirje takti moje Pesmi o Ptuju in ki ga vrti ptujski
radio na začetku svojih oddaj še danes.
Pred kratkim smo v Tedniku prebrali novico,
da je v Halozah v gradnji nov oddajnik radia
Ptuj. ki bo povečal slišnost ptujskega sporeda na
področje celotne Štajarske in dela Hrvaške. To je
vredno pohvaliti, vendar nalaga ptujskim radij-
cem tudi obveznost, kako predstaviti kulturo
ptujskega območja širšemu prostoru. Ne zadošča
namreč le vrteti zabavno glasbo in zanemarjati
druge radijske oblike. Kdor želi poslušati le za-
bavno glasbo, bo verjetno gumb radijskega spre-
jemnika obrnil na MM2.
Pa smo že pri tem, o čemer sem želel pisati,
pri zahtevnejšem radijskem sporedu, zlasti v
jesenskem, zimskem in pomladnem obdobju.
Podobno kot so to storili v Mariboru. Celju in
Šmarju pri Jelšah, bi se tudi ptujski radio lahko
opremil s telefaksi, povezanimi z informacij-
skimi centri. To bi radiu omogočalo sprotno
poročanje o pomembnejših dogodkih v svetu,
radio Ptuj pa bi lahko pripravljal tudi svoj ra-
dijski dnevnik. Če je to uspelo prej naštetim ra-
dijskim hišam, ni razloga, da ne bi to uspelo
tudi ptujskemu radiu.
V sedanjih novicah na radiu bi bilo treba go-
le novice opremiti tudi s komentarjem, kar pa
že zahteva višjo raven novinarske sposobnosti.
Resnejše teme, tudi glasbene, so na sporedu
le ob nedeljah med dvanajsto in trinajsto uro.
Na Ptujskem žive stotine intelektualcev, ki bi
morda želeli poslušati tudi resno glasbo in zah-
tevnejše teme. Morda pa bi ti intelektualci sa-
mi popestrili spored radia Ptuj s svojimi tema-
mi. Vredno bi bilo poskusiti.
Nekateri govorci radia Ptuj imajo težave s
pravilno izgovarjavo (zborno izreko). Prav bi
bilo. da bi se udeležili napovedovalskega
tečaja na radiu Slovenija.
Opaziti je moč tudi. da zlasti reklame na ra-
diu niso lektorirane (željen — prav želen, ok-
virjev — prav okvirov itd.). O tem sem name-
raval napisati članek, vendar sem se premislil,
saj povezujem to z daljšo odsotnostjo lektorja.
Upam. da bodo ptujski radijci vzeli mojo
kritiko za dobronamerno — tako je bila tudi
mišljena.
Na koncu želim ptujskemu radiu, da bi na
novi frekvenci in širšem področju slišnosti pri-
dobil mnogo stalnih poslušalcev.
Dr. Adoll" Žižek, dipl. inž.
Astronomsko zvišanje najemnin za upokojence
V zvezi s člankom, objavljenim v Tedniku
29. julija 1993, o astronomskem povišanju na-
jemnin za stanovanja, v katerih stanujejo upo-
kojenci. sem dolžan odgovor avtorju članka g.
Franju Hovniku.
Trditev daje DP Stanovanjski servis Ptuj, p.
o.. Jadranska 12, povišalo najemnine s 1. juli-
jem 1993 za stanovanja v lasti Zavoda za po-
kojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
je zmotna, saj DP Stanovanjski servis ne opra-
vlja storitev upravljanja za lastnike stanovanj,
o čemer bi se avtor članka moral predhodno
pozanimati. Storitve upravljanja za lastnike
stanovanj opravlja PODJETJE ZA STANO-
VANJSKE STORITVE, d. o. o.. Jadranska 12.
Ptuj. Podjetje opravlja storitve za ZPIZ po po-
sebni pogodbi iz leta 1992.
Podjetje je zviševalo najemnine v letu 1992
skladno z Odlokom o načinu oblikovanja cen
komunalnih storitev in stanovanjskih najemnin
za neprofitna stanovanja (Ur. 1. RS št. 53 z dne
6. 9. 1992), v letu 1993 pa z Uredbo o načinu
oblikovanja cen komunalnih storitev in najem-
nin za neprofitna stanovanja (Ur. 1. RŠ št.
12/92) in Uredbo o načinu oblikovanja stano-
vanjskih najemnin za neprofitna stanovanja
(Ur. 1. RS št. 36/93). za kar sije predhodno pri-
dobilo soglasje lastnika. Na tak način prido-
bljena najemnina je dohodek lastnika in ne
upravitelja.
Naloga države pa je, da v tistih primerih, ko
najemniki ne zmorejo plačila neprofitnih na-
jemnin, zagotavlja socialna stanovanja oziro-
ma vzpodbuja hitrejše razreševanje stanovan-
jskih vprašanj z olajšavami tistim, ki bodo sta-
novanja oddajali na neprofitnih osnovah, saj
Stanovanjska skupnost občine Ptuj, ki je skrbe-
la med drugim tudi za probleme, kot jih navaja
g. Hovnik in pri katerih naj bi dobil ustrezne
informacije, že nekaj let ne obstaja več.
Direktor Stanovanjskega servisa
Janez Belšak, in«, sr.
Norčevanje iz upokojencev
Na številne osebne in telefonske pri-
tožbe ptujskih upokojencev, ki stanujejo
v stanovanjih v lasti ZPIZ-a, je Podjetje
za stanovanjske storitve Ptuj v avgustu
znižalo stanarine, da si bodo ti lahko za
prihranek kupili tri male želje več.
O drastičnem povečanju stanarin v juliju
sem že pisal. Tedaj sem zapisal, daje podjetje,
ki ga vodi Janez Belšak, pred podražitvijo spo-
ročilo ZPIZ-u. lastniku 144 stanovanj na Ptuju,
pa tudi najemnikom sporočilo, da stanarine
pred podražitvijo dosegajo le 39 odstotkov
ekonomske stanarine, kar pomeni, da bi v tem
primeru lahko zvišali stanarine le za 61 odstot-
kov. pa so njihovi računarji izračunali, da je
bilo potrebno stanarine zvišati kar za 150 od-
stotkov.
Upokojenci so se osebno in po telefonu pri-
toževali glede tako drastičnega zvišanja stana-
rin in bilo jim je obljubljeno, da se bodo na-
slednji mesec (avgusta) stanarine znižale. Te
dni smo lastniki stanovanj prejeli nove po-
ložnice in pomislite: gospod Janez Belšak je
držal obljubo, saj so se stanarine resnično
znižale. Naj navedem primer: Olga S. je
prejšnji mesec dobila položnico za plačilo sta-
narine v znesku 3.289 SIT. avgusta pa "samo"
3.250.50 SIT, kar je torej za 38.50 tolarjev
manj. Podjetje ji je torej najprej zvišalo stana-
rino za 2000 tolarjev, znižalo pa za 38.50 to-
larjev. Ni kaj, to je res fantastično znižanje,
vendar smo upokojenci ob vsem tem pre-
pričani. da nekdo v Podjetju za stanovanjske
storitve iz nas brije norce. Franjo Hovnik
PS: Z drastičnim povišanjem stanarin bo-
mo seznanili tudi g. Milana Kučana in g. Ja-
neza Drnovška ter sprožili ustavni spor.
10 — ZA KRATEK ČAS
26. AVGLST 1993 — TEDNIK
IIMFO — glasbene novice
Na zahodu je ponovno izšlo ogromno novih odličnih plošč. Nekaj najboljših in najzani-
mivejših vam bom opisal in jih ocenil.
—	odlična plošča
** — dobra plošča
—	solidna plošča
Težkometalna skupina GREEN
JELLY je po uspehu skladbe
THREE LITTLE PIGS pripravila
že novo — ANARCHY IN THE
UK. *
tfrtfnfr
Odlični REGGE EP z naslovom
NUFF VIBES EP je pripravil
APACHE 1ND1AN. + + +
^YtY
GLORIA ESTEFAN je z albu-
ma MI TIERRA izdala že drugo
malo ploščo IF WE WERE LO-
VERS. +++
Novi britanski najstniški zvezd-
niki so BAD BOYS INC. njihov
prvi komad pa je DON'T TALK
ABOUT LOVE.
ft-Cr-Ct
Skupina THE BEI.OVED je za-
slovela s skladbo SWEET HAR-
MONY. na tržišču pa imajo novo:
OUTERSPACE GIRL. .+■+
tY^YtY
Nov plesni remix skladbe I
WILL ALWAYS LOVE YOU
++-+■ je naredila nova pevska
zvezda SARAH WASHINGTON.
tY iYtY
Skupina FAITH NO MORE. ki je
letos nastopila tudi v Ljubljani, je
izdala LIVE album z naslovom LI-
VE AT THE BRIXTON ACADE-
MY.
%YtYtY
Vsekakor ne gre prezreti nove
plošče skupine UB40 z naslovom
HIGHER GROUND. +++
tfr^r wr
Z albuma TAXI je BRYAN FERRY
izdal tretjo malo ploščo GIRL OF MY
BEST FRIEND. ***
wfi.YtY
Za ljubitelje skupine BEE GE-
ES naj povem, da so pripravili no-
vo malo ploščo PAYING THF
PRIČE OF LOVE	Kmalu
izide album SIZE-ISN'T EVERY-
THING; fantje so na njem dodo-
bra spremenili stil glasbe.
THE POGUES je skupina, nad
katero se mnogi navdušujejo. Nji-
hov prvi single ima naslov TUE-
SDAY MORNING +++, album
pa WAITING FOR HERB.
ft
Nizozemski duo 2 UNLIMITED
bo kmalu izdal novi single FA-
■CES ^s svojeea drugega al-
buma NO LIMITS. "
&&&
Ob koncu tega glasbenega ko-
tička naj omenim še techno ploščo
britanske skupine HYPER GO
GO. Skladba ima naslov NEVER
LET G O
1.	MR. VAIN — Culture Beat
2.	YVHAT'S UP — 4 Non
Blondes
3.	LIVING ON MY ()\VN —
Freddie Mercurv
4.	TVVO PRINCES — Spin
Doctors
5.	PRAY — lake That
6.	DREAMS — Gabrielle
7.	SOMEBODY DANCE
VVITH ME — I). J. Bobo
8.	COSE DELLA VITA —
Eros Ramazzotti
9.	RUN TO YOU — Whitney
Houston
10.	IF — Janet Jackson
Lestvico POPULARNIH 10
RADIA PTUJ lahko po-
slušate vsak petek med 20.
in 21. uro. David Breznik
Prvi teden na lestvici — Spin
Doctors na 4. mestu
Novost na 5. mestu: Take That
Eros Ramazzotti — edini na lest-
vici ne poje v analeščini
SKUPINA 12. NASPROTJE IZDALA ČETRTO KASETO
Zapri oči
Pri novoustanovljeni založbi Aria Records je skupina 12.
nasprotje izdala četrto kaseto z naslovom Zapri oči. Ja-
nez Hvale, vodja skupine 12. nasprotje, je zadovoljen.
Kdo so člani skupine 12. na-
sprotje ?
J. Hvale: To smo: bobnar in
vokalist Janez Hvale, ki ekipo
vodim duhovno in poslovno,
klaviaturist, harmonikar in vo-
kalist Tomaž Sever, bas kitarist
Franci Kumer. kitarist Stanko
Vrbek in pevec Branko Lindič."
Na katero ciljno publiko
računate?
J. Hvale: "Dejansko igramo
za vse generacije, od najmlajših
do najstarejših, in nismo strogo
ozko usmerjeni. To se vidi na
pravkar izdani kaseti in na vseh
prejšnjih. Narediti skušamo ta-
ke stvari, ki jih zares čutimo.
Pripravili smo eno redkih kaset
izvirne slovenske glasbe, kjer ni
nobenih priredb. Skladbe so na-
rejene iz srca in duše, nič ni
ukradenega, kar se sedaj na ve-
liko dogaja po Sloveniji."
Koliko časa je nastajal projekt?
J. Hvale: "Projekt smo pri-
pravljali dobro leto dni in vse
skladbe 'preverili' na živih na-
stopih. Viže, na katere je bil do-
ber odziv in so jih ljudje kmalu
začeli z nami prepevati, smo
obdržali v programu, druge smo
odvrgli. Ne delamo po sistemu
enega hita. ampak prisegamo,
da je deseterica skladb dobrih.
Hočem reči. da so vse skladbe
dobre in bo vsakdo našel
kakšno, ki mu bo bolj blizu, in
kakšno, ki mu bo manj."
Na kaseti je pop glasba.
Kakšna oblika?
J. Hvale: "Igramo specifično
izvirno glasbo, po kateri smo
takoj prepoznavni. To je sloven-
ski pop ročk. Na kaseti je veli-
ko tega žanra, tako da bi lahko
vsak izvajalec našel neke kore-
nine, iz katerih bi črpal. Koliko
se bo to uresničilo, je težko
reči. Zelo mi je žal, da zahaja-
mo po eni strani preveč v neke
sintetične vode, nekateri avtorji
grejo v trideseta leta na po-
dročju jazza, drugi pišejo "svo-
jo" glasbo, nihče pa ne poskuša
napisati nekaj zares svojega. Pa
bomo morali na vseh področjih,
ne samo na glasbenem, začeti
nekaj delati. Edino svoje lahko
prodamo."
Kako snuješ glasbo? Si avtor
glasbe in besedil, torej pravi
avtorski potencial.
J, Hvale: "Sem čisto norma-
len, povprečen človek, dobivam
veliko idej in takoj, ko se mi le-te
porodijo, jih realiziram. Ob svoji
skupini jih prispevam tudi za dru-
ge izvajalce, imam veliko zami-
sli, in dokler jih, imam to poč-
nem. Ko bodo ideje usahnile, ne
bom šel drugam v zelje oziroma
v ohrovt, kar počne večina slo-
venskih glasbenikov, ko kupuje
manj znane kasete v tujini in po-
tem piše "svojo" glasbo."
