Hazne stvari. Iz domačih krajev. Odbor kat. pol. društva ^Sava" ima sejo dae 5. saaca t. 1. v Rajheabarga v proatorih Uaachaldove goatilae ob pol 4. popoldae a aledečim daevaim redom: 1.) zapisaik zadaje seje 86 prečita, 2.) predsedaik poroča o političaem položaju, 3.) prosti aaaveti. Poleg odboraikov vabi se tadi občia8tvo k aeji, zlasti Če želi kedo govoriti z goapodom dež. ia drž. poalaacem. — Odbor nSaye." S pošte. Poatai opravitelj aa ZidaaemmostB je poatal poatai oficijal Joaip P e r k o a i k. Poročil se je pri Sv. Jurija ob Ščavaici g. Jožef Svetoaja od Kapele pri Radgoai dae 27. t. m. z goapodičao Terezijo Cvetko iz Seliač. Naj bi Bog dal aovopoiočeacema maogo areČe ia blagoalova ! Mariborske novice. Trgovec Jos. Pichler ia pek Avgast Ziaky ata aapovedala koakarz. Pichlerja, ki je sedaj že tretjič v koakarza, ao zaprli. — Zadajo soboto je bilo lo malo apebarjev aa trga, ker jo bila tako slaba vožaja. Ceae so bile vsled tega zelo visoke. Umrl je v SlivBici pri Celja g. Aatoa V o g a , tamoaaji žapaa, cerkveai kljačar, aačelaik krajaega šolakega aveta, krajai ia aolski aadzoraik ia poaeataik, v 57 leta. Vrli mož aaj v aiira počiva! — V Seliščih pri Sy. Jariju ob Ščavaici je amrla Elizabeta Gomzi po kratki mačai bolezai, prevideaa s av. zakraaieati, v 64. leta. Rajaa je bila pobožaa, kračaaaka žeaa, dobra mati ia skrbaa gospodiaja, ter obče priljabljeaa ia spoatovaaa pri rodbiai ia sosedih. Bodi ji zemljica lahka! — Dae 24. m. m. ob 11. ari po aoči je amrla v PlaaiaBki vasi pri Plaaiai po mučai bolezai Urša Jazbec, žeaa žapaaa Jeraeja Jazbec. Večaa lue aaj ji sveti! — Iz Središča se aam poroča: Dae 17. 8yečaaa amo takaj izročili črai materi zemlji 821etao Trezo Cajflko. Pokojaica je bila akrbaa goapodiaja* a svojim pokojaim možem sta dala aolati oba aiaa. Starai Frančiaek je veatea učitelj ia vzorea gospodar pri Sy. Bolfeaku aa Kogu • mlajsi Valeatia je že več let veroačitelj, marljiv sloveaski ia hrvaški piaatelj v Varaždiaa. Zadajo čaat so zravea domačih treh gg. dabovBikov pokojaici izkazali 6. g. kaaoaik ia meatai župnik, č. g. meatai kaplaa ia č. g. veroačitelj pri Uršaliakah v Varaždiaa. Bodi ji zemljica lahka! — Pri Sy. Miklavža bliza Ormoža je amrl dae 21. m. m. posestaik Aatoa Tomažič, oče 6. g. Ivaaa Tomažiča, v 66. letu. Nesreče. V SloveBJgradcu v bolaiaaici je aairl g. Jak. Majdič od Sy. Petra pri Spod. Dravograda. Žaga ma je odtrgala levo aogo. Pogreb je bil v soboto, dae 22. febr. Rajai je bil blag mož. Ptujske novice. Z bajoaetom je zabodel v ptajski okolici aeki pijoair brez povoda kmečkega faata Aatoaa Č e h a, katerega raaa pa ai aevaraa. Pijoairja še aiao aaali. Letošnji nabori. V ptajakem okrajaem glavaratva. V Oraioža v goatilai Halaer: dae 6. marca za občiae: Adrijaaci, Fraakovci, Ormož, Velika Nedelja, Hardek, Hermaaci, Joatrovci, Kog, Koračice, Ham, Lahoaci, Litmerci, Mihalovci, Sv. Miklavž, Obrež, Podgorce, Srediače, Paseaci, Raaeč, Savci, Samaaaai, Šalovci; dae 7. marca: Šardiaje, Žeroviace, Sodiace, Trgoviče, Traovce, Veličaae, Vitea, Vižaace, Bratoaečice, Brebrovaik ia Cvetkovci. V Ptaja v gostilai Petovar: dae 9. marca: Sloveajavaa, Št. Aadraž-Leakovec, Št. Aadraž y Sloy. gor., Sv. Barbara, Desaice, Dolaaa, Dolič, Dravci, Dragovič, Sy. Trojica v Halozah, Sv. Elizabeta, Formia, Gajovci, Goreaaki vrh, Gradia, Graskovec, Graaki vrh, Hajdia, JirSovci, Jaaaovci; dae 10. marca: Št. Jaaž, Jarovci, Javaaci, Krčoviaa, Kicari, Hlapoaci, Malavea, Laacavea, Podlebaik, Št. Lovreac aa Dr. p., Št. Lovreac v Slov. gor., Ločič, Sv. Marjeta, Sy. Mark, Meretiaci, Mezgovci, Majaperg; dae 11. marca: Moskajaci, Nova cerkev, Ptajska gora, Velki Okič, Paciaje, Prviaci, Spahlja, Pobreže, Podviaci, Polaaci, Poleaaak, Goraja Pristava, Bakovci, Rogozaica, Breg, Žabovci, Zagorec, Sakaaak, Zavrč, Sedlaaek, Skoreaaajak; dae 13. marca: Slatiaa, Sloaci, Meatai vrh, Stojaci, Stoprce, Traovce, Traoaki vrh, Teraovce, Dratale, Taraki vrh, Sv. Urbaa, Vereja, Velka Varaica, Brstje, Viatarovci, Bišečki vrh, Sv. Bolfaak, Borovci, Varberk, Cirkovce. V Rogatca v gO8tilai Breziašek, dae 15. marca: Dobriaa, Sv. Doaat, Sv. Trojica, Sv. Florijaa, Sv. Mohor, Sv. Katarina, Koatrivaica, Kočice, Nadole, Nimao, Plat, Ilaakovec, Sv. Rok, Rogatec, Slatiaa, okolica Slatiaa; dae 16. marca: Žetale, Doleaje Sečovo, Takačovo, Čeraožiže, Breatovec. Vokrajaem glavaratvaceljakem: V Šmarji pri JelŠah: dae 17. iaarca za občiae: Sv. Ema, Lemberg, trg Šmarie, Št. Peter, Poaikva, Rogiaaka gorca, Sy. Štefaa ia Žasem; dae 18. marca: okolica Šmarje, Nezviae, Slivaica, Zibika, Sladka gora, Tiaako ia Št. Vid. V Laakem trga: dae 24. marca: Trbovlje, Laako, Sv. Kriatof, Dole ia Jarkloater; dae 27. marca: Loka, Marija Gradecia Št. Rupert. V Celj a: dae 29. marca: Celje