Tudi v drugih glasbenih žan-
rih si avtorsko prisoten ...
J. Hvale: "Med drugim delam
za ročk skupino Sank ročk, pevko
Heleno Blagne, v domači zabavni
glasbi delam z Lojzetom Slakom
od znanih in za celo plejado manj
znanih, veliko sem s Pop designom.
dogovarjamo se z Zlatkom Do-
bričem ..."
Vaši nastopi so razgibani...
J. Hvale: "Imamo poseben
imidž, drugačen kot drugi, med
nastopom se preoblečemo, naš pe-
vec se veliko slači, skače bos, ne
glede ali je poletje ali zima, ali je
elitna prireditev ali navadna žur-
ka, pleza, skače, igra bobne, kita-
ro, poleg vsega tega pa še poje."
12. naprotje skrbi za svoje
oboževalce v svojem klubu obo-
ževalcev. Takih klubov sloven-
ske skupine nimajo prav veliko.
J. Hvale: "S klubom imamo ve-
like načrte, kajti omogočili bomo
članske izkaznice, redno obvešča-
nje o vsem, kar se dogaja s skupi-
no. Našim prijateljem zagotavljamo
informacije o naših projektih. Člani
bodo dobili kaseto po znižani ceni
in drugi- reklamni material. Odgo-
varjamo na pisma, pošiljamo slike,
posterje, nalepke ..."
Kakšni so vaši načrti?
"Narediti čimveč dobre izvirne,
slovenske glasbe, kajti le s to bo-
mo lahko prišli v Evropo, kamor
si vsi želimo."
In naslov: 12. nasprotje —
Fan klub, Pot na Fužine 45,
Ljubljana. Drago Papler
Skupina 12. nasprotje iz Ljubljane
TEDNIK — AVGUST 1993
ZANIMIVOSTI — 11
O FESTIVALU, KI GA NI BILO
Tradicionalni ročk festival
Ptujstock '93 je za nami
Festival se je zgodil v petek, 20. avgusta. Kot ste lahko
opazili, smo ga izvedli z +0 d H. Niti za nianso nismo po-
višali jakosti zvoka, saj bi morda koga prebudili iz slad-
kega spanca in prekrasnih sanj negotovosti. Pritožb
občanov ni bilo zaznati, torej nismo kalili javnega reda in
miru. "Stari, saj je vse cool!"
Občutek krivde občinskih or-
ganov SO Ptuj. da so konec mi-
nulega leta dopustili potekanje
ročk koncertov v Ptuju, se je za-
radi bojazni za izgubo stolčkov
iz dneva v dan stopnjeval. Pri-
tisk je narastel na takšno stop-
njo, ko lahko le še z aparatom
moči in zakona prepovedujejo
razvijanje ROČK scene. Izgovo-
ri. da seje to zgodilo zaradi pri-
tiska občanov, ki stanujejo v
okolici EX vojaškega skladišča
ali na Dravski ulici, so le farsa,
za katero se skrivajo različni in-
teresi posameznikov, ki želijo
še naprej držati mladino v nego-
tovosti. Po drugi strani pa so
vmes še Janša in njegovi po-
močniki, ki se več ne zavedajo,
da so ravno s pomočjo mladine
lahko zasedli tak položaj, kot ga
sedaj imajo v republiki. Le-ti so
namreč postavili višino najem-,
nine za te prostore. V dopisu,
ki je bil posredovan Območne-
mu štabu TO Ptuj. je razvidno
(videl sem ga s svojimi očmi),
da zahtevajo najemnino
550.000,00 SIT mesečno, kar
pa za prostore, ki nimajo ureje-
nih osnovnih komunalnih in ko-
munikacijskih sistemov, sploh
ni sprejemljivo. Zato sem se kot
predsednik društva KID obrnil
direktno (z vlogo) na g. Janšo
in g. Bitenca, ki sta mi prek
načelnika za vzrževanje in teh-
nične zadeve (g. Andrej Perčič)
Ministrstva za obrambo RS dala
jasno vedeti, da s temi prostori
ne bo nič vse dotlej, dokler
občina Ptuj ne bo sklenila po-
godbe z Ministrstvom za
obrambo RS. Zanima me predv-
sem. kako si lahko Ministrstvo
za obrambo RS lasti pravico do
razpolaganja s prostori bivše
vojske. To bi moralo biti avto-
matsko v upravljanju občine, v
kateri ti prostori so. Popolnoma
pač vsega ne razumem?! Vsi se
preprosto izgovarjajo na druge.
Tudi krivdo za neurejene for-
malno-pravne zahteve se kotali-
jo z ene strani na drugo. Vmes
pa je še moratorij o denacionali-
zaciji, ki je podaljšan do izteka
leta 1993. Tako smo zaenkrat
ostali brez prireditvenega pro-
stora, o poslovnem prostoru za
društvo lahko samo sanjamo/pa
ju nujno potrebujemo, če želi-
mo karkoli delati.
Ljudje so prihajali na PTUJ-
STOCK '93 iz vseh strani Slo-
venije, vendar zaman, saj je re-
klama segla dalje kot preklic re-
klame. V nekaterih lokalih v
Ptuju se je ta večer pač izplačalo
delati. Neka korist je od "ROC-
KERJEV" vseeno nastala. Ko se
je vse zaprlo, so z žalostjo na
obrazu zapuščali mesto Ptuj. Po
tišini, ki je bila na "vseh" me-
stih, smo nekateri od žalosti in
ob velikem številu izgovorjenih
besed, zakaj festivala ni bilo,
razglabljali o vladi, TO in o
vseh tistih, ki so veliko oblju-
bljali, pa prav nič storili, sočas-
no pa vlažili suho grlo s pivom.
PTUJSTOCK '93 smo kljub
vsem nastalim problemom hote-
li izpeljati. Ustavilo se je pri iz-
daji dovoljenja za prireditev. V
zvezi z nastalim problemom
sem bil vabljen na sestanek h
se. Pu rg (ministrici za kulturo,
... SO Ptuj) in h g. Grahu
(načelniku oddelka za notranje
zadeve SO Ptuj), ki sta mi pove-
dala, da če izvedem ta festival
brez dovoljenja (na kazen se ne
oziram, ker je znosna), odpade
vsakršno nadaljnje sodelovanje
z organi v SO Ptuj. Sočasno se
je ponudila za rockerje nova va-
rianta kot alternativa EX vo-
jaškemu skladišču na Potrčevi
cesti v Ptuju — svinjak (vo-
jaško skladišče v Novi vasi pri
Ptuju, ki je od mesta oddaljeno
3.5 km), v katerem so resnično
gojili svinje za potrebe bivše
vojske. To še ni tako problema-
tično, saj se lahko vse preuredi,
vendar pa je postopek za prido-
bitev teh prostorov popolnoma
identičen kot za EX vojaško
skladišče. Tako preprosto pa
spet ne gre z nami. V to nisem
pristal, saj bi se s tem rešil
problem rockerjev v Ptuju,
sočasno pa nastal problem ko-
mune, ki se ga vsi brez razlogov
bojijo, saj se tam lahko marsi-
kaj pripeti — v svinjaku.
Kot predsednik društva KID
vztrajam pri tem. da pridobimo
prostor v mestu, pa čeprav bo
morda to trajalo pol leta. V tem
času bo društvo vegetiralo in mor-
da celo protestiralo — protestni
shodi, demonstracije, manifestaci-
je in podpisovanje peticij so z
ustavo in zakoni dovoljeni. Morda
ni res? Nekaj bomo že storili, pa
čeprav vsak petek pred magistra-
tom. Za spanje ni časa, da ne bo
odpeljal spet naslednji vlak! Veli-
ko je praznega prostora v mestu
(tudi kleti so primerne), pa se bo
eden poiskal tudi za nas.
Nekaj bomo pač morali narediti,
da odrinemo, presedlamo negoto-
vost. Vsi samo govorimo, kaj BI
lahko naredili, od tega pa je bore
malo realizirano. Denar pa kar frči
na vse strani. Sprašujem se kam in
za kaj. Sočasno pa veselice lahko
potekajo teden za tednom kar po
celem mestnem jedru. To pa, kot
vse kaže, ne moti prav nikogar.
Lahko bi se vprašali, vsaj enkrat,
koliko alkohola se je pretopilo v
človeška bitja v času veselic. Koli-
ko je bilo pijanih, koliko je bilo
povzročenih prometnih nezgod, ko-
liko jih je kalilo javni red in mir in
še in še? Morda gre samo za stati-
stiko. ki se mi poraja, v primerjavi
z istimi postavkami v času ročk
koncertov. Nekatere teh "počasti-
tev" so pač lahko opredeljene z
odlokom občine. Saj je vse prav,
vendar pa morate pomisliti tudi na
nas in nam dopustiti, da razmišlja-
mo s svojo glavo, da potešimo svoj
ego. Vodenja za nos in nekdanjega
realsocializma imamo resnično do-
volj. Sedaj je nastopil čas podjet-
ništva. Nekateri se s tem dejstvom
očitno ne strinjajo.
Generacije se počasi menjujejo,
prav tako sistemi, in bi bilo dobro
pomisliti, da se tudi vodilni ljudje
zamenjajo. To je v drugih državah
čisto normalno, pri nas pa se očit-
no lahko ljudje spremembam tako
hitro prilagajamo ali pa se morda
tako hitro priučimo novim nava-
dam. da lahko vladajo vedno isti.
Zaupamo jim?! Kajne (retorično
vprašanje)?
mag. Viljem MUZEK
Gibanje za zavest Krišne
Hare Krišna festival, ki je potekal v okviru Ptujske poletne noči, je mnogim popestril nočne urice, marsikomu pa je
prestavljal stopničko v zavedanju tega, da v svetu ne obstajajo le materialne vrednote, ampak tudi duhovne. O pome-
nu njihovega petja in delovanja je Tednik že poročal, morda bi bilo potrebno osvetliti še zgodovinsko plat današnje
privrženosti Krišni.
Gibanje za zavest Krišne je na
Zahodu razmeroma mlado, čeprav
segajo njegove korenine daleč v
preteklost. Pred 4000 leti je na
ozemlju današnje Indije, Nepala.
Tibeta. Pakistana cvetela verska oz.
staroindijska visoka kultura. Iz te
dobe so se ohranile Vede, ki poleg
zgodovinskih podatkov vsebujejo
tudi modrost te visoke kulture. Na-
stajale so skozi stoletja, njihov
nauk se je prenašal po ustnem
izročilu, dokler niso okrog leta
1000 pr.n.š. bile napisane. Med nji-
mi je najbolj znana Rigveda, zbirka
hvalnic bogovom, ki je nastala med
letoma 1500 in 1000 pr.n.š. Mlajše
so Upanišade (tj. skrivni nauki), ki
so usmerjene bolj k metafizičnim
razmišljanjem. Poseben pomen ima
Bhagavadgita (Gospodova pesem;
beseda "bhagavad" pomeni
vzvišeni in označuje Boga, predv-
sem Krišno), ki je del obsežne ep-
ske pesnitve Mahabharate. V Bha-
gavadgiti bog oziroma Brahman,
utelešen kot Krišna, poučuje princa
Ardžuna, kako naj doseže osebno
svobodo, s tem da spolnjuje svoje
življenjske dolžnosti.
Vedska filozofija temelji na sa-
mospoznanju, in čeprav so Kriš-
nov nauk nadaljevali mnogi veliki
učitelji, ki so ohranjali vedsko tra-
dicijo v njeni najčistejši obliki, je
sčasoma vedska kultura vse bolj
nazadovala, saj se je razvil kastni
sistem, prazne obrede pa je vodila
poklicna in pogosto pokvarjena
duhovščina.
Pred približno 500 leti se je, po
verovanju Indijcev. Krišna zopet
pojavil na Zemlji, tokrat v Benga-
liji (SV Indija) kot Šri Caitanya
Mahaprahhu. Šri Caitanya, inkar-
nacija Krišne. kije bil že v naprej
napovedan v vedskih besedilih, je
ustanovil gibanje za zavest Krišne
v Indiji in svojimi učencem na-
ročil, naj nadaljujejo njegovo po-
slanstvo in razširijo zavest Krišne
po vsem svetu. Sri Caitanya je
svetu prinesel himno Hare Krišna.
ki je po mnenju vernikov naju-
streznejša pot do razsvetljenja.
Sodobna zgodovina gibanja Hare
Krišna pa se začenja s prihodom gu-
ruja Šrila Prabhupade v"ZDA. Med
drugim je prevedel 18.000 verzov
Šrimad-bhagavata. ki je najpomem-
bnješi vedski spis. Leta 1966 je v
New Yorku ustanovil Mednarodno
društvo za zavest Krišne. V nasled-
njih letih je ustanovil kar 108 centrov
zavesti Krišne v 50 državah, sprejel
na tisoče učencev ter milijonom ljudi
približal vedsko kulturo. Odkar je
Srila Prabhupada 14. novembra 1977
v 82. letu starosti zapustil ta svet.
gibanje za zavest Krišne še naprej
širijo njegovi učenci, ki vedno
znova pridobivajo nove pristaše.
Vodilo vseh članov in članic
Bhakt, torej pripadnikov in pri-
padnic gibanja Hare Krišna, je
preprosto življenje in visoke mo-
ralne norme. Svojega življenja ne
želijo tratiti za kopičenje material-
nih dobrin in okraševanje telesa,
pač pa poskušajo živeti čim bolj
preprosto, da bi imeli več časa za
služenje Krišni. Če jih vprašaš,
kaj je zanje preprosto življenje, ti
povedo, da so predvsem zadovol-
jni z vsem, kar jim je Bog dodelil,
in po njihovem prepričanju se
ljudje, ki niso s tem zadovoljni,
pogosto zelo zapletajo v material-
ni svet.
V svojem življenju se bhakte
držijo štirih osnovnih načel. Prvo
prepoveduje prehranjevanje z me-
som. Namesto tega uživajo rastlin-
sko hrano, saj menijo, da je ta ve-
liko boljša. Prepovedano je tudi
uživanje alkohola, prave kave, ci-
garet, mamil. Bhakte se morajo
vzdrževati tudi vseh oblik hazar-
da. Spolni odnosi zunaj zakona so
nedovoljeni, v zakonu pa jih
vzdržujejo le za rojevanje otrok. »
Ta načela so obvezna za vse ak-
tivne člane, ki živijo v skupnosti.
Takšna skupnost deluje tudi v Lju-
bljani in je z Mednarodnim dru-
štvom za zavest Krišne letos maja
organizirala festival Hare Krišna v
dvorani Tivoli. Vsi tisti, ki ne
živijo v tej skupnosti, pa so
splošna načela Krišne sprejeli v
vsakdanjem življenju. V Ljubljani
ima skupnost 50 članov, kongre-
gacija pa 2.000. Temeljne dejav-
nosti tega Mednarodnega društva
za zavesst Krišne (ISKCON-a) v
Ljubljani so: prevajanje in obja-
vljanje izvirnega duhovnega slov-
stva. delitev hrane in organiziranje
kulturnih spiritualnih perogramov
po vseh Sloveniji. Vsi, ki bi se ra-
di pobliže seznanili s tem giban-
jem, so vabljeni vsako nedeljo ob
16. uri v prostore plesne šole Bo-
lero na Prušnikovi 99 v Ljubljani;
tam prireja ISKOM "Sunday Love
Fest," kjer se lahko seznanijo s to-
vrstno filozofijo in poskusijo ve-
getarijansko hrano. Za pogloblje-
no vedenje in poznavanje filozofi-
je tega gibanja pa se je v okviru
ljubljanske skupnosti (na Žiberto-
vi 27) nogoče udeležiti predavanj
iz vedske zakladnice vsak dan ra-
zen ponedeljka ob 19. uri.
I.iljana Vogrinec
Šrila Prabhupada
Od Ptuja do Kopra in nazaj
Medtem ko so se ptujske glasbene skupine uspešno predstavile v Kopru, pa je predstavitev le-teh domačemu občin-
stvu praktično nemogoča, kaj šele da bi se Ptuju predstavili ustvarjalci iz tujine. Še vedno nerešeno vprašanje nek-
danjega vojaškega skladišča na Potrčevi cesti onemogoča takšno predstavitev.
V	petek. 13. avgusta, ni bilo polne lune, to pa
je bil za vraževerne zadosten razlog, da se je
skoraj poln avtobus glasbenikov iz ptujskih sku-
pin odpravil na pot proti Kopru. V tamkajšnjem
MKC-ju. ki ga vodi DPZN (Društvo prijateljev
zmernega napredka) z dolgoletnim akterjem na
slovenski glasbeni sceni Markom Bercljem (Bul-
dožer. Javna vaja ...) na čelu, se je tisti večer
predstavila ptujska glasbena scena.
V	odličnem prostoru (imajo svoj oder z la-
stnim ozvočenjem, teraso, šank z miniaturno
kuhinjo — v njej so za ptujsko ekspedicijo pri-
pravili pašto) so nastopile skupine Krvave (li-
le, M. I. L. K., Bcerbusters, Artifitial pussys,
Razle dazzle in Hello misery. Koprska publi-
ka. med katero je bilo pomešanih tudi veliko
Ptujčanov, je bila pozitivno presenečena nad
številom in kvaliteto bendov. kljub temu da so
manjkali Sleazy snails, ki so morda celo naj-
boljši ptujski bend, o čemer priča tudi uspešna
kandidatura na razpisu za letošnji novi ročk.
Malo manj pozitivno pa smo bili presenečeni
Ptujčani nad obiskom. Na koncertu je bilo pri-
bližno sto ljudi, kar pa je pri tem še bolj prese-
netljivo, pa je, da je bil to do sedaj letos v
MKC-ju rekorden obisk. Torej sploh ni primer-
jave z obiskom koncertov v Ptuju. Tukaj se
zbere minimalno tristo ljudi, ponavadi pa še
več; na koncertu Partibrejkersov je bilo celo ti-
soč ljudi. Ravno tako ni primerjave med raz-
merami, ki jih nudi mesto Koper mladinski
kulturi s stanjem na Ptuju.
Prostori Mladinskega kulturnega centra so v
Kopru v samem starem mestnem jedru. Never-
jetno, kako je mogoče, da so se prostori
obdržali po več kot dveh letih delovanja, po
170 koncertih in 700 skupinah, ki so doslej
igrale v klubu. Okoliški prebivalci in tam-
kajšnje oblasti morajo biti v primerjavi s ptuj-
skimi neverjetno tolerantne in strpne, saj se
koncerti dogajajo redno vsak petek in soboto.
Ni pa to edina dejavnost, s katero se ukvarja
klub. Imeli smo si priložnost ogledati tudi raz-
stavo fotografij in razstavo plakatov. Obenem
pa so od 8. do 15. avgusta nudili v klubu brez-
plačne glasbene inštrukcije odlični glasbeniki,
sicer člani bendov Polska malca iz Krškega in
Veliki bijeli slon iz Zagreba.
Na Ptuju pa klub izredni razvitosti scene, ki
se pa kvaliteti in kvantiteti lahko primerja s sa-
mim centrom — Ljubljano, ni nobene podpore
in razumevanje oblastnikov oziroma je le-to na
ravni najbolj zakotne vasice, še slabše, ne le da
ni razumevanja in podpore, temveč se mladin-
ska dejavnost, kolikor je le mogoče, zatira in
ovira na vsakem koraku.
Za 20. avgust se je pripravljala prireditev z
imenom' Ptuj-stock (ime je povzeto po legen-
darnem mirovnem shodu, ki je bil leta '69 v
Woodstocku v ZDA, ko se je ob tridnevnem
uživanju v glasbi zbralo milijon ljudi — naj-
večji koncert v zgodovini). Prireditev naj bi le-
tos že drugič organiziral TIC, tokrat s pomočjo
KID-a, na koncertu pa naj bi se predstavile
ptujske skupine ter še nekaj skupin iz drugih
krajev. Da prireditev ni bila zastavljena kar ta-
ko, brez zveze, priča pozornost, ki so ji jo po-
svetili mnogi pomembnejši mediji (Val 202,
Radio Študent, Studio D, Večer ...) že pred sa-
mim dogodkom. Koncert naj bi bil v nekdan-
jem vojaškem skladišču, zapuščenem in neiz-
koriščenem. ki so ga pred slabim letom očistili
in za take in podobne prireditve primerno ure-
dili ptujski mladi.
Vendar pa do prireditve ni prišlo. Padla je
prepoved. Od zgoraj. Pa ne od vsemogočnega
Stvarnika, temveč od oblastnikov, ki imajo,
kot kaže. še večjo moč od samega Stvarnika.
Vojaško skladišče je "do nadaljnjega za-
pečateno." Tako po prepovedi odpadejo vse
prireditve, napovedane v njem. Le-teh pa ni
malo. V slabem mesecu dni naj bi se zgodile:
najprej 20. avgusta že omenjeni Ptujstock. 29.
avgusta predstavitev italijanskih skupin Tempa
zero in Atenati, 10. septembra naj bi se pred-
stavile hrvaške skupine Don't, Overflow in
Hladno pivo, 17. septembra pa naj bi prišli še
ustvarjalci iz Češke. Žal pa vsega tega razgiba-
nega kulturnega dogajanja ne bo.
Ali bodo ptujske skupine res lahko igrale
samo še po drugih krajih Slovenije? Se nam v
Ptuju obetajo le še prireditve tipa Poletna noč,
MlP-ova noč — skratka navadne veselice?
Boris Vogrinec
Festival na meji - Šentilj '93
Festival na meji je underground.
ročk festival. Letošnji, ki ga bodo
pripravili v petek, 27. avgusta,
pred Kulturninm domom v Šen-
tilju, se odlično ujema z akcijo
No Border Jam. Orange Baboons
iz. Avstrije, Hello Misery in Žele-
zobeton so skupine, udeležene na
CD kompilaciji No Border Jam
in se bodo v živo predstavile na
tem festivalu.
Zanimivost šentiljskega fe-
stivala bosta skupini Sleazy
Snails iz Ptuja in Subway
Dogs iz Zagreba, ki sta izbrani
za letošnji Novi ročk. Those
who Survived the Plague z Du-
naja pa bodo opravili dva efek-
tivna nastopa v Sloveniji. Festi-
val je ob tem tudi odlična
možnost promocije novih,
mlajših skupin in letos so to
možnost dobile lokalne skupine
iz Maribora: v Okovih, Insanity.
Purgatory inRoadrunner.
Organizatorja letošnjega Fe-
stivala na meji sta ZKO Pesnica
in Front ročk.	tu
Ujeti utrinek
Tisto noč, ko so napovedali me-
teorski dež. je marsikdo z velikim
pričakovanjem zrl v nebo in se na
koncu bolj ali manj razočaran od-
pravil v posteljo. Dežja namreč ni
bilo, tu in tam pa je kakšen komet
za droben trenutek le presvetlil ne-
bo. Izjemno težko ga je bilo ujeti v
fotografski aparat, saj je v času, ki
je potreben za pritisk sprožilca.
razžarjeni komet že usahnil.
To pa je uspelo Janezu Bezjaku s
Ptuja, ki je gledal zvezdnato nebo z
letališkega stolpa v Moškanjcih. V
približno dveh urah je napravil ne-
kaj zelo zanimivih posnetkov zvezd,
dokler mu približno ob enih zjutraj
ni uspelo uloviti tudi razžarjenega
meteorja (na fotografiji ga vidimo
kot črto nekoliko levo od sredine fo-
tografije). V tem času je videl pri-
bližno 20 podobnih perzeidov —
meteorjev, ki so tokrat prihajali iz
smeri ozvezdja Perzeid. V našem
stoletju so Zemljani zabeležili
takšne pojave le trikrat: 1933, 1946
in 1966, naslednjič pa naj bi se
skupki zmrznjene vode in leda po-
novno množično približali in prebi-
jali zemeljsko atmosfero ponovno
leta 2013. Dovolj je torej še časa. da
se na ogled temeljito pripravimo.
M. Zupanič
V Moškanjcih posneti razžarjeni meteor. Posnetek: Janez Bezjak.
12 — OD TU IN TAM
26. AVGUST 1993 — TEDNIK
60 let Nogometnega kluba Drava
Leta 1933 je bil ustanovljen Nogometni klub Drava. Njegova ustanovitev je bila nujna,
ker je v Ptuju že deloval SK Ptuj, kratko imenovan SKP, in je bil v rokah nemčurjev —
kulturbundoveev. Namen SKP je bil jasen: pritegniti v svoje vrste čimveč mladine z na-
menom, da se skozi šport ponemčijo.
Zavedni Slovenci so sprevi-
deli namen SKP in kot protiu-
tež ustanovili NK Drava, da bi
slovensko mladino — ljubitelje
nogometa organizirali v sloven-
skem klubu. To jim je tudi
uspelo in nekaj dobrih špor-
tnikov je iz SKP pristopila k
NK Drava. Pristopili so tudi
nekateri člani telovadnega
društva Sokol in tako formira-
li nogometno ekipo Drave.
Začetek je bil težaven: ni bilo
opreme in zadosti denarja, špor-
tniki so v začetku osebno pri-
spevali denar in svojo opremo.
Barve kluba so bile belo-pla-
ve in to so še danes.
Prvo slovensko igrišče je bilo
na desni strani Drave takoj za
železniškim mostom. Zraven
igrišča je stala majhna zidana ba-
rakica — tako majhna, da celo
moštvo ni moglo biti naenkrat v
njej. Umivalnice ni bilo niti vode
— umivali smo se v Dravi.
Nemci so imeli svoj stadion
na prostoru, kjer je danes vodna
uprava. Stadion je imel tudi
kompletne lahkoatletske napra-
ve. NK Drava je bila usmerjena
samo v nogomet, vsa druga
športna dejavnost je potekala
pri Sokolu.
Ker sta NK Drava in SK Ptuj
igrala v isti ligi, so bile tekme
med njima 'na nož'. Po tekmi je
bilo več poškodovanih kot zdra-
vih. Da bi NK Drava dosegal
dobre rezultate, je takratni vo-
jaški bataljon pontonirjev, ki je
bil na Ptuju, dovolil, da so neka-
teri vojaki igrali nogomet za Dra-
vo. To je bila velika pridobitev in
izboljšava kvalitete nogometa.
Prvi predsednik NK Drava je
bil pokojni dr. Lešnik, ki je
vložil ogromno truda, daje klub
posloval nemoteno. Bili so časi,
ko je blagajnik kluba pokojni
Drago Mar pred odhodom na
tekmo (seveda s kamionom) de-
jal: "Fantje, vsak naj da 2 dinar-
ja (za to si takrat dobil 4 žemlje
— op. avt.), nimam zadosti za
kamion." O hrani po tekmi tudi
na tujem ni bilo nič govora —
tega nismo niti poznali.
Tako je NK Drava z večjimi
ali manjšimi uspehi dočakal le-
to 1941 — okupacijo. Nemci so
klub takoj razpustili, vso opre-
mo zaplenili, nekaj igralcev pa
zaprli in izseliti. Za padlimi ali
ustreljenimi je na današnjem
stadionu spominska plošča.