okolica, Gotovlje, Št. Lovreac, Št. Martia v Rož. dol., Zalec, Fraakolovo ia Svetina; dae 30. marca: SkoQa vas, Dobraa, Velika Pire- šica, Kalobje ia Št. Peter v Sav. dol.; dae 31. maica: Št. Jarij ob jaž. žel., Griže, Vojaik, Novacerkey ia Št. Pavel pri Prebolda; dae 1. aprila: Petrovče, Dramlje, Teharje ia Višaja vaa. Na Vraaakem: dae 13. aprila: Vraasko, Braalovče, Prekop, Grajska vea, Tabor ia Gomilako; dae 14. aprila : Št. Jarij ob Taboru, Polzela ia Marija Reka. V Mozirj a: dae 15. aprila: Mozirje, Ljabao, Reeica, Solčava, Kokarje ia Gorajigrad; dae 17. aprila: Lače, NoTaštifta ia B'jčaa. Nabor ae začae V8ak daa ob 8. ari zjatraj, veadar pa že morajo biti aaborai zavezaaci ob 7. aa mestu, da se aredijo. Žajimi morajo priti župaai, ki morajo pripeljati zavezaace iz avoje občiae. Letoa gredo aa aabor 1. 1881, 1883 ia 1884 rojeai. Logarovci pri Ijutomeru. Občiaaki odbor občiae logarovake imeaoval je v Bvoji aeji dae 12. proaiaca 1905 g. Fraaea Stabec eaoglasao za častaega občaaa valed ajegovih zaalag tekom 251etaega žapaaovaaja ter ae je aadalje izvolil eaoglaaao za žapaaa. Slovesaa izročitev diplome se je vraila dae 23. m. m. Čestitamo! Od Marije Snežne. Dae 26. ai. m. se je aešla y krčmi g. Kriaperja, v kateri ima tadi 8edež aaža jPoaojilaica", prijetaa dražba, ki je aaala slačajao skatljico vžigalic z napisom »Bauerabaad-Zuadholzer.'' Naeakrat je aaatala živahaa debata, kaj bi ae začelo a to akatljico. Sprožila ae je miael, aaj ae izžreba omeajeaa akatlica v prid dražbe av. Cirila ia Metoda. Navdašeai adje: Martia Lah, žapaik ia predaedaik aaaega bralaega draštva, gg. Rajm. Sfiligoj, Jarij Zver, Marijaa Zohrer, Karl Kriaper, goapa Kriaperjeva ia gdč. Pepika Kri8perjeva, so apravili v aamea dražbe sv. Cirila ia Metoda svoto 6 66 K, katera se je takoj odpoalala draatveaeaia vodatva. Pri tej priliki ae je skleailo, da bo odslej aaprej aaročeval g. Jarij Zver, trgovec pri M.. Saežai, ažigalice dražbe av. Cirila ia Metoda ia so ae vai aavzoči zavezali, da ae bodo odalej aaprej kapovali dragih ažigalic, kakor ažigalice dražbe av. Cirila ia Metoda. Štajersko sadje odlikovano. Nekaj aaaih vrlih mož poalalo je preteklo leto haložko sadje aa razatavo v Duaaeldorf v aemakeia ceaaratva. Te dai pa je prejal od tam odlikovaaje t. j. diplomo z veliko srebrao kolajao aas vrli, obče apoatovaai goapodar ia ob eaem aas žapaa g. Aatoa Koreajak pri Sv. Barbari. Čeatitamo iz srca ! Dragi bralci BSlov. Goap.*! Tako delajejo pri aaa možje za dobro ime 8vojih pridelkov. Sloveaci, aa aoge! Skrbite vse povaod, da aaai kraaai ia rodovitai kraji zaslovijo ae le v ožji aaši domoviai, ampak tadi preko ajeaih mej ia še v dragih državah po izboraih pridelkih, ia zaalovelo bo po sveta tadi aase ime. Počaščenje. Njegovo veličaaatvo ceaar je podelil viaokorodaema gosp. grofu Oakarja Chriatalaigga doatojaastvo komoraika. Oplotniška posojilnica ,je leta 1904 imela že 154 zadražaikov ia 117.442 K 67 v prometa. Konjiški okrajni zastop. Cesar je potrdil izvolitev g. Frauca Poaekaza aačelaika ia g. Jožefa Pačaika za podaačelaika koajiakega okrajaega zastopa. Iz Slivnice. V aedeljo, dae 26. m. m. je predaval v takajaaji aoli goap. potovalai ačitelj G o r i 6 a a iz Maribora o amaem gospodaretva oziroma kmetijstva. Ker je bilo vreme zelo aeagodao ia pot slaba, ae ai bilo aadejati obile adeležbe, a veadar ae je zbralo 68 poslaaalcev. Predavaaje g. ačitelja so vsi pazljivo poslaaali. Umevao, aaj je g. govoraik predaval tako domače, tako poljadao, kakor ae le redkokedaj aliai. To ai bil aahoparea, aa pamet aaačea govor, ampak pravcat poak z vzgledi ia tadi primeraimi dovtipi. Po koačaaem poaka 8e je razvil prav domač pomeaek o tej ia oai goapodaraki atroki, o razaib goapodarekih atrojih itd. Želimo, da bi gospod učitelj kmala zopet prišel k aam ia aaai se kaj poačaega ia zaaimivega povedal. Udeležba bo dragič gotovo večja, ko izvejo tadi dragi žapjjaai, da je res vredao priti poslnaat ači- telja, ki je zravea avoje alažbe tudi aam kaiet, ia ki govori za kmeta ia kmetu prav iz srca. Goapodu predavatelju priarčaa zahvala ia aa skorajšaje svideaje pri aas. — Več adeležeacev. Celjske novice. Kljab obilaiai prireditvam v zadajem čaau je bila gledaliaka predatava v aedeljo, dae 26. m. m. zelo dobro obiakaaa. Igralo se je izborao, kar aam je porok, da bo prihodajič predstava ae bolj obiskana. Celjske porotne obravnave. V soboto, dae 19. m. m. je bil obaojea aeki Nemee Hofer iz Feldbacha aa Gorajem Štajerskeai zaradi tatviae aa šest let težke ječe. — Poaestaik Afltoa Tomc iz Poprove je priaeael iz Amerike petdeaet poaarejaaib baakovcev po 20 kroa. Ko jih je hotel takaj izdati, so ga prijeli. Porotao sodiače ga je obaodilo dae 22. m. m. aa tri leta težke ječe — V Clevelaada aeki Krkovič izdeluje 