1945. leta, takoj po osvobodi-
ti, so se zbrali ostali igralci NK
Drava in takoj ponovno organi-
zirali NK Drava. Prevzeli smo
stadion SKP in začeli ponovno
brez vse opreme. Na igrišče
smo prinesli opremo, kar je kdo
imel. Prvi dresi po vojni so bili
iz Hitlerjevih zastav — bili so
rdeči, iz križa na zastavi pa so
nastali beli ovratniki.
Kako je bilo z opremo, pove
tale primer: na tekmi smo imeli
eno samo žogo, in ko je ta v
prvem polčasu počila, je bilo
tekme konec.
Počasi je v klubu nastala do-
bra organiziranost, boljše mate-
rialne razmere in tudi kvaliteta
nogometa je bila za takratne
razmere solidna.
Leta 1950 seje začela gradnja
tribune z vsemi potrebnimi gar-
derobami in kopalnicami. V ča-
su rekonstrukcije stadiona je bi-
lo začasno igrišče, kjer je danes
Metalkina trgovina, pozneje pa
na telovadišču v Ljudskem vrtu.
Povedati moramo, da je NK
Drava po vojni igral v vseh slo-
venskih ligah in eno sezono tu-
di v slovensko—hrvaški ligi. se-
veda z različnimi uspehi ali
neuspehi. Kot povsod v klubih
se je z menjavo generacij spre-
minjala tudi kvaliteta nogometa.
Sedanja generacija ima sol-
dino materialno osnovo in tudi
znanje, za kar gre zahvala tre-
nerju in tudi volji igralcev za
napredek kluba v višje lige.
Trenutno je NK Drava v 3.
slovenski ligi, stare generacije
pa želimo, da bi klub NK Dra-
va glede na svojo zgodovino
—60 let — v prihodnje dose-
gal rezultate, kot jih je nekoč.
Marjan Berlič
Moštvo NK Drava I. 1945
Moštvo NK Drava I. 1930 z dr. Lešnikom, prvim predsednikom kluba (v
zadnji vrsti na desni)
PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ VABI
V Logarsko dolino, na Okrešelj,
Kamniško sedlo in v Kamniško Bistrico
I. PROGRAM
— sobota, 11. septembra:
odhod iz Ptuja s posebnim avtobu-
som z avtobusne postaje Ptuj ob 6.
uri. Vožnja po Savinjski in Logar-
ski dolini. V Logarski dolini nas
morda čaka presenečenje. Celjski
planinci nameravajo slovesno od-
kriti kipe pomembnih planincev
Frana Kocbeka (načelnik savin-
jske SPD in vztrajen borec za slo-
venstvo v domačih gorah) in dr.
Johannesa Frischaufa (tujec, ven-
dar velik prijatelj Slovencev in
vnet častilec Savinjskih Alp). Po
obeh možeh so poimenovane pla-
ninske postojanke na Korošici pod
Ojstrico in na Okrešlju.
Pot nadaljujemo peš mimo slapa
Rinka na OkreŠelj do Frischaufovega
doma (1378 m — 1 ura). Počitek in
malica iz nahrbtnika (30 minut). Sle-
di vzpon — sprva v vijugah po me-
lišČu, nato po zavarovani plezalni po-
ti pod Brano (2253) na Kamniško se-
dlo ali Jermanova vrata (1884 m — 2.
uri), kjer stoji Kamniška koča. V koči
je pridvidena nočitev v sobah in čaj.
Če bodo vreme in moči dopuščali,
bi se po želji povzpeli na Brano
(vzpon 1,50 ure, spust 1. ura).
— nedelja, 12. septembra: vsta-
janje ob 6. uri, čaj ob 7.00 uri in
odhod v Kamniško Bistrico (3 ure)
do planinskega doma na osrednjo
planinsko proslavo ob dnevu sloven-
skih planincev, posvečeno 100-letni-
ci SPD (PZS).
Predviden čas za uradni in neu-
radni del na prireditvi je planiran od
11. do 15. ure. Po želji se čas lahko
tudi skrajša.
Vrnitev na Ptuj je predvidoma ob
19. uri.
II.	CENA
1.800 tolarjev po osebi. V ceno je
vračunan prevoz, prenočišče, čaj in
vodstvo.
III.	PRIJAVA_
V društveni pisarni na Minorit-
skem trgu 5 vsak torek in petek med
16. in 18. uro do zasedbe mest v av-
tobusu (34).
IV.	POGOJI ZA PRIJAVO
Ustrezna planinska oprema, po-
ravnava Članarina za leto 1993.
V.	DRUGO_
Hrana in pijača sta iz nahrbtnika
ali po naročilu v planinskih domo-
vih. Dodatne informacije v društve-
ni pisarni ali pri vodstvu izleta.
Izlet bodo vodili štirje vodniki.
Vodja izleta: Tone Purg
INFORMACIJA_
Dan planincev Podravja na
Svabovcm bo namesto 12.
septembra, kot jc bilo plani-
rano, 24. oktobra. Podrohno-
sti bomo objavili pozneje.
Samo z rokami na vrh Grossglocknerja
Neverjetna življenjska energija
veje iz Mirka Lebarja, rojenega
Kidričana in kasneje Hajdinčana.
ki živi sedaj v Žalcu. To polijuje-
jo tudi njegova prav tako never-
jetna dejanja. Samo z rokami,
obe nogi je izgubil pred skoraj
dvajsetimi leti v nesreči na ptuj-
ski železniški postaji, se je letos
povzpel na vrh 3798 metrov vi-
sokega Grossglocknerja.
Za ta vzpon seje Mirko Lebar
odločil še s štirimi prijatelji iz
Alpinističnega kluba Zgornje
Savinjske doline. Na podvig so
se pripravljali dlje časa, nato pa
so od vznožja prišli na vrh gore
v štirih dneh. Bivakirali so kot
vsi alpinisti — na sneg so po-
stavili šotor in prenočili. Mirko
se je na vrh gore povzpel kot
vsi drugi — popolnoma sam.
Samo z rokami, seveda oroka-
vičenimi s posebnimi kovinski-
mi pripomočki za plezanje po
ledu — bajlami.
Vzpon na Grossglockner je
bil Mirkov najtežavnejši, vendar
še je pred tem že preizkusil na
Ojstrici, Triglavu in Igli. Zad-
nja ima celo četrto težavno-
stno plezalno stopnjo. Za na-
slednje leto načrtuje Mirko
nekaj res velikega — vzpon
na streho Evrope, Mont Blanc.
M. Zupanič
Mirko Lebar sredi ledenika proti vrhu Grossglocknerja.
Na vrhu Grossglocknerja v juliju letos.
Priprave plesalcev plesne šole Fredi
Po rednih počitnicah so se pri-
prave na novo plesno sezono v
plesni šoli Fredi že pričele. Plesal-
ci imajo kondicijske in razgibalne
treninge vsak dan v protorih Na-
rodnega doma.
Kot je povedal trener Franjo
Kožar, ob vadbah dajejo posebno
pozornost še podrobni obdelavi
plesnih elementov in koreografij.
Plesalci so razdeljeni v mlajšo in
starejšo skupino. V mlajši je pet-
najst plesalcev, v starejši pa deset.
Priprave so pomembne predvsem
zaradi kvalifikacijskih turnirjev,
saj bo prvi že septembra v Mari-
boru. Letošnje državno prvenstvo
v standardnih plesih pa bo pripra-
vila ptujska sekcija.
V plesni šoli Fredi se že pripra-
vljajo na vpis novih članov.
TM
Mladi plesalci med vajo. Foto: kk
BOKSARSKI TABOR BREG
Prva zasebna boksarska šola
Kljub temu da je bil klub na Bregu v Ptuju ustanovljen šele
februarja letos in da je šele na zadnji seji Boksarske zveze
Slovenije bilo potrjeno, da lahko njegovi člani tudi tekmuje-
jo, ima trener Ivan Pučko, kot je povedal, nekaj zelo per-
spektivnih fantov, med njimi že dva državna prvaka, ki se
bosta udeležila letošnjega evropskega prvenstva. Boksarski
tabor Breg vodi predsednik Stojan Zitko, sekretar je Boris
Dangubič, tehnični vodja pa Franjo Pučko.
"Naši boksarji hitro napredujejo,
saj smo pričeli spomladi zelo resno
delati. Treniramo vsak dan, discipli-
nirano, imamo primeren prostor na
Bregu in nabavili smo potrebne rek-
vizite," pripoveduje trener Ivan
Pučko.
Boštjan Kerin iz Draženc je le-
tošnji državni prvak. Šele 18-letni
boksar se bo v začetku septembra
udeležil evropskega prvenstva v
Turčiji: "Treniram že dve leti, sedaj
sem bil na pripravah na Rogli in iz-
brali so me za udeležbo na evrop-
skem prvenstvu. Na večjem tekmo-
vanju zunaj Slovenije še nisem bil,
tako da tudi konkurentov ne poz-
nam. Boks me zanima že od malega,
od začetka pa me trenira Ivan
Pučko. Sem zadovoljen, pa tudi raz-
mere za trening so zelo dobre."
Dejan Zavec iz Leskovca je star
17 let in se bo udeležil mladinskega
evropskega prvenstva, ki bo v Atenah
konec septembra in v začetku okto-
bra: "To bo moje prvo veliko tekmo-
vanje. Treniram leto in pol in sem le-
tos zmagal na državnem prvenstvu v
Slovenski Bistrici v polvelterski kate-
goriji. To je moja zadnja priložnost v
mladinski konkurenci."
In njune možnosti na evrop-
skem prvenstvu?
Trener Ivan Pučko: "Najpomem-
bnejši cilj je uloviti stik z evropsko
kakovostjo boksanja. Napovedati
karkoli je izredno težko. Morda ima
Zavec. ki ga bo poslala naša šola
boksa, celo več možnosti kot Kerin,
saj je zadnje leto mladinec." » . y
Boštjan Kerin
Dejan Zavec
BOKSARSKI KLUB PTUJ
Reprezentaota se pripravljata
V Boksarskem klubu Ptuj se pripravljata na evropsko prven-
stvo, ki bo v Turčiji v začetku septembra, Boris Horvat in
Fredi Kolarič. Morda bosta tudi ta dva ptujska športnika po-
nesla ime Slovenije in Ptuja pred evropsko občinstvo.
Kot je povedal njun trener Al-
bin Mere, uradne potrditve o tem.
kdo se bo udeležil evropskega
prvenstva, še ni. Albin Mere:
"Menim, da sta Horvat in Kola-
rič edina sposobna zastopati slo-
venski boks in promovirati Slo-
venijo in tudi Ptuj na tako veli-
kem tekmovanju. Ta dva bi
najbrž na evropskem prebrodila
kolo ali dve. Noben drugi bok-
sar, žal, po moje te možnosti ni-
ma. Možnosti slovenskih bok-
sarjev za udeležbo na velikih
tekmovanjih so se namreč sko-
kovito povečale z razpadom .Ju-
goslavije. Prej se je bilo potreb-
no prebiti v Jugoslaviji, ki je bi-
la boksarska velesila, sedaj lah-
ko gredo najboljši Slovenci na
vsa tekmovanja. In veliko je že
to, da nas na večja tekmovanja
povabijo."
Albin Mere je zadnjič nastopal
decembra lani. v maju pa se je
odločil prevzeti trenerstvo pri
Boksarskem klubu Ptuj. Od takrat
so nabavili novo opremo in rekvi-
zite, tako da so na najboljši poti.
da vzgojijo nove ptujske in slo-
venske boksarje."Ni prav," pri-
poveduje Albin Mere, "da je
med slovenskimi boksarji veliko
takih, ki nimajo niti slovenskega
državljanstva. Vključno s tre-
nerji. Ti seveda lahko boksajo
pri nas, vendar Slovenije ne mo-
rejo zastopati. Svojim ljudem,
mladim boksarjem bomo morali
v Sloveniji posvetiti vso pozor-
nost, če želimo ponovno postavi-
ti na noge domači boks," končuje
enajstkratni republiški prvak, no-
silec mnogih zlatih rokavic, kvar-
nerske rokavice iz leta 1988 in
drugih boksarskih priznanj ter
eden vidnih boksarjev v nekdanji
Jugoslaviji.	McZ
Boksarski klub Ptuj vpisu-
je v petek, 27. avgusta, ob
17. uri v dvorani Mladika
nove člane, ki bodo treni-
rali trikrat tedensko pod
vodstvom trenerja Albina
Merca.
Albin Mere, trener Boksarskega
kluba Ptuj
TEDNIK — -"• avgust 1993
ŠPORT - 13
Nogometni prazniki
v Kidričevem
Finale pokala na območju Medobčinske nogometne zveze
Ptuj je v Kidričevo kljub vročemu vremenu v nedeljo po-
poldan privabil kar okrog 1200 gledaleev. Organizatorji
so pripravili pester program s padalci, pihalno godbo ter
žrebanjem vstopnic in športno stavo.
Mladinski finale je dobila
Drava, ki je s 7:0 premagala
Gerečjo vas, članskega pa do-
mače moštvo Caisse Aluminija
z zmago s 3:1 (1:0) proti Dravi.
Nogometni praznik v Kidriče-
vem je pokazal, da se z ustrezno
poslovno in športno politiko
lahko naredi veliko ter da se no-
gometu na tem območju lahko
pišejo boljši časi.
Tekst in foto: 1. kot ar
Žogo so na stadion, čeprav z zamudo zaradi nastopa v Lescah, prine-
sli padalci A K Ptuj
V začetnem in zaključnem delu članske tekme so bili boljši domačini,
vmes pa gostje iz Ptuja. Veselje domačih in žalost gostov po tretjem
zadetku domačih (dosegel ga je Marko Kmetec, pred tem pa sta bila za
Caisso Aluminij uspešna Robert Hojnik in Iztok Fridl, na 1:1 pa je za
Dravo izenačil Robert Vesenjak).
Pokal je zmagovalcem predal predsednik MNZ Ptuj Erik Berčnik, med
gledalci pa sta bila tudi župan Vojteh Rajher ter predsednik vlade in
državni svetnik Branko Brumen.
3. slovenska
nogometna liga - vzhod
Razpored tekem 1. kola: so-
bota, 28. avgusta, ob 15.30:
Drava — Ižakovci, SKS Dover
Rače — Caissa Aluminij, Po-
horje Megras — Impol. Papir-
ničar — Dravograd, KOB Ford
Kungota — Racionalles Slovenj
Gradec, Kovinar — Hmezad,
Pohorje — Svoboda Brežice.
1. MEDOBČINSKA
NOGOMETNA LIGA
Razpored tekem 1. kola: nedel-
ja. 29. avgusta, ob 10.30: Videm
—	Središče (tekma je v Središču).
Gorišnica — Markovci; nedelja,
29. avgusta, ob 16.30: Rogoznica
—	Hajdina. Gerečja vas — Slo-
venja vas. Žoga Stojnci — Dorna-
va, Skorba — Pragersko.
POKAL MNZ PTUJ
Rezultata finala pokala MNZ
Ptuj za sezono 1992/93:
Člani: Caissa Aluminij —
Drava 3:1
Mladina: Drava ml. — Ge-
rečja vas ml. 7:0
Oba finalista članskega poka-
la in zmagovalec mladinskega
pokala so pridobili pravico na-
stopa v tekmovanjih za pokal
Nogometne zveze Slovenije.
Članske ekipe pričnejo tek-
movanje 22. septembra, mla-
dinske pa spomladi.
Branko 1 .ešnik
ROKOMET
Drava želi v Evropo
V minulem prestopnem roku
so v Rokometnem klubu Drava
prvo moško ekipo dobro okrepi-
li. K Dravi so prestopili levi zu-
nanji igralec Zlatko Belančič iz
Zagreba (TFKA, bivši Borac
Papirtrade) ter srednji zunanji
Uroš Privšek in vratar Branko
Krauthaker iz trboveljskega
Omnikoma Rudarja. V kader za
prvo moštvo so iz druge ekipe
uvrstili Toneta Osterca in Darka
Margušiča, med vratarji pa je
znova Danilo Koštomaj.
Klub sta zapustila Milan Ga-
berc, kije prestopil k Veliki Ne-
delji, in Friderik Kramberger,
sedaj igralec Ormoža, status de-
snega zunanjega igralca Maria
Sagadina pa še ni jasen. Vsi
drugi igralci, ki so nastopali
prejšnjo sezono, ko je bila Dra-
va šesta v ligi in tretja v pokalu,
so ostali v klubu. Tako je Drava
za težko sezono v prvi državni
ligi dobro okrepljena, klubsko
vodstvo pa je kot tekmovalni
cilj postavilo uvrstitev med naj-
boljše in v mednarodne pokale.
To sezono bodo Ptujčani na-
stopili tudi v ligi Alpe Jadran in
v pokalu Crodel (s sosednjimi
hrvaškimi klubi).
Prva ekipa je začela priprave
4. avgusta, prejšnji teden dva-
krat igrala z avstrijskim prvoli-
gašem Bruckom, sedaj pa je na
enotedenskih pripravah na Ro-
gli. Sledili bodo treningi v Ptu-
ju in serija pripravljalnih tekem
do začetka prvenstva, ki bo 2.
oktobra.
Pravico nastopa v prvi ligi si
je priigrala tudi ženska ekipa,
vendar še ni jasno, ali bo v ligi
tudi nastopila. Odločitev bo
znana v tednu dni, so povedali
na klubski tiskovni konferenci v
ponedeljek. Glavna vzroka sta
igralski kader in možnosti za
treninge v športni dvorani Cen-
ter, kjer bo zaradi potreb Sred-
nješolskega centra terminov
manj kot prejšnja leta. Po drugi
strani pa je bila Drava v pre-
stopnem roku v ženskem delu
popolnoma pasivna. Vodstvo je
zatrdilo, da bodo storili vse, kar
je v njihovi moči, da bo ženska
ekipa v prvi ligi tudi igrala.
Sicer pa čaka vodstvo še veli-
ko dela, od sprotnega zagota-
vljanja denarja za tekmovanja
vseh ekip do organizacijskih
prijemov ob organizaciji tekem.
Kot kaže, bodo gledalci v špor-
tni dvorani Center v naslednji
sezoni gledali še kakovostnejša
srečanja kot v minuli, ki je bila
za Dravo odlična.	]. kotar
ATLET DEJAN DOKL
Zavedati se moraš
svojih zmožnosti
Dejana Dokla, ptujskega suvalca krogle, zadnji čas ni bilo
prav veliko videti, saj je pol leta preživel v učnem centru
TO. Ravno tako se v tem trenutku ne dogaja v atletiki zanj
nič posebnega. In vendar je ves v atletiki, je letošnji državni
prvak in udeleženec mednarodnih mitingov. Kakšne načrte
ima komaj 20-letni zelo uspešni ptujski atlet?
"Kljub služenju vojaškega ro-
ka sem lahko treniral. Bil sem
namreč v ptujskem učnem cen-
tru in njegov poveljnik Jože
Murko mi je omogočil, da sem
lahko v začetku treniral trikrat
tedensko, nato pa vsak dan nor-
malno na stadionu pod vod-
stvom Milana Cimermana. Pov-
sem normalno sicer ne, saj sem
lahko bil odsoten po tri ure, za
res pošten trening pa potrebu-
jem več časa, vendar sem tako
ohranil moč in eksplozivnost,"
pripoveduje Dejan Doki.
Postal si državni prvak, zelo
uspešno pa si nastopil tudi kot
slovenski reprezentant ...
Dejan Doki: "Absolutno največ
mi pomeni državni naslov, tudi
zato ker sem premagal svojega ne-
posrednega konkurenta iz Ljublja-
ne. Sicer pa sem kot reprezentant
nastopil na evropskem pokalu in
na peteroboju na Madžarskem,
kjer sem bil tretji."
Letos si na državnem prven-
stvu zmagal s skoraj 30 centi-
metri krajšo razdaljo od oseb-
nega rekorda. Kaj pomeni to
za tvoj nadaljnji razvoj?
Dejan Doki: "Osebni rekord
sem dosegel pred dvema letoma
— 16,19 metra. Vsak športnik
ima svojo mejo. Menim, da je
moja okoli 17,5 metra, morda
18. Več si s svojo višino, 182
centimetri, ne morem obetati.
Drugi tekmovalci so namreč tu-
di do 20 centimetrov višji. Mož-
nosti za napredovanje so v spre-
membi tehnike. Sedaj mečem li-
nijsko, medtem ko majhni me-
talci v svetu uporabljajo rotacij-
sko tehniko. V Sloveniji te teh-
nike nihče ne obvlada dovolj
dobro, tako da bi morali povabi-
ti kakšnega vzhodnega, morda
ruskega trenerja, da bi me nekaj
časa treniral. Seveda bi za pre-
hod z ene na drugo tehniko po-
treboval nekaj časa, saj treniram
sedaj že šest let linijski met,
vendar so rezultati rotacijske
tehnike potem zelo dobri."
Je študij ekonomije združ-
ljiv z resnim treniranjem?
Dejan Doki: "Ne povsem. Če
bi hotel doseči vrhunske rezul-
tate, bi moral trenirati dvakrat
dnevno, to pa bi zelo oviralo
študij^ Potrebno se je pač odlo-
čiti. Če bi dobro obvladal rota-
cijsko tehniko in bi se bližal
normi za evropsko, ..."
Kaj te čaka jeseni?
Dejan Doki: "Mitingi fri
ekipno prvenstvo Slovenije. Tu
bom poleg krogle metal tudi
kopje in kladivo, da zberem
čimveč točk za klub. Glede na
možnosti, kijih imamo, dosega-
mo zelo dobre rezultate. Za me-
talce so pogoji sicer dobri, tudi
trim kabinet je zelo dobro
opremljen, težje je tekačem."
M. Zupanič
Dejan Doki
Ekipno srebro za ptujske kolesarje
Ptujski kolesarji so na ekipnem državnem prvenstvu osvojili sre-
bro. Ekipa v sestavi Miran Kelner. Uroš Grame. Boštjan Pihler in
Peter Purg se je v Tropovcih uvrstila za Rogove kolesarje in pred
Novomneščane. kljub temu daje Peter Purg v drugem krogu padel
in odstopil.
Kolesarji Perutnine Ptuj pa so v nedeljo tekmovali tudi v Ivanid
Gradu na Hrvaškem in dosegli dvojno zmago — pri starejših mla-
dincih je zmagal Mitja Mahorič, pri mlajših pa Boštjan Arnuš. Me-
morialnega tekmovanja se je udeležilo 120 kolesarjev iz Slovenije
in Hrvaške.	McZ
V HAJDOSAH VELIKA
MEDNARODNA DIRKA V KARTINGU
Ostre borbe v vseh kategorijah
V nedeljo je ptujski kartodrom v Hajdošah po dolgem čas?
ponovno gostil mednarodno dirko, na kateri je v treh kate-
gorijah nastopilo 47 tekmovalcev iz sedmih evropski|
držav. Med njimi so nastopili vsi boljši slovenski tekmova|
ci. Slovenija je tudi ekipno zmagala pred Avstrijci, ki
osvojili enako število točk, in Nemci. Tekmovanje je kijuf
izjemno vročemu popoldnevu privabilo veliko število gle
dalcev in ne glede na zaplete pri podelitvi vencev pod po
kroviteljstvom Makedonija Tabaka popolnoma uspelo.
Organizator dirke je bil AMD
Ptuj. Direktor dirke Uroš Lan-
gerholc, tudi sam dolgoletni tek-
movalec. je ocenil veliko priredi-
tev tako: "Dirka je bila kvalitetna,
saj so nastopali res kvalitetni tek-
movalci, vsi boljši Slovenci, nekaj
boljših Nemcev, tudi Italijani, ki
so poslali celo tovarniškega vozni-
ka. Žal mi je za ptujskega tekmo-
valca Zamana. kije bil skoraj tret-
ji, lahko bi bil drugi in celo prvi.
Obiskovalcev je bilo ogromno,
ni bilo nobene nesreče, službe so
delale brezhibno, vsi naši športni
funkcionarji so vestno opravljali
delo, tako daje moja ocena: odlič-
no. Nekaj je bilo tudi pritožb ..."
Te so bile naslovljene predvsem
na zmago avstrijskega tekmovalca
Thimmlerja, ki je že prejel zlati ve-
nec za zmago v kategoriji do 100
ccm, vendar so naknadno ugotovili,
da je izkoristil nepazljivost in se po-
stavil pri startu na ugodnejšo pozici-
jo. Tako so nekoliko po koncu tek-
movanja proglasili novega zmago-
valca, in sicer Madžara Farkasa,
druga je bila Nina Jeraneič in tretji
Uroš Šinkovec. Nina Jerančič je
imela smolo pri startu, saj so jo kot
favoritinjo že takoj po startu izrinili
in se je morala prebijati v ospredje s
pozicije v ozadju.
Prav tako se je smola držala ptuj-
skega tekmovalca Mitja Zamana.
dvakratnega državnega prvaka, ki je
vozil v kategoriji do 125 ccm. Po
odličnem prvem startu, ki so ga raz-
veljavili, je drugič potegnil nekoliko
počasneje, nato pa se uspešno prebi-
jal v ospredje, dokler se ni tri kroge
pred koncem nekoliko zapletel s ta-
krat četrtouvrščenim. Kljub temu se
je uvrstil na četrto mesto. Zmaga je
v tej kategoriji pripadla 19-letnemu
Dejanu Kolinami iz Izole pred Ita-
lijanom Fornatierjem in Avstrij-
cem Voduškoni.
V kategoriji mladincev je zmagal
Nemec Zwelbar pred rojakom
Landgrafom in domačim Pitakom.
Po 15 letih je bila ponovno na
Ptuju velika mednarodna dirka.
AMD pa namerava stezo podalj-
šati in tako napraviti iz nje res-
nično zanimivo točko za dirke v
kartingu v širšem evropskem pro-
storu. Uroš Langerholc o načrtih
pripoveduje: "V AMD smo po-
novno dobili zagon. Proga mora
biti 1000-metrska, če želimo or-
ganizirati zahtevnejše priredit-
ve. Parkirni prostor smo že raz-
širili, nismo ga še asfaltirali.
Končali smo sanitarni vozel, na-
pravili protihrupni zid. Ta kar-
todrom ima prihodnost v tem
delu Evrope, saj je le po en pri-
meren kartodrom na Madžar-
skem in Češkem, Avstrija ga niti
nima. Res veliko kartodromov
pa imajo Italijani, zato imajo tu-
di veliko tekmovalcev in lepe
uspehe."	M. Zupanič
Najboljši člani do 125 ccm
Ptujski tekmovalec Mitja Zaman s številko 1 si je v predtekmovanju pribo-
ril prvo startno mesto za finalno vožno. Posnetek tik pred startom.
V pripravah na ptujski maraton in
državno prvenstvo policistov
Kaže, da bo prireditev res postala tradicionalna. V Tekaškem
klubu Maraton namreč te dni pripravljajo vse potrebno za or-
ganizacijo Drugega ptujskega maratona, ki bo 4. septembra ob
10. uri. Lani je mali maraton pretekel najhitreje olimpijec Mir-
ko Vindiš, za njim pa je pritekel v cilj Igor Šalamun, oba le-
tošnja udeleženca svetovnega atletskega prvenstva.
Letos bodo gledalci lahko navija-
li tudi za policiste — ti bodo nam-
reč v okviru ptujskega maratona iz-
vedli svoje prvo državno prvenstvo
v teku na 10 kilometrov.