20kroBske avatrijake baakovce, ki ao prav dobro poaarejeai. Spravil jih je v promet, kolikor je avstrijakim oblaetim zaaao, že aad 6000. Daje jih Sloveacera, ki se vračajo v domoviao ia tako se ta poaarejeai deaar airi posebao po razaih aaaih semBJih. Te dai sejepred celjskimi porotaiki moralo zagovarjati aest oseb, ki so spravljale v proaiet tiste baakovce. Obsojeai ao bili aa Kraajsko priatojai posestaik Martia Zorko aa sedem let ječe, ajegov brat Jaaez Zorko aa 3 ia pol leta, Alojzij ProceBar a Krškega aa 4 leta, Aatoa Bučar aa 4 leta ječe, Fraac Barič aa 3 ia pol leta ia Fraac Žagič od Sy. Križa aa Kraajskem aa 3 '/4 leta ječe. Oproačeaa je bila 35 let atara Marija Gračaer iz Dobrove. — V soboto, dae 25. m. m. je bil obsojea Lovreac Šlamberger zaradi preatopka v smisla § 132 k. z. aa 18 mesecev težke ječe. Na Dobrni bodo v kratkem občiaake volitve. Volilai boj se je že začel. Nemčarjem 80 ae čez več let začele zopet cediti aliae po dobraaki občiai ia bojda hočejo Bzmagati.'i Pa začeli so zelo alabo. Ravao ob koacn določeaega časa za agovore je bil akradea imeaik volilcev. Sploaao maeaje je, da ao ga akradli aemčarji, ker za aje Bi bil agodea. Bomo videli, <5e jim to kaj pomaga. Sloveaaki volilci pozor! Napad na narodne može. Pri rDomoviBi" ia BJeaem ozadja se hoče v zadajem časa adomačiti čadaa aavada. Može, ki so očividao skodovali Barodaim težajam, hvaliaajo ia jih imeaujejo aavzlic častaim člaaom aarodaih draatev, v istiai aarodae može pa aapadajo. Tak grd ia podel aapad se je izvršil v ,,DomoviBi1' št. 16 aa g. žapaika Cedeta v Studeflicah zaradi volitev v Brezja. Imeaajejo ga v tem dopiaa rprijatelja Štaj e rčijaacev", pristaša Baemčar8kih lizaBov", aatikrista, ki je izdal aarod, ki alepi ljadatvo ia je 1 j a 1 i k a med dobrim zrajem. Same take lepe reči, ki bi vzbadile gotovo viharea odpor, ako bi jib, recimo, mi opravičeao zalučali kakema celjakemu prvaka v obraz. Povod za aapad pa ao dale občiaake volitve v Brezjn, v kojo občiao apadajo tri vasi. Te ao imele za airjo javaoat malopomembBO prasko med seboj. Straaka, ki je zmagala, je bila s avojim žapaaom Kodričem vedao ravao tako zaaealjivo narodna kakor Baaprotaa atraaka, za to pa g. Čede tadi ai prijatelj Štajerčijaacev, ampak prijatelj avojih sloveaakib kajetov-žapljaaov, a katerimi je volil. G. dr. Kakovca pa čeatitamo, da se je pod fljegovim aredaistvom izvrail tako grd aapad aa moža, od katerega bi se smel maraikateri celjaki prvak ačiti čiatega rodoljabja! Slovenska zraaga na Teharjih. Občiaaka volitev aa Teharjib je sreČBO koačaaa, zmagali ao zadajo aoboto zavedai aarodai ter objedaem verai možje tebarski v dragem ia tretjem volilaem razreda. Priataai doaedajaega aemškega občiaakega za8topa, go8podje atorake tovarae ia premogokopa, ajihovi delavci ter mala trohica odvisaih poaeataikov, so zbog 8ilae agitacije ia popolae adeležbe posteao propadli. Volitev v 3 razredu je trajala od 8 are zjstraj do 4 are popoldae, česar ae Teharje ai doživelo. Izvoljeai ao bili v tretjem razredu a 147 glasovi aledeči odboraiki: Karol Koželj p. d. Kostomaj, Bakovžlak; Jožef Kač p. d. Gajiaek, Bakovžlak; Fraac Štor p. d. Baroker, Oaeaca; Jožef Rebov, Čret; Jaaez Čeajažar, kaplaa, Teharje; Aatoa Štor p. d. Meaih, Bakovžlak. Nameataiki: Jaaez Kostomaj, Cret* Jaaez Štor p. d. Figec pod Goro, Zvodea; Martia Gajšek, Vrhe. V drngem razreda pa ao zaiagali s 25. glaaovi: Odboraiki: Jožef Šahl p. d. Krajsek, Pečovje; Jaaez Štor, Boateaeč, Oaeaca; Joža Šuaterič, Tebarje; Fraac Dimec, Teharje; Fraac Vrečko p. d. Ceac, Bukovžlak; AatoB Verhovaek pri Sv. Aai Nameataiki: Jožef Kameaaek p. d. Kegljič, Bakovžlak; Jožef Krajaek p. d. Pečovaek, Pečovje; Fraac Kralec ml., Pečovje. Vrli teharaki možje volilci, ki se BJate bali aiti zasmebovaaja od gotove atraai aiti truda adeleževati ae aavdaaeao maogih volilaih ia zaapaib shodov, aaj vam bo ta zmaga plačilo a ob jedaem bodrilo, da tadi v prihodaje aeomahljivo ia zdražeao delajete ia zmaga bo vaaa v yseh ozirih. Vrli možje, prvo kar vas sedaj čaka je, da ate vai adje katoliakega političaega draštva aa Teharjib, ki bo v teka 14 daij imelo avoje občao zborovaaje, ia kmalo ae vam bo pridražilo ae oaih 35—40 mož, ki se sedajae volitve iz gotovib ozirov aiso adeležili. Če pa to, bote kmala videli, da v ediaosti je moč, ki premaga Bajvečje zapreke. Kokoš Oživela! Iz Sromljega se aam piae: Neki takajšaji goapodiaji, ki že dalj čaaa bolaaa leži, zakolje dekla kokoa. Ko je kokosi popolaoma iztekla kri, postala je miraa, kakor bi bila mrtva. Dekla jo toraj položi v straa, a ko kmala pride v kuhiajo ia jo boče iti skabit, ai kokoai aikjer bilo. Dekla je v prvem treaotka mialila, da si jo je pes privoačil. Ko gre domač faat iskat aledov za perjem, pa aajde kokoa med