Tek na 10 kilometrov bo tudi
tek za rekreativce. Pot bo njih in
policiste vodila izpred Srednješol-
skega centra po Volkmerjevi proti
Mestnemu Vrhu, nato pa se bodo
po dolini pod Mestnim Vrhom
vračali v mesto. Od ptujskih mi-
ličnikov se namerava teka ude-
ležiti Primož Meško.
Glavni tek bo seveda 21-kilo-
metrski mali maraton. Tekači bo-
do obtekli poleg Mestnega Vrha
še Grajenščak. Krčevino pri Vur-
berku. Grajeno in se vrnili k Sred-
nješolskemu centru.
Organizatorji pričakujejo pri-
bližno 100 udeležencev, med kate-
rimi bodo tudi predšolski otroci in
šolarji, ki bodo seveda tekli krajše
razdalje. Prijave zbira TK Mara-
ton na Prečni poti 19, vsi, ki želijo
teči, pa se lahko prijavijo tudi uro
pred začetkom pred SŠC. Naj-
boljši bodo prejeli priznanja in po-
kale, vsi rekreativci in mali mara-
tonci pa tudi spominske majice.
McZ
14 — NASVETI
2(>. A V G l SI 1993 — TEDNIK
RAČUNALNIŠTVO — 6
Baze podatkov
Delo z bazami podatkov je
danes najpomembnejše področ-
je uporabe računalnika. Z baza-
mi podatkov se srečujemo vsak
dan. pa naj bo to navaden sez-
nam stanovalcev stanovanjskega
bloka, ki zajema njihov naziv,
številko stanovanja, število čla-
nov v gospodinjstvu, površino
stanovanja in podobno.
Današnji programi za obdela-
vo baz podatkov nam omo-
gočajo shranjevanje in obdelavo
velike količine podatkov. Delo s
konkretnimi podatki je hitro in
enostavno. Bazo podatkov lah-
ko povežemo z urejevalnikom
teksta, kjer uporabimo npr. na-
slove in nazive za pošiljanje se-
rijskih pisem.
Delo z bazami podatkov sega v
same začetke računalništva. Ze
leta 1890 so v ZDA uporabili
Hollerithove stroje kot pomoč pri
štetju prebivalstva. Podatke so
zbirali s pomočjo luknjane karti-
ce. Leta 1911 se je njegovo pod-
jetje združilo še z dvema drugima
in tako je nastal IBM (Internatio-
nal Business Machines Corpora-
tion). Hollerithov stroj je sicer
omogočal le štetje podatkov.
V petdesetih letih so se z raz-
vojem računalništva pojavile tu-
di aplikacije za delo z bazami
podatkov. Pisanje aplikacij je
bilo zamudno delo, vsaka upo-
raba podatkov je zahtevala svo-
jo aplikacijo. Uporaba računal-
nikov je hitro prerasla število
programerjev, ki so bili na voljo
za pisanje aplikacij, kajti za
vsak že najmanjši izpis je bilo
potrebno napisati obsežen pro-
gram. Na trgu so se pojavili
prvi splošni programi za obde-
lavo baz podatkov.
Pojava osebnega računalnika je
omogočil še večji razvoj splošnih
programov za obdelavo baz podat-
kov. Med prvimi se je pojavil pro-
gram Dbase, ki je uspel v tolikšni
meri, da predstavlja nek industrijski
standard in ga povsod uporabljajo,
tudi kot pripomoček za učenje o ba-
zah podatkov. Programeiju omogoča
pisanje programa, ki bo popolnoma
skril DBase pred navadnim uporab-
nikom. le-tem pa omogoča Jutro in
dokaj enostavno izgradnjo lastnih
baz. podatkov. Danes sta zelo popu-
larna tudi programa PARAIX)X in
FoxPro, ki sta boljša od Dbase. Fox-
Pro je najhitrejši v obdelavah.
Vendar uporaba teh programov
včasih ni enostavna. Poznati mo-
ramo osnove baz podatkov, poj-
me in relacije v bazah. V nadalje-
vanju članka bomo spoznali pri-
mer baze, najprej pa spoznajmo
nekaj osnovnih pojmov.
Zbir nekih podatkov hranimo
v datoteki (kakšen slavist bi
bolje vedel: imamo kinoteko,
tukaj pa je ime datoteka: data
— podatki, shramba podatkov).
Datoteko si lahko predstavljamo
kot predal s karticami. Vsi poz-
namo kartice; najpogostejše so
materialne kartice, kamor vpi-
sujemo podatke o zalogah neke-
ga materiala. V računalništvu
imenujemo kartico zapis (angl.
record). Zapis ima svojo struk-
turo, vsebuje podatke (npr. o
delavcih: ime in priimek, kraj
bivanja, datum rojstva in po-
dobno). Te dele zapisa imenuje-
mo polja (angl. field) in vsebu-
jejo črke in znake. Polja so ra-
zličnih tipov: številska, znakov-
na, datumska ali logična. Do-
ločimo lahko. npr., da nam pro-
gram v posamezno polje spreje-
ma samo številke ali prvi dve
mesti število, druga pa poljub-
no. Polje je najmanjši del v
zgradbi baze podatkov.
Baze ločimo po načinu or-
ganizacije podatkov. Najbolj
razširjeni organizaciji sta hie-
rarhična in relacijska. Na
skici je ponazorjena hierar-
hična organizacija podatkov.
V naslednjem nadaljevanju
si bomo pogledali še poveza-
no hierarhično organizacijo in
n a j pomembne j šo, re 1 ac i j sko
organizacijo baz podatkov.
NOVOST TEGA TEDNA
Optične disketne enote
Disketne enote so sestavni del
vsakega računalnika. V širši upo-
rabi sta di§ketna enota 5,25" s ka-
paciteto 1.2 Mb in 3,5" s kapacite-
to 1.44 Mb. Za mnoge uporabnike
jo to premalo. Zlasti z razvojem
programske opreme so disketne
enote postale ozko grlo. Program-
ske pakete, kijih dandanes kupite,
dobite na štirih, šestih ali celo
dvanajstih 1.44 Mb disketah.
Inštalacija teh programov na
računalnik je dolgo in zamudno
delo (Windows dobite na osmih
1,2 Mb disketah). Razvoj optične-
ga branja in pisanja je dandanes
omogočil izdelavo disket s kapaci-
teto 2 1 Mb. Disketne enote tega ti-
pa so za naše razmere sicer drage
(okrog 1000 DFM), vendar se iz-
plača. Arhiviranje na 21 Mb di-
skete je lažje in varnejše kot na
normalne diskete. Te diskete so
manj občutljive na vpliv okolice.
Optične disketne enote so tudi
navzdol kompatibilne, kar pome-
ni, da so sposobne prebrati tudi di-
skete kapacitete 1,44 Mb in 720
Kb. So tudi trikrat hitrejše kot na-
vadne disketne enote.
Bojan Mihelač. dipl.ing. rač.
Primer hierarhične organizacije podatkov: profesorja A in B predavata tri predmete: kemijo, fiziko in biologijo. Pri
kemiji sta dva učenca, pri fiziki trije in pri biologiji spet dva. Vidimo, da en učenec obiskuje vse tri predmete, eden
pa dva. Vidna je hierarhična zgradba, kjer ima en profesor več učencev. Profesorja nam predstavljata nekakšen ko-
ren, iz katerega se razvijajo posamezna debla. Hierarhična zgradbo podatkov lahko srečamo povsod, npr. v pod-
jetjih, kjer je na vrhu veliki šef, za njim pride nekaj manjših šefov, na koncu pa so delavci.
Krvodajalci
10. avgusta — Konrad Rodošek, Mestni Vrh 89; Frnest Za-
vetnik. Grajena 28; Ivanka Muraj. Levanjci 2; Ljudmila Gajšek,
Gorca 37/a; Janez Habjanič, Jurovci 1; Anton Gregorec, Mestni
Vrh 104/a; Ivan Hentak. Gubčeva 5. Ptuj; Branko Mlakar, Graje-
na 46; Vinko Stajnko, Rimska pl. 17, Ptuj: Marjan Bračič. Graje-
na 10/d; Franc Predikaka, Grajena 30; Jožef Vrtič, Zabovci 74;
Alojz Sužnik. Grajenščak 29; Franc Tašner, Mestni Vrh 91.
12.	avgusta — Slavko Laura, Gorišnica 139; Vili Horvat,
Sp. Velovlek 36; Ivan Slukan. Zg. Velovlek 23/a; Franc Ko-
vačec, Podgorci 101; Jože Kokovnik, Draženci 16; Marjeta
Krajnc, Mejna 33, Ptuj; Dušan Rajšp, Trnovska vas 62; Ivan
Šegula, Dornava 136/e; Albin Mencingar. Krčevina 8L Ptuj;
Franc Lovrenčič, U1 V. Alič 42. Ptuj; Stanislav Korpar. Žabjak
24; Branko Kacijan, Volkmerjeva 21, Ptuj; Štefan Šmintič,
Cvetlin 127; Ivan Bubnjar, Ul. Kirbiševih 73/b, Maribor:
Srečko Poljudič. Holcerjeva 1, Skoke; Radovan Petran, Slako-
vič 4; Ivan Žerjav, Ivana Gorana Kovačiča; Ivan Sagadin,
Brunšvik 68; Milan Nedeljko, Ul. 1. maja 1, Ptuj; Mihael Je-
rebič, Moravci 136: Lovro Rap, Laporska c. 13. Poljčane: Ro-
man Križnjak. Formin 39; Miran Majer. Pri vrtnariji 57, Mari-
bor; Stjepan Jarnjak. Zelengajska 2, Bednja; Branko Note-
sberg. Radovec polje 46.
13.	avgusta — Ivan Fmerišič, Ul. 5. Prekomorske 16, Ptuj;
Janko Fras, Flegeričeva 1, Ptuj; Stanko Skledar. Apače 123;
Damjan Jerič, Zg. Hajdina 148; Franc Beranič. Lovrenc na Dr.
polju 1; Stanislav Vrtič, Dornava 55/b; Mihael Bohanec, Za-
gorci 53; Stanislav Kovačec, Apače 64/a; Rudi Bogdan, Lac-
kova 5, Kidričevo: Anton Kajič, Zg. Hajdina 104; Mitja Pre-
dovnik, CM D 8, Ptuj.
16. avgusta — Miran Gajser. Kajuhova 1 1.

SADNI VRT dobiva iz dneva
v dan slikovitejšo in bolj žlahtno
jesensko podobo. Pričele so do-
zorevati srednje zgodnje sorte ja-
blan in hrušk, slive in pozne bre-
skve. Čeprav pri obiranju upošte-
vamo drevesno in užitno zrelost
— od stopnje zrelosti sadje je
namreč odvisna njegova trpež-
nost v hrambi in sposobnost za
predelavo — velja že star prego-
vor, da je po veliki maši. ta pa je
bila 15. avgusta, užiten in upora-
ben vsak sad. To ni povsem toč-
no, saj lupinarji (orehi in lešniki)
zorijo komaj v sredini septembra,
nešplje bodo zrele in užitne šele
konec oktobra, pozne sorte jabolk
in hrušk pa godne za obiranje
šele v septembru.
Kljub temu pa že lahko kori-
stno porabimo sadje srednje
poznih in poznih sort jabolk in
hrušk, ki odpadejo z drevja za-
radi naravnega trebljenja ali jih
otrese vihar. Koristno jih pora-
bimo tako, da jih predelamo v
sokove, sadne marmelade, dže-
me, sadni kis ali pa posušimo v
krhlje. Oblik in načinov prede-
lave sadja je veliko in jih je mo-
goče prilagoditi za sleherno go-
spodinjstvo glede na njegove
potrebe in količino sadja, ki
nam je na voljo. Vsakega odpa-
dlega in neuporabljenega plodu
je škoda. Pogrešali ga bomo
šele, ko bo narava mirovala in
nas ne bo mogala obdarovati ta-
ko. kot to počne sedaj v jeseni.
V OKRASNEM VRTU je
avgusta najprimernejši čas za
oblikovanje in rez dreves okra-
snih iglavcev in striženje živih
mej, zasajenih z iglavci. Večina
vrst iglavcev oblikuje že po na-
ravnih lastnostih svojstveno
obliko drevesne krošnje. To je
toliko izrazitejše, če drevo raste
na mestu, kjer ga ne motijo sve-
tloba, stalni in neugodni vetrovi
ali drugi enostranski neugodni
učinki. Kljub temu pa je pri
okrasnih iglavcih od časa do ča-
sa potrebno opraviti kakšno ko-
rekcijsko rez. s katero odstrani-
mo ali naravnamo veje v želeno
smer, še pogosteje pa se, zlasti
pri nekaterih vrstah iglavcev,
kot so ciprese, juniperusi ali
drugi, odločamo za vzgojo v
posebnih klasičnih oblikah. V
tem primeru je potrebno glavno
rez in oblikovanje opraviti av-
gusta. V avgustu opravljena rez
pri iglavcih je tudi zagotovilo,
da bomo dosegli zaželeno
vzgojno obliko krošnje. Rane.
povzročene z rez jo v tem času,
se najuspešneje celijo in se ne
smolijo, porezani poganjki pa
se do zime še dobro obrastejo.
Nobena okrasna vrsta listav-
cev, s katerimi zasajamo žive
meje, ni tako občutljiva na pra-
vočasno rez in pravilno obliko-
vanje, kot so to iglavci. Iglavci
se prično goliti že v zgodnjih
letih, če jim osnovne veje za-
senčujejo vrhnji poganjki, zato
to dejstvo upoštevamo že pri
vzgoji žive meje od sajenja na-
prej. Zivico iz iglavcev vzgaja-
mo v višino postopoma, s tem
da naj se proti vrhu čimbolj oži
v obliki odsekane piramide, da
bi ves čas oblikovanja ostala čim
boljša osvetlitev prizemnega de-
la, da se ogrodne veje zaradi za-
senčenosti ne bi golile. S pra-
vočasno rezjo avgusta bomo ta
namen dosegli v največji meri.
V	ZELENJAVNEM VRTU
dognojimo vrtninam, ki jih bo-
mo pobirali šele v jeseni za
zimsko hrambo. Za gnojenje
uporabljamo hitro delujoča me-
šana gnojila in dušična gnojila
v odmerkih, kot je to za posa-
mezno vrsto vrtnine in gnojila
določeno v navodilih.
V	sušnih razmerah, kot so le-
tošnje, gnojila slabo ali sploh ne
delujejo, lahko pa imajo tudi ško-
dljiv učinek. V tleh je namreč
premalo vlage, v kateri bi se topi-
la in v talni raztopini prehajala po
koreninah v rastlino. V takšnih
razmerah ravnamo z gnojili s po-
sebno pozornostjo. Ker gnojiti
moramo, gnojila uporabimo v
več obrokih z manjšimi odmerki,
vselej pa jih plitvo zagrebemo in
ne trosimo preblizu korenin.
Z zalivanjem, če to ni pravil-
no naravnano, lahko pride do
odplavljanja gnojil iz tal ali ko-
pičenja na mestih, kjer bi lahko
rastlinam škodila. Sveže dogno-
jene rastline zalivamo pogosteje
z nekaj manjšimi odmerki vode.
da bi se gnojila enakomerno to-
pila, hkrati pa ne pozabimo pre-
prečevati zaskorjenosti tal pod
posevki. Zaskorjena tla sproti
plitvo prerahljamo z železnimi
grabljami ali grebuljicami.
Korenček, ki smo ga sejali ju-
lija, pridelek pa namenili za
zimsko rabo, bo razvil enako-
merne korene, če ga bomo ra-
zredčili. Redčenje v zasušeni
gredi opravimo tako. da pose-
vek obilno zalijemo, da prego-
ste rastline lažje izpulimo. Med
rastlinami, iz katerih naj zraste-
jo lepo oblikovani koreni, naj
bo vsaj za dva prsta prostora.
Poprovo meto in podobne
trajnice, ki razvijejo korenine
na poleglih poganjkih, razm-
nožujemo tako, da takšne kore-
nike delimo in razrežemo. Ra-
stlino pridvignemo z lopato in
toliko otresemo, da so dobro
razvidni brsti in korenike. Nova
sadika naj ima tri do pet naka-
zanih poganjkov z dobro razvi-
timi koreninami. Sajenje opra-
vimo avgusta, da se bodo sadike
do zime še dobro obrastle.
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista,
25. in 26. avgusta ter 2. in 3.
septembra, zaradi nadzemnih
plodov od 26. do 28. avgusta
ter od 4. do 7. septembra, ra-
stline, ki jih pridelujemo zaradi
korenike in gomoljev, od 28. do
31. avgusta in od 7. do 10. sep-
tembra ter cvet in zdravilna ze-
lišča od 22. do 24. avgusta ter
1. in 3. septembra.
Miran Glušič, ing. agr.
Nova traovina v Borovcih
^M .	. . ...... ...... ....... ..... ..... ................
V Borovcih so v soboto, 7.
avgusta, odprli novo trgovino z
mešanim blagom DAR. Njena
mlada lastnica Renata Bezjak,
po poklicu trgovka, kupcem za-
gotavlja ugoden nakup po kon-
kurenčnih cenah. V prijetno
urejeni in dobro založeni trgovi-
ni bo poleg lastnice pomagala
še njena mlajša sestra Darja, ki
je po poklicu prav tako proda-
jalka.
vmmmmmšmmmmMmmMm
Trgovina bo odprta vsak dan
od 7.30 do 19. ure. ob sobotah
7.30 do 12. ure in v nedeljo od
8. do 12. ure. Kupci lahko tudi
pokličejo na telefonsko številko
795-106.
Kot sta povedali mladi trgov-
ki. si bosta prizadevali, da blaga
v njihovi trgovini ne bo nikoli
zmanjkalo ter da se bodo prijaz-
no in kvalitetno postrežem kup-
ci radi vračali. Katarina Klep
Mama Ančka predaja ključe hčerki
Bistro Matej v Hajdošah
Ko se peljete z glavne ceste
skozi Hajdoše proti kartodro-
mu ali teniškemu centru, boste
na desni strani povsem ob ce-
sti naleteli na novo stavbo, v
kateri bo Damjan Zupanič z
družino na približno 120 kva-
dratnih metrih sprejemal go-
ste. Zaenkrat jim bodo postre-
gli predvsem s pijačo, jeseni
pa nameravajo pripravljati tu-
di domače jedi. Gostiti name-
rava tudi zaprte družbe, za kar
ima namenjeno posebno sobo
za približno 35 oseb.
Nova stavba, ki jo sedaj kra-
si tudi manjša terasa, bo mor-
da zanimiva točka tudi za ko-
lesarje, ki se bodo lahko pri-
peljali do tja za sedaj še po
makadamski cesti od toplic ob
strugi Drave v nekaj minutah.
Bistro, ki ga je Damjan Zupa-
nič zgradil s pomočjo svojih
in ženinih staršev v pičlem le-
tu, se imenuje po petletnem
sinu Mateju. Fantek je v četr-
tek, ko so ob prisotnosti več-
jega števila povabljencev lo-
kal odprli, tudi prerezal otvo-
ritveni trak.	McZ
Damjan Zupanič z družino bo gostil v Hajdošah
ČE ŠTUDIRATE V LJUBLJANI ...
Študentski servis Šolt
V študentskem naselju v Rožni dolini v Ljubljani so v
ponedeljek odprli nov Študentski servis, katerega usta-
novitelj je študentska organizacija ŠOLT.
Solt je bil ustanovljen v 60. letih kot Štud entska organi-
zacija ljudske tehnike z namenom, da bi pomagal pri širjen-
ju tehnične kulture med mladimi. Dejavnost te organizacije
so sčasoma razširili na jezikovne in druge strokovne tečaje,
imajo pa tudi svojo fotosekcijo, fotogrupo, fotokopirnico in
računalniško delavnico.
Združujejo več kot 500 mladih, ki so skoraj izključno štu-
dentje. Že sedaj se trudijo, da bi čimbolj pocenili svoje sto-
ritve in vsem zainteresiranim omogočili še dodatno obštu-
dijsko izobraževanje.
Čeprav je to tretji študentski servis na ljubljanskem po-
dročju, so poudarili, da nikakor ne želijo biti konkurenca že
obstoječim. Delo bodo iskali tudi sami in ne le čakali nanj.
Vsak član servisa bo lahko ob vpisu izrazil svoje zaposlit-
vene interese, saj bodo le tako lahko vsakega čakajočega
sproti obveščali o prispelem delu.
Servis bo odprt od ponedeljka do četrtka od 7. do 16., ob
petkih in sobotah pa od 7. 13. ure.	Tatjana Mohorko
TEDNIK — 26' AVGUST 1993
ZA RAZVEDRILO — 17
Dober deri vsoki den! Saj bi
rad začeja toto pismo z nečim
drugim kak s sušo, pa nemren.
Deta nega in nega, naš Suhi
breg pa je doj zažgani, kak da
bi v pekli živeli. Vsi vodni zviri
so presehnoli in vodo nam s ci-
sternami gasilci vozijo. Voda
in prevozi seveda niso zap-
stujn. Zato srna mija s sosedom
Juiom, ki ma še precik štorih
vinskih zalog, sklenila, da za-
mejama taužnt litrov vina za
dvajsti taužnt litrov vode. Inte-
resenti naj se jovijo na naslov
Uredništva Tednika v Vtuji s
pripisom — voda za vino ali pa
malo za žajfo ...
Jebal ga na gorični kol, kon
smo prišli. Zapustli sta nas ze-
meljska in nebeška vloda. Kaj
mi pomaga demokracija, ki bi
jo vsi radi z vejko žlico jeli, če
pa niti kruha in vode več nema-
rno. V prejšnjem ta gnilem ko-
munističnem sistemi smo vsaj
nekšno solidarnost g(n)ojili, zaj
pa smo reveži vsoki den boj re-
veži, bogati pa vsoki den vejkši
bogatini. Vročajo se cajti hlop-
cof in viničarof. Moj sosid Juža
ma za to en lepi pregovor: "Ti-
sti, ki tovarne zapihajo, delafce
na cesto mečejo in male kme-
tice za hlopce delajo, nemrejo
biti naši prijoteli!"
Bemti takšno lastninjenje, če
pa si črni in bivši rdeči šefi že
vnaprej fabriko raztolajo, dela-
vec in kmet pa niti kur.. — ku-
re ne dobita.
Eh, pa pustimo politiko, za
kero že od negi negda provijo,
da je kur... — kura in to tista
slepa kura, ki vseeno od cajta
do cajta kokšno jajco ali pa
afero znese. Tak mi je vroče,
ke s pesom vred jezik vun tišim.
Mica me zove k obedi. Saj vete,
kak smo včosik rekli: "Na-
jlepše na sveti je tisto, kaj člo-
vik poje, spije in z ritko zmi-
ga!" Seveda so poleg material-
nih tudi duhovne vrednote, sa-
mo da je mene sveti Duh že ne-
gi negda zapusta. Te pa srečno.
Vaš duh LUJZEK.
18 — POSLOVNA SPOROČILA
26. A V G l- S T 1993 — TEDNIK
PREJELI SMO — PREJELI SMO
jCisto mesto
M Vsekakor z veseljem odgovar-
fjam direktorju Čistega mesta A.
Koterju in predsedniku sindikata
R. Zupaniču.
Kot prvo, v članku, ki ga oman-
jate, ne gre za zaslužek vašega
podjetja, temveč naj bi bilo vaše
podjetje tisto, ki bi moralo pla-
čevati tako visoko najemnino za
delovna sredstva Eko Lesu. Zato
tudi ne morem zanikati izjav, ker
se te vašega podjetja niso tikale.
Izjave so podane na osnovi argu-
mentov, za katere vedo bolj ali
manj zaposleni v Čistem mestu.
Na posredovanje sindikalne cen-
trale je bilo ustno obljubljeno, da
bodo fakture stornirane oz. se ne
bodo več izdajale. Vsekakor pa
lahko navedem del podatkov, na
osnovi katerih so bili ugotovljeni
stanje in nameni.
Zelo nenavadno je, da je Eko
Les (kot večinski soustanovitelj)
dal delovna sredstva v najem na-
mesto v last. Najemnina za ta de-
lovna sredstva za oktober 1992 naj
bi bila 1.854.234.50 SIT, za no-
vember 1992 1.854.234,50 SIT in
decembra 1992 1.677.831.10 SIT.
kar znese cca 77.000,00 DEM za
tri mesece. V enem letu bi ta vsota
narasla na cca 300.000.00 DEM,
kot je bilo predvideno. Nihče ni
garantiral, da se to ne bi nadalje-
valo v prihodnosti. Denarna sred-
stva bi se tako na osnovi najemni-
ne prelivale iz Čistega mesta v
Eko Les. Kdo bi to plačal, se ve.
Tudi predstavniki delavcev (16.
12. 1992) so postavljali vprašanja:
"Zanima nas. kako lahko podjetje,
ki ima oz. plačuje za poslovne pro-
store. pisarniško opremo, posoda za
smeti in vozila, mesečno najemnina
v skupnem znesku .... posluje pozi-
tivno oziroma ustvari dobiček."
Lahko citiram del stališča B.
Brumna z dne 22. 1. 1993. ko go-
vori: "Režim vrednotenja in la-
stninjenja bo v podjetjih potekal
tako, da bo to določeno s pozitiv-
no zakonodajo, ki pa še ni v celoti
sprejeta." Iz dopisa je razvidno, da
do tega datuma zakon ni bil spre-
jet in seje vse delalo v naprej. Na-
vajem še citat iz članka Še o kon-
cesijski dobrodušnosti občinske
vlade (Tednik, 25. 7. 1993): "Bdi
smo organizator skupščine Zele-
nih Ptuja in smo morali zagotoviti
tudi del sredstev. Obrnili smo se
na ptujsko in mariborsko gospo-
darstvo. ki nam je pomagalo zago-
toviti potrebna sredstva. Eko Les
je prispeval največji delež in je bil
glavni sponzor skupščine. Sred-
stva za izvedbo skupščine smo
priskrbeli sami, brez izvršnega
sveta in njegovega predsednika (ki
je simpatizer Zelenih in je sodelo-
val pri organizaciji in izvedbi
skupščine op. o.)."
B. »rumen (Tednik, IS. 2.
1993): "Koncesija je bila dodeljena
5. 12. 1991 skupščina Zelenih Slo-
venije na Ptuju pa 13. in 14. 1992,
torej več kot pol leta pozneje."
Napoved stavke z dne 3. 2.
1993 se je glasila: "Sindikat od
komunalnega podjetja zahteva iz-
polnitev njihovih zahtev ter zgolj
spoštovanje zakonodaje, od pri-
stojnih organov pa pravno revizijo
o ustanovitvi družbe Čisto mesto."