svojimi tovaršicami popolfloma zdravo ia veaelo! Cerkvene stvari. Šestero velikonočnih pesrai za meaaae glaaove. Uglaabil Ivaa Ocvirk, tiakala BKat. tiakaraa" v Ljubljaai. — Zopet je izdal že aam zaani akladatelj g. Iv. Ocvirk zgoraj imeaovaae aapeve. Skladbice so večiaoma lahke, ter ae bodo v8led gladke ia lepe melodije gotovo priljabile aaaim cerk. pevakim zborom. Ceaa portitari ia 4 gla8om 1 K 50 v, po8amai glaai po 10 v. Dobi se pri akladatelja pri Sv. Jurija ob jaž. žel. — z — Duhovske vesti. Za žapaika pri Sv. Križa aad Mariborom je imeaovaa tamosaji provizor 6. g. Fr. Kocbek. Umeatil ga je preč. g. stolai župaik Moravec dae 28. m. m. — Prestavljeaa 8ta 6č. gg. kaplaaa Valeatia Kropivsek iz Škal v Ptaj ia Jakob Rabaza od Sv. Martiaa pri Šaleka v Škale. Društvena poročila. Za mariborško dijaško kubinjo ao darovali aledeči p. a. dobrotaiki ia dobrotaice: Meako Martia, žapaik ia dah. 8vet., 10 K, Klab 30 K, kaaoaik Jeraej Voh aamesto veaca aa grob dr. Glaačaika 20 K, čaatai kaaoaik ia dekau Aatoa Hajaek 10 K, Ogrizek Terezija od Sv. Križa pri Slatiai 10 K, D. M. 20 K, dražba v Makolab 12 K, Poaojilaica v Ptaju 100 K, K. K. kot krah av. Aatoaa 11 K 60 v, Neimeaovaa od Sv. Trojice v Slov. gor. 2 K, aa gostiji Iv. Slekovec v Kokoričih se je aabralo 10 K 20 v, pri godovaaja g. Peklarja pri Sy. Jakoba v Slov. gor. 20 K, aa gostiji g. Koroaca v Dragotiacih 21 K, aa goatiji Bračko-Velebil y Št. Petra pri Maribora 54 K 20 v. (Prvi je dal g. Lorber aov baakovec za 10 K.) Bog povrai! Lembah pri Mariboru. Pred štirimi letimi ae je pri aaa astaaovilo bralao drastvo, katerega aaloga je, zbajati med aašim Ijadstvom zaaimaaje za sloveaake kajige ia časaike. Mariboraki Nemci so prav bliza ia pridao aastavljajo svoje mreže. Nase mlado draštvo se lepo razvija ia tadi se že kaže ajegov aapeh. Zakaj letos je pristopilo k drnstvu tunogo mladeaičev ia deklet, kar lahko vaakega narodajaka posebao veaeli, ker, če si draatvo pridobi mladiao, je tadi pribodaoat ajegova. 12. svečaaa t. I. je imelo drastvo svoje občao zborovaaje. G. A. G»dec je poročal 0 draatveaem delovaaju v leta 1904. Slisali smo, da je drultvo 0 priliki laaakega zborovaaja v svečaaa povabilo potovabaega ačitelja g. Goričaaa, ki ,je predaval 0 kmetijstva. Zvečer istega dae je bila prosta zabava, katere ae je obilao goatov adeležilo. Vel. arpaaa j« bralao draatvo priredilo vrtao veaelico v goatilai g. Robiča. Predstav^jala ae je takrat tadi aaloigra nZamajeai vlak", ia mariboraki pevci so kra8ao zapeli aekatere pe8mi. Hvala vaem aotradaikom, ki so pripomogli k lepema čiBtema dobičku aad 200 K. Ta vsota se je večiaoaia darovala za aaknp učil za otroke lembaake aole. — Tadi aa dragi atraai je delovaaje drastva plodonosao. Med ljudatvom vlada že zaaimaaje ia Teaelje do sloveBskih kajig. Za-to se je v teka eaega leta izpoaodilo 568 atevilk, to je za 216 kajig več kakor laai. To je gotovo lep aapredek. — Draatvo je imelo 155 K 65 v dohodkov ia 88 K 79 v izdatkov, oataae toraj v drn#peBi blagajai 66 K 88 v. To bi bila lapa vsota, ako bi ae čakali obilai atroaki. Pri zborovaDju ae je aamreč akleailo, da si draatvo poiade aobo, kjer bi adom ležali časaiki aa raipolago. Do zdaj so 8e časaiki posiljali aa dom, a maogokrat jekateri liat kje zaoatal. Glavaa akrbje, kje ae aoba dobi, kje je oprava, kje karjava i. dr. Dolgo se je pretreaovalo 0 tej stvari, zakljaček še čakaboljših čaaov. Upajmo! Sledajič je bila volitev odbora ia izvolili ao ae sledeči gg.: Nace Rotaer, poaeataik iB goatilaičar, predsedaik. Jeraej TomiBc, žel. aradaik v pok. ia poaeat., podpredsedBik. A. Godec, ačitelj, blagajaičar ia kajižaičar. Ivaa Velker, oakrbaik, tajaik. Peter Zapaačič, Aatoa Črako, AatoB Lešaik, Jakob Rataj, odboraiki. Zvečer po koačaaem zborovaaja pa je bila proata zabava v goatilai g. Robiča, tamkaj ae je bilo tadi vršilo zborovanje. Obisk je bil maogoštevilea. Poaebao veseli vaakega draštveaika, da aaai domači ljudje tako radi prihajajo k veaelicam, katere priredi bralao društvo. Upamo, da bo vaaa adeležba obila tadi pri goapodarekih predavaajih, kadar bode draatvo kaj eaakega priredilo! Sv. Križ na Murskem polju. Zopet je priredilo Baae bralao drastvo dae 12. t. m. živahao veaelico v goatilai g. Hauptmana s petjem, deklamacijo, govorom, dveaia igrama ia proato zabavo. — Peli ao ae moški ia meaaai zbori pod vodatrom g. aadačitelja Aat. Herzog-a v občao zadovoljaoat, oaobito meaaa zbor ,Slovaa aadaB". Tadi deklamacija (Toačka Slekovec iz Iljaaevec) ia govor (FraB Stahec iz Logarovec) zaalažila sta vae prizaaaje. — Igra: BPev6ev zaklad11 ai lahka, toda ala j« gladko. Grof Potocki (Igaac Zamuda), ajegov logar (Joaip Koai) ia slepi pevec (J. Stahec), odlikovali bo ae kakor igralci kakega mestnega odra; pa tadi goraki Vida (Joaip Godič) ia ajegov sia (A. SlaviČ) sta jo dobro pogodila. — Pri dragi igri, BLokavi SBabač", so svoje aloge vrlo dobro reaili: žapaa (Jakob Stahec), ajegova žeaa (Otilija Kosi), ajija hčer (Jozefa Kovačič), dekla (Marija Slavič), hlapec (Ivaa Slavič), obč. svetovalca (Alojz Stahec in Josip Gala), glavar (Fraa Kolar) ter ajegov pisač (Alojz Horvat). Prva igra izvabila je marsikomar izmed maogega občiaatva opravičeao aolzico, draga zabavo. — Po predstavi bila je proeta zabava 8 petjem ia šaljivim arečolovom, pri katerem je marsikaterema plavalo srce v morja radosti ia veselja. — Prirediteljem te lepe veaelice pa kličemo Mle v kratkem zopet kaj takega" ! PolitiCno društvo na Slatini je aa Bedeljskem občaem zbora dae 26. febraarja spremeailo svoja pravila v toliko, da se bode odalej glaailo: BKatol. polit. draatvo za rogaaki okraj" ia da bode odalej smelo prirejati ahode po celem rogaškem okraja. — Veaka žapaija tega okraja bode zastopaaa v odbora. Začasfli odbor Be je aeatavil sledeče: Predaedaik: g. aadžapaik Fraac Korošec; podpredsednik: g. Martin Debelak; tajaik: g. Joaip Jaažekovič; ajegov BamestBik: g. Jaaez Roškar; blagajaik: g. Matej Koaak; odboraiki: Miha Plemeaitaa, Martia Drofeaik, Aadrej Skrebl, Aadrej Kažaar. Sv. Jurij v Slov. gor. Vesela ia podučaa je bila aaaa veselica miaalo nedeljo, dae 26. sveč. Bralao draštvo ?)EdiBO8t'' ki obstoja tretje leto, je imelo aekaj veselih seataakov 8 petjem ia z govori. Zdaj je prvič aastopilo tudi z gledaliskimi predstavami. Te ao privabile toliko občinstva, da je bila proatoraa 80baaa g. Krajaca veliko premala. Kljab slabema vremeaa je prialo veliko tajih goatov, izmed katerih eo aas atevilao počaatili vrli Leaarčaai. Hvala jim! Posebea vtia je aaredil aa občiaatvo oder, ki je popolBoma bov, v resaici lep ia ob eaem zelo praktičao sestavljea. Ia aa tem odra je bilo v aedeljo tako živo V86 ia mikavao! Oetudi prvič, so aaše mlade igralke dale dokaz, da ae je vaaka aglobila v avojo alogo v igri BSv. Neža" ter jo v aajveejo pohvalo tadi izvraila v poBamezaih aastopih ravao tako, kakor v večjih ekapiaah. Vsebiaa ,Sv. Neže" je splo8BO zaaaa. Kratkoiasaica BNe vdajmo se!" je vzbadila maogo smeba, pa Dara je tudi odprla oči, kako alepari maraikaterega aloveaakega župana ia ž ajira vred vao občiao kak aemakataraki aepridiprav. Da bi le tadi V8akokrat ma bila hitro kazea za petami, da bi moral pobrati šila ia kopita pred vrlimi aloveaakimi koreajaki, kakor se je to zgodilo v igri sleparskema Mabelau ia ajegovema kompaajoau Zavijača! Vmes je izvajal pevske točke dobro izvežbaa pevski zbor, broječ 26 udov. Bilo je res kratkočasao, a tadi podmČBO. Pri prosti zabavi ae je povedala marsikatera koriataa beseda Vaakdo pa je lahko spozaal, da je zlaati za mladiao velike važaosti, da ae začae tadi v tem ozira gibati ia izobraževati. — Prihodajo aedeljo, dae 5. aašca je občai zbor bralaega draatva ia ae bote obe igri poaovili. Tedaj aa avideaje vai prijatelji bližaji ia daljai! Sv. Ana na Krembergu. Na obcao zadovoljao8t vaeh, ki ao bili aavzoči dae 26. febraarja igrokaza BDve materi", vršila se je veselica aaaega bralaega draatva. Pozdravu predaedaika, ki omeai koriat bralaih društev, govora: BObmejai Sloveaci zavedajo aaj ae 8vojib aarodaih dolžaoatij", deklamaciji: BBrezmadežBia, vaakemu dejaaja igrokaza sledilo je barao ploakaaje ia odobravaaje. Perci 80 pokazali, da jim tadi težke skladbe ae delaje več težav, za kar gre hvala marljivema pevovodji; igralke ao jako dobro igrale svoje aloge ia z aeprisiljeaim, po vse aaravaim aastopom zadovoljile občiaatvo, katero ae je v aepričakovaao obilaem števila vdeležilo vesebce. Koadao se mladeaka od Sv. Beaedikta v aavdaaeaib besedah poziva aaovske mladenke, aaj bodo zveste avojemn aaroda, aaj bodo poaižae, skromae, pobožae, ker to je, kar aajlepae krasi vaako dekle. Ker je igra rea lepa ia gialjiva, poaovila se bo v aedeljo, dae 5. marcija. Pridite zopet, Ijabi Anovčani ia dragi aam sosedi, k predatavi, ker vredaa je, da si jo pogledate. Ormož. Izredai ažitek aam je priprarila minalo aedeljo aaaa čitalaica. S pomočjo požrtovalaih doaiačih diletaatov aam je priredila glediaki večer, ki ae je — da ae odkrito izrazimo — kar aajizboraejae obaeael. A kaj ae je aprizarjalo V Morda kaka kratka veaeloigra? Nikakor ae! Igrali bo — Rokovajače, torej igro, ki se aavadao ia z aspehom aprizarja le aa velikih odrih. Nekako v atraha amo ai bili, ko amo sliaali, da bo se aaši aavduieai čestilci Talije spravili aad to igro, zakaj b to ia 8 aličaimi igrami bo v zvezi aajvecje težkoče (dramatičae, glaabeae ia drage ovire). Ia vae te razaovrstae zapreke so imeaitao premagali vrli aaši diletaatje 8 svojim režiserjem g. atad. iar. Peraatom, kojega sta v glaabeaem dela zdatao podpirala