Na osnovi teh in drugih podat-
kov je jasna slika glede ustanovit-
ve Čistega mesta. Zakaj bi molčali
o zadevah, za katere mnogi meni-
mo. da niso pravilne? Komunalna
dejavnost se tiče nas vseh, in do-
kler si bomo zatiskali oči pred re-
snico in dovolili, da je, kot je, se
ne bo nič spremenilo. Posamezne
elite bodo lahko počele, kar se jim
bo zljubilo, ne glede na to, ali je
zakonodaja sprejeta ali ne, izdaja-
le se bodo fakture, kot se bo komu
zahotelo, podeljevale koncesije in
podobno. Tiste, ki pa to želijo pre-
prečiti, pa se etiketira kot manipu-
lante, hujskače, karieriste in po-
dobno. Marsikaj še poteka po me-
todah in navadah "ti meni. jaz te-
bi" iz pretekle dobe, ko je bilo še
lahko vladati, ne da bi smeli ljudje
o čem podvomiti. Vsekakor se
bom trudil, da bom nepravilnosti
preprečeval (opravljam samo svo-
jo službo), četudi bodo dejavnosti,
kijih opravljam, šle marsikdaj na
mojo škodo.
Izjave so v popolnosti argumen-
tirane, na osnovi dokumentov,
sklepov, izjav in pogovorov ter se
nanašajo na preteklo obdobje (ko-
nec 1992. in začetek 1993. leta).
Čisto mesto je bilo uporabljeno
samo kot primer, kaj se je na Ptu-
ju dogajalo in kaj še lahko
pričakujemo. Očitno je, da neko-
mu raziskovanje in preprečevanje
nepravilnosti in ponovno omen-
janje (in da je le malo preveč pri-
curljalo v javnost), ki je na škodo
vseh nas, ne ustreza in zato ne
želi. da se ptujska situacija in vse
nepravilnosti razčistijo.
Predsednik predsedstva NSS:
Rastko Plohi
Vrnimo turniškemu
parku nekdanji sijaj
V časopisu TEDNIK dne 19. 8.
1993 sem na strani 8 v sestavku
PROMETNI NERED LJUDI
NAJBOLJ RAZBURJA prebrala
svojo izjavo, ki jo je verjetno no-
vinar našel v pisarni TlC-a. Ker
pa je interpretacija nepravilna, je
ideja izgubila pomen, zato vam jo
ponovno posredujem.
Predlog se je nanašal na park v
Turni šču, čeprav bi zasaditev grajske-
ga dvorišča tudi na ptujskem gradu
zaslužila več pozornosti. Predlagala
sem, da bi že obstoječi, vendar zelo
zanemarjeni park ob gradu Turnišče
uredili po vzoru Savinjskega gaja ali
Volčjega Potoka. Seveda bi akcije
morale dobiti podporo v okviru
občine. Prepričana sem. da bi pri tem
svoj interes našla številna ptujska
podjetaja in zasebniki. Predvsem sem
imela v mislih Semenarno, ki bi lah-
ko sodelavala s svojimi semeni,
Agraria s sadikami. Kmetijska šola
mogoče s praktičnim poukom učen-
cev, pa tudi ptujski cvetličarji. Marsi-
katero sredstvo bi se verjetno našlo v
okviru sredstev za reklamo, saj bi
sodelovanje pri takem projektu po-
menilo promocijo podjetja in tudi
Šole. Seveda bi nasadi morali biti tu-
di ustrezno označeni, da se vidi, kdo
kje sodeluje. Vsekakor pa mora biti
za nasadi te v starega parka strokov-
no pripravljen načrt, za kar nam v
Ptuju tudi ne manjka strokovnjakov.
Ta ideja je že stara in je zagledala
luč ob verjetno nepravem času, saj
take in podobne načrte otežkoča oz.
preprečuje podaljšani rok za dena-
cionalizacijo. Vendar bo tudi ta rok
kmalu potekel in prav bi bilo. Če bi
ga pričakali pripravljeni. Slej ko
prej bomo morali najti tudi dobrega
gospodarja za Čudovito graščino, ki
si ni zaslužila takega ravnanja. V
obstoječih prostorih konjušnice se
tudi ponovno obuja konjeniški šport,
ki ima tu staro tradicijo, za katero je
bila velika Škoda, da smo jo prekini-
li. Urejen park s starimi in znameni-
ti drevesi bo ponovno vrnil vsaj
delček sijaja, ki ga je že imel.
N. Vamberger
Velika pooblastila
predsednika KS Zavrč
Z bolečino in ogorčenjem želi-
mo seznaniti javnost in Vas. dragi
bralci, kako velika pooblastila ima
predsednik KS Zavrč Ivan Težak
iz Turškega Vrha. saj vam lahko
celo odvzame pitno vodo.
Minilo je 20 let od takrat, ko je g.
Težak uporabljal vodo iz istega stu-
denca kakor mi. v tem letu pa se je
priključil na svojo cisterno, ki mu
jo nenehno polnijo gasilci. Z izgo-
vorom. da je voida onesnažena, je
naročil gasilce, da so studenec
izčrpali in dobesedno pustili praz-
nega. Lahko si zamislite in preso-
dite takšno ravnanje v tej sušil Ko
smo ga vprašali, zakaj je to nare-
dil, je odgovoril, da ima on za to
vsa pooblastila, čeravno studenec
ni njegova last, in da ima za sebe
vode dovolj, če pa kdo želi dobiti
vodo. ga more vnaprej zaprositi.
Sedaj pa. dragi bralci, presodite,
kakšne osebe imamo na vrhu KS!
Še vode ti ne pustijo!
Družina Zebec
TEDNIK — 26- AVGUST 1993
OGLASI tN OBJAVE — 19
Povezovalni vod za žejne Haloze
Dolgo obljublja na vodovodna povezava od valilnice na Forminu do Zavrča bo v sredini
septembra končana. Glavni dogodek teh del je prav gotovo bilo polaganje cevovoda po
dnu dravske struge.
Kot sta nam povedala vodja
gradbene enote pri Vodnogospo-
darskem podjetju Drava Ptuj
Mirko Veronek in odgovorni
vodja del Marjan kadck. so to
nalogo minuli teden uspešno
opravili ptujski potapljači Mi-
lan Matijevič, Franci Toš,
Sašo Nikolovski in Andrej
Krajnc. Pod strokovnim vod-
stvom vodje del Marjana Rade-
ka in delovodje Milana Kralja
so na dnu Drave najprej v
dolžini 120 metrov položili ka-
nalete, v njih napeljali cevovod
in ga nato zalili z betonom.
S tem povezovalnim vodom
se prebivalcem završkega in cir-
kulanskega dela Haloz obeta
gradnja vodovodnega omrežja v
Drenovec in Turški Vrh in s tem
dolgoročna rešitev njihovih te-
žav zaradi pomanjkanja vode.
Povezovalni cevovod od Formi-
na do Zavrča je dolg 1,5 kilome-
tra. njegov premer pa je 165 mili-
metrov. Polaganje so pričeli v
začetku avgusta, končali pa naj bi
v sredini septembra. Vrednost del
je 17 milijonov tolarjev, investitor
je Komunalno podjetje Ptuj, ki je
dobil denar iz občinskega in repu-
bliškega proračuna. Gradnjo vodo-
vodnega omrežja pa bodo s samo-
prispevkom plačali tudi prebivalci
tega dela Haloz. Izvajalec je Vod-
nogospodarsko podjetje Drava
Ptuj s kooperantom Nizke gradnje,
ki skrbi za montažna dela.
DLZ
Polaganje cevovoda po dravskem dnu je bilo zahtevno, a za opazoval-
ce zanimivo delo. Foto: Kosi
Zlata poroka v Ormožu
7. avgusta letos sta se v knjigo zlatoporočenev občine Ormož vpisala tudi Cvetka in
Franc Rajh iz Ormoža, Vrazova 4, ki sta se poročila natanko pred petdesetimi leti v
Hrastniku.
Zlata nevesta Cvetka, ki se je
pred poroko pisala Urlep. se je
rodila 1919. leta v rudarski
družini v Hrastniku, zlati ženin
Franc pa 1923. leta v majhni
kajžarski družini v Hranjigov-
cih pri Tomažu. Srečala sta se
1942. leta na prisilnem delu na
Polšniku. kamor so poslali
Cvetko zaradi sodelovanja dveh
bratov z narodnoosvobodilnim
bojem. Franca pa kot dijaka ma-
riborske klasične gimnazije s še
tremi Tomaževčani. V tistih iz-
jemno težkih časih sta se nave-
zala drug na drugega in se po
rojstvu sina Franca poročila. Ta-
koj po poroki se je mlada
družina preselila v Prlekijo, v
Hranjigovce, Franc pa je moral
že septembra 1943. leta v
nemško vojsko, od koder se je.
kot sam pravi, po sreči in zaradi
znanja nemškega jezika vrnil
1945. leta domov. Kasneje se je
družina povečala: rodila sta se
jima še sinova Mirko in Slavko
ter hčerka Janja.
Po raznih službenih mestih se
je družina 1959. leta preselila v
Ormož in tu tudi ostala. Cvetka
je bila vse do invalidske upoko-
jitve zaposlena na Ogradu,
Franc pa v tedanji Tovarni Jože
Kerenčič.
Ko sva se pred dnevi pogo-
varjala o njegovem življenju in
delu. ki ga je opravljal ob
službi, je na vprašanje, katero
priznanje mu največ pomeni,
povedal, da je to zlata Linharto-
va značka, ki jo je prejel za več
kot 100 vlog, ki jih je odigral
— od tiste prve pri Tomažu do
številnih drugih v Ormožu in
Veliki Nedelji. Dolga leta je bil
tudi predsednik Gasilskega
društva Ormož, danes pa je ob
svojem osnovnem "poklicu"
upokojenca tajnik ormoškega
upokojenskega društva.
Zdravje mu nekako še služi, ve-
liko manj pa ženi. vendar sta ž
vsem, kar imata, zadovoljna.
Franc ob tem še rad doda. da se za
marsikaj v življenju lahko zahvali
ženi. ki ga je razumela in znala
vedno potrpeti.
Ob otrocih ter zetu in snahah ju
v njuni jeseni življenja razvesel ju-
je še enajst vnukov.
Vida Topolovec
Zlatoporočenca Rajh ob zlatem jubileju med svojimi otroki. Foto: Šte-
fan Hozyan
Vrnili spomenik sv. Florjana
Vrjetno ste mnogi Ptujčani pogrešali kip sv. Florjana na Mestnem trgu. Naši predniki
so ga postavili leta 1745, leto po tem, ko je ptujsko mestno jedro prizadel velik požar, v
katerem je izgubilo življenje tudi več domačinov.
Prvotn je bil sv. Florjana,
zaščitnik pred ognjem in zavet-
nik gasilcev, postavljen na vrh
nakopičenih oblakov, oblečen v
antično vojaško nošo. V levici
drži prapor, majhen putto ob
njem pa zliva vodo iz golide na
gorečo cerkev. Ta spomenik so
ob obnovi leta 1865 nekoliko
osiromašili, saj so z njega
umaknili osem figur.
Sedanji original, ki je izdelan
iz peščenca in je v naravnih vre-
menskih razmerah neobstojen, so
deponirali v ptujskem muzeju, v
petek pa so na staro mesto posta-
vili kopijo, ki so jo po predlogi
originala izdelali strokovjaki ma-
riborskega Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine pod
strokovnim vodstvom akadem-
skega kiparja mag. Viktorja Goj-
koviča. akademske kiparke Irene
Čuk, akademskega slikarja Draga
Ačka ter drugih sodelavcev. Po-
stavek spomenika je delo gradbe-
nika Petra Zula in kamnoseka Iz-
toka Kambiča.
Kako je uspela zadnja obno-
va, si oglejte sami.
Marija Slodnjak
Ptujčane pred požari ponovno varuje sv. Florjan. Foto: JB.
Svečana zaprisega
V petek je v 430. učnem centru na Ptuju zaprisegla nova,
tokrat že peta generacija mladih vojakov iz 13 občin se-
verovzhodne Slovenije. Slavnostni govornik je bil podpol-
kovnik Alojz Štainer, poveljnik vzhodnoštajerske pokra-
jine. Dodatna svečanost tokratne zaobljube je bila podeli-
tev bojnih zastav četam in vodom v učnem centru.
Zbrano okrog 3000-glavo mno-
žico staršev, prijateljev in znancev
mladih vojakov je pozdravil in jim
čestital podpolkovnik Alojz Štai-
ner. Povedal je, da je profesional-
na sestava v učnem centru v letu
dni pridobila pomembne izkušnje,
izboljšala organiziranost in po-
skrbela, da je vojaško usposa-
bljanje pestro in po strokovni plati
ustrezno. Poudaril je, da je za
usposodobitev vojaka, ki bo kos
sodobnim zahtevam bojevanja, v
šestih mesecih potrebno obilo or-
ganizacijskih in strokovnih priza-
devanj. "Pri tem je profesionalna
sestava posebej izpostavljena, tudi
zaradi tega, ker zagotovitev so-
dobnih učnih pripomočkov in va-
dišč ter oprema poligonov vendar-
le še niso na potrebnem nivoju,"
je povedal Alojz Štainer.
H končni podobi mlade sloven-
ske vojske so v učnem centru pri-
spevali že pred meseci, ko so pro-
movirali zaščitni znak učnega cen-
tra. kurenta. Tokrat so se v četah
učnega centra odločili, da bodo
prevzeli zastave, ki bodo sprem-
ljale njihovo delo in življenje v
centru. Simboli na zastavah, s ka-
terimi se posamezna enota identi-
ficira, so: podoba orla, ki predstav-
lja dostojanstveno žival, kralja
prostranstev in borca za svoj za-
rod, simbol ježka, ki predstavlja
miroljubno žival, ki se zna braniti,
če je ogrožena, lik buldoga. ki
simbolizira mogočno in zvesto
žival, ki s svojo pojavo zbuja
strah. moč. ki jo ima, pa uporabi
zgolj ob potrebi, podoba karantan-
skega panterja predstavlja simbol
slovenstva in bojevanje slovenske-
ga naroda v stoletjih in podoba
gamsa, simbola svobode, varnosti
in elegance.	Katarina Klep
Podelitev bojnih zastav četam in vodom v učnem centru