brata gg. n<Mtelja Dom. ia Fr. Serajaik. Ni namea pričajočih vrstic, spnačati ae v podrobao oceao uprizoritve te igre, tadi bi bil v veliki zadregi, koma naj pokloaim aajvečji veaec pri- zaaaja. Rečem samo to-le: Vae go8podičae ia vsi gospodje, ki so imeli vloge, v kojih so ae lahko odlikovali, ao svojo aalogo resili čaatao ia uverjea aem, da bi jih pohvalil sam — Govekar, ko bi bil priaotea. Zelo ao vgajali BMladi vojaki" ia pa prizor v čraem grabaa. Zahvaljujoč ae gdč. ia gospodom diletaatom aa izrednem ažitka, jib a tem aljadao prosim, aaj vatrajajo pri svoji aakaai ter aaj igro v kratkem poaovijo. Občiaatvo, ki se tokrat ai moglo iz kakega si bodi vzroka adeležiti predatave, ajim bode gotovo hvaležao za Bjih trad. Sliaimo, da se aameravajo adeležiti prihodaje predstare aaai 8osedje Ljatomercani, kojim tokrat radi alabega pota ai bilo naogoče, počastiti aas. -s-. Posojilnica na Frankolovem je imela miaalo leto: deaaraega prometaK 125.011*18; člaaov 157; vplačaaih deležev K 420*—; 8taaje hraa. vlog K 12.651*46; staaje poaojil K 83.19966; Čiatega dobička K 646*36; rezervaega zaklada K 2894*75; laatae glavaice K 3314*75. Za 1. 1905 bo ae izvolili v aačelstvo: Blaž Gorsek, poa. v Lipi, kot aačelaik; Matevž Eaih, poa. v Bakovja; Tomaž Medved, poa. v Stražici; Jeraej Goreaaek, poa. v Lipi; Matija Volavc, pos. v Dola, ia ŠtefaB Jakop mlajai, poa. vVerpetah, kot odboraiki. V aadzoratvo pa: Jaaez Okrožaik, poB. v Rovah, Val. Goreasek, trgovec v Loki; AfltoB Selčaa, pos. v Dolu, kot pregledovalci račaaov. Posojilaica še vedao obrestuje hraaiiae vloge po 5% brez odbitka reataega davka, katerega plača samo iz svojega; posojila pa se obrestajejo po 6»/o in se dajojo le Člaaom oaiejeaega okoliača. Za pozidanje BČitalnice" v Jarenini ao darovali p. b. gg.: Aloiz Weiflgerl, pos. aia 1 K, Jožef Cerjak, žapnik v Rajheabarga, 1 K, meaečnih doaeskov 1 K 60 h. Rezika Zemljič aam je poalala 5 K, aabraflih med bralaim draatvom iz Goraje Radgoae z beaedami: BPotradila sem ae tadi jaz ter aabrala pri aašem bralaem draatvu to evoto. To aicer Bi veliko, veadar če bi me poaaemala vea društva v aloveflakem Štajerja, bi se aabralo precej." Bog živi tako vrlo deklico! Iakreaa zahvala vsem darovateljem! Celje. Poročilo o odborovi aeji BPodp. draatva orgaaistov" dae 23. svečaaa t. 1. Na zgoraj omefljeai daa sklicala se je v Celju odborova seja BPodp. draatva org." Seje ao se adeležili, razea dveh odboraikov, katerih ae je edea piameao opravičil, dragi pa tadi piameao aazaaail, da je paatil službo orgaaista ia toraj izetopil iz drastva, vsi odboraiki, kar je prav lep dokaz, da jira je pri arcu blagor društva, ki ima za aboge, zapuačeae orgaaiate tako blag aamea. G. V. Rojaik je pozdravil Bavzoče ia otvoril zborovaaje. Pri tem ae je Bkleailo, da se skliče redai občai zbor v četrtek po Velikiaoči, t. j. 27. aprila t. 1. ia sicer v BNarodaem domu" v Celju. Po občflem zbora se pa priredi koacert v prid druatva. Opozarjamo vae orgafli8te, katerim je veselje, pri tem koacerta aodelovati, da ee bodo pravočasao objavile v čaaaikih dotičae peaai, katere se bodo proizvajale, ia sicer v BSlov. GoapodarJB", BCerkv. Glasbeaika", BSloveaca'( ia BD«movini." Vzpored bode aestavil g. Bervar, mestai orgaaist ia vodja orgljarake aole v Celju. Ravao to, da je sestavo vzporeda prevzel g. Bervar, aam je zagotovilo, da bo isti vseetraasko zaaimiv. Vse gg. orgaaiete ia druge prijatelje glasbe že aedaj opozarjamo aa ta koacert, ki bo vsakema audil lcp ažitek, ob eaem pa bo alavao občia8tvo a avojo adeležbo tndi pokazalo, da iaia simpatije do aloveaakega orgaaiata, za katerega je tako slabo preskrbljeao. Ua ima BPodp. draatvo orgaBiatov" res aamea, avojito udom vsestransko pomagati, je pokazalo a tem, da je aa preč. ka. sk. ordiaarijat v Mariboru poalalo proaajo za g. Jos. Remica, orgaaista v Šoštaaja. To je pač lep dokaz, da to druatvo ree hofo delovati po svojetn aameau. Želeti je pač, da bi že veadar eakrat vai organisti odprli oči in aprevideli, da le v tem, da se vsi zdražimo, je aaaa reaitev. Dae 27. aprila pa na avidemje v Celja! Kmetijsko društvo za Lešnico in okolico imelo je dae 26. avečaaa avoj letai občai zbor ia aadomestao volitev odbora. Udeležba vrlih kmetov bila je polaoatevilaa. Se8tavil ae je aov odbor iz aamih kmetov; predseduje pa jim doaedaaji podpredsedaik g. Jože Kabarifi, vodja draatva skoz preteklo leto, katerema gre vaa zaalaga, da še draatvo živi, in ae samo da žiri, ampak tadi naprodaje. Ib če se aresaiči, da Bam dežela brezplačao poslje iažiaerja, da nam ta izmeri, aa kateri aačia si moremo izsusiti avoje precej močvirae travaike, gre vsa zaslaga zato kmetijskema dra8tya. Zelimo dober aapredek! Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Sčavnici je dae 19. svečaaa t. 1. imelo avoj občai zbor. Predsedaik Jarij Koaar pozdravi aavzoče, a pravi, da je doslej bil vajea videti ve<5 člaaov aa občaeai zboru. Naglaaa hvalevredflo delovaaje draatva i kot takega i po mladeaiški ter dekliaki zvezi. Ne more pa atajiti dcjstva, da je draštvo draga leta do8eglo že vedje aspebe! Nato se je volil aovi odbor, ki se je Beatavil tako-le: Predaedaik: Jeraej Koaar, slikar ia poaeataik aa Jamai; podpredaedaik: v\6. g. Ivaa Kaace, žapaik; tajaik: č. g. FraBČiaek Stabec, kaplaa; blagajaik: Valeatia Eocbek, mežaar ia orgaaiat; kBJižaičar: Jaaez Koaar, pipar v Vidma; odboraika: g. Josip Mihelič, aadačitelj, ia Radoslav Nemec, poBestaik v Dragotiaskem vrha; pregledovalca račaaov: Jakob Koaar, posestaik v Bolehaečieih, ia Jurij BnimeB, poaeataik v Biaerjanah. — Po koačaai seji ae je vršii v istih pro8torih — v aoli — čebeiaraki shod, katerega io se vdeležili skoro vsi pri seji aavzoči adje bralaega drastva, kakor tudi drugi domačini ter aekaj sosedov-čebelarjeT od Kapele, Negove ia od Sv. Križa. Potovalai učitelj g. Jnraačič je poročal o vspeŠBem delovaaja BČebelar8kega draatva za Sp. Štajerako", sprejemal je aove nde, aato pa poljadao govoril o tem, kako ravaati a čebelami jeseai, po zimi ia aa zgodajo apomlad. Sv. Ropert v Slov. gor. Naae bralao draštvo je inaelo dae 12. svečaaa avoj redai letai občfli zbor. Udeležba je bila aeaavadao alaba, kakor že dolgo ae. Iz poročila odborBiatva je razvidao: Druatvo je imelo laai čez 100 adov, adaiao je plačalo 8amo 87. Inaeli smo dve veselici z igrami. V spomladi mladeaiči BDoktor Vsezaal ia njegov slaga Štipko Tiček", v jeseai pa dekleta BLuraka paatarica." Goapodarilo se je za aaae razmere dobro. Veadar, ker so bili stroski ogromai, še je primaakljaj. Potem je bila volitev odbora: Jožef Voglar, predaedaik; Fraac Žmavc, podpredaedaik; č. g. Ivaa Pajtler, blagajaik; č. g. Aadrej Keček, kajižaičar; Karol Muraec, Jakob Caf, knjižaičarjeva aameataika; Martia Rojs, Karol ia Feliks Čaček, odboraiki. Ia aedaj vrlo aa delo! Gospodarske stvari. (Dalje in konec.) Vzrok, da ae ae aasajajo izključno le cepljeae trte, je poleg maogokrat res velike gmotae bede viaogradaikov, ki ao zmorejo kar aaeakrat večje atroake za cepljea ters, zlaati ta, da v nekaterih krajib Bploh težko dobijo cepljeao trsje ali bo pa do istega zgabili zaapaaje, ker ao svojočasno alabega dobivali. Slabi, prealabi vapebi a alabo robo ao apravili capljeae trte pri viaogradaikih celih okrajev ob veljavo. Ceae ao bile tadi primeroma previsoke. S čim razmeroma maajšim dobičkom 86 bodo tersaičarji zadovoljili, tolike lažje bodo prodajali. Prevelik dobiček aaj 86 ne zabteva. Dobiček naj se išče v tem, da se z umnim ia skrbaim poatopaajem zaižajo razmerai pridelovalai stroaki, ne pa da ae ceaa pretirava. To je toraj zopet eaa zagonetka, katere morajo teraaičarji primerao rešiti, ia poraba cepijeaega traja bode silno aaraala. Da bodo mali teraaičarji vsem tem aalogam popolaoma koa, morajo stopiti v tir večjih podjetij. Edea teraaičar je le razmeroma aezmožea del skapiae, ki prevzame aalogo zalagati viaogradaiatvo z dovoljao maožiao cepljeaega traja. S početka, ko so bile traaice se redke, ko se je vaak cepljeaja zaiožea še obcadoval liki akrobatu v cirkasa, ko ao posamezaiki za cepljeae trae privolili aeprimerao viaoke ceae kot za rariteto, je bilo dragače. Daadaaea aaraatla je zmožaost ia skaaaja, narašča tudi tekmovaaje. Preje je sel vaak svojo pot, ker viaogradaiki še niso imeli avojih trdaih načel, ko so bili ajih pojmi ae aejasai, brez oblike. Daadaaes stavi vsak viaogradaik gotove zahteve, katere je tadi apostevati. Vai teraaičarji vkap imajo torej začrtaao eao skapao pot, katero morajo skapao zasledovati. Ker je daadaaes poatalo cepljeao tr8Je tržna roba, ki ae dobro spečava, kakor vsaka v velikem aa trg apravljeaa roba, le tedaj, ce se v primerai kakovoati, maožiai ia eaakomeraosti na trg sprari, ne ame več vsakteri tersaičar avojo pot za-ae korakati v npaaji, da bode slačajao le se eaega ali druzega kapea vjel, da bode a kakimi speciabtetami poaebae dobičke dosegel. Te spremeajeae ia utrjeae okoliacrae ao toraj uajbolji predpogoj za zdrnžeao delovaaje vaeh tersničarjev, ki imajo akapea smoter, skapae težave. Po dragod imajo prodaceati aavado za razprodajo avoje robe takozvaai siadikat vatanoviti. Tako aaj bi tadi aaši tersaičarji vstanovili ali draštva ali zadrnge. Za to podjetje je to ae maogo lažje Bego za katero drago. Tersaičarji so veadar že iBteligeataeji ljadje, ki bi zaali bolj vpoatevati pomea zdražeaega delovaaja. Razna tega zaa biti delokrog tacib draatev maogo eaostavaji aego katerega a\ bodi drazega draatva. Smoter draatva aaj bi bil, pridobiti praizvodu draatveaikov aaj bolji glas največje zaapaaje torej voljae kapce ia dobro prodajo. Zaapaaje je prvi pogoj VBpeha. Temaae vatreže le z zaaesljivim ia atvari primeraim aataačaim poatopaajem. Odbor druatev bi aioral toraj tersaice adov že v teka poletja aadzirati. Bodiai po zaaealjivih zvedeacib draštva ali po drazib naproaeuih aaj bi ae po leti tersaice pregledale, da ae koaatataje, da li je traje dobro sortiraao ia da bi se na to potrebao akreailo. To bi bilo tem lažje, če bi 86 vsak društveaik omejil le aa pridelovaaje cepljeak aa le po eni njema aajpriličaejai podlagi le eae ali le nekoliko vrat. To napravi celo oakrbovaaje teraaic« iaaogo eaostavaeje. Poleg stvaraih kori8ti lažjega oskrbovaaja 86 na ta aačia tudi aajlažje doaeže potrebaa sigarnoat. Draštveaika bilo bi to omejeaje maogo lažje aego je poaamezaikn. Od poaamezaika zahteva ta kapec te vrste, dragi drage ia to zapelja posamezaika, da se bavi s premaogimi vratami. Vai draštveaiki vkap pridelovali bi pa lahko vse vrste, katere se v okoliača za spečavaaje rabijo. Pri občaeai zbora ali o dragi priliki bi ee pa cepljeaje teh poaamezaih vrat med posamezae ade razdelilo r takem razaaerji kakor jib je treba ia tako bi priala aa vaacega ada le po eaa vrata. Do zakljačka, katere vrste ia v kakem razmerji da ae aaj cepijo, bi draatvo l&hko kaialo prislo. Naloga draatveaega vodstva bila bi tadi skrbeti zato, da ae z robo ajej občatljivoBti primerno ravaa ia le popolaa rea porabaa dobro vkoriajeaa ia zaraačeaa roba razpečava. Razpoailjanje aaj bi se vrailo od eaega središča, de pa že tn ia tam aeposredao od poaamezaika, tedaj pa pod aadzoratrom kacega odborovega člaaa ali za to določeae oaebe. To ao glavai pogoji za prospeh tacih drastev. Pod takimi pogoji se bode roba gotovo gladko apečavala. Se T6 da bi draatvo moralo skrbeti za to, da stopi v zvezo s kapci, kar ma bode pri količkaj trgov8ke spretaoati lahko mogoče. Eer se ae gre ta za tekmovaaje med posamezaimi teraaičarji, tema<5 za skapao korist, bi teraaičarji pri zborovaajih maraikaj mej aabo razpravljali, kako bi Bvoja podjetja ae bolj epopolaili ter razmerae pridelovalae stroške le bolj zaižali, višji gospodarski uapeb doaegli. Eao draatvo za celo deželo imelo bi prevelik okolia, zlaati ker ao poaamezai za teraaice od aarave posebao agodai okoliai geografičao aavadao zelo aarazea. Bolje bi bilo več tacih društev z maajim okoliaem, ki bi pa lahko vsa vkap aapravila zavezo ali ae kot krajevae zadruge priklopile zavezi zadrag v Gradcu. Osaovaaje draatev ali zadrag ae bode po aaših krajih aikakih težav več prizadevalo. Istotako ae aeatavljaaja pravil. Saj imamo za to po deželi že vae polao vzorov. Treba je le trdae volje, da ai teraaičarji tacib krajev, ki ao za tereaice posebao vgodai, osJgaraejo aove vire za dohodke. Viaogradaiki, ki so Bavezaai iz razaih razlogov aa kapovaflje trsja pa, potem tako tadi ae bodo priali v zadrego radi iatega. Sedaj pa opazovalec gospodarakih razmer cele spodige Štajarske opazi, da je 8krb traaičarjev zaradi težavae razprodaje ravao tako vtemeljeaa kakor tožba viaogradaikov, da jim je težko dobro traje dobiti. j. Bele. Reiatev vinake trte v »inogradu. Izmed vseh opravil, ki jih imamo pri viaski trti, je aa prvem mesta rezatev. Zato je tadi potrebao, rezatvi aajvečjo pozoraoat obraiti, ker se vaak drngi poael da v prihodBJem dela popraviti, a aepravilaa rezatev — ae samo, da se ae da popraviti v iatem leta, aego trta zaradi tega doatikrat za dve ia ae več let v ploda zaoataae. Čas rezatve je pri aaaem klimatičaem razmerju ob koaca meaeca febraarja oziroma v prvi polovici auaca. Potrebao je pač aaateti pravila, da jih vaakdo lahko razame, kako se morajo viaogradi z mladimi ali starimi trai obrezovati. Pri rezatvi v obče je treba vedeti viaogradarja: da ima rezač v svoji roki rodovitaost ia ataaovitaoat trte. Izkušea rezač ohraai po pravilai ia o pravem čaau dovraeai rezatvi tra v moči. Oa razdeli rezatev, ki vzdrži tra v trpežaoati ia zdravju ia mu rodovitaoat pomaoži ali prikrajaa. Pametea viaogradar ai prizadeva po mogoČBOBti viaograd v eaakomerfli rodovitaoati vzdržati, da ima vaako Ieto primerao obilai prihodek. Treba ma je vedeti ia spozBavati glavae laataosti trte. 1.) Predao začaeš tra obrezovati, pregledi ga od tal do vrha ter iati cas preaodi, kaj ae mora odrezati ia kaj paatiti. Odatraai aa cepljeaem meata koreaiae. 2.) Reži gladko, da maaj raaia tra, ker mn b tem maaj odmašis cevae mrežice, akozi katere mezga ali aok premaka. Raaa ae poprej strdi, a mezga se ohraai kot braaa mladikam ia obilaema ploda. Zato ae reži poiev bodisi mladi ali stari lea ampak povprek. A po atebla raztoče rozge, katerib ae potrebajemo, reži tik debla gladko. S poprečao prirezo ae maajaa raaa aapravi. 3.) Ne reži mladega lesa (čep, rezaik, locea) preblizu oka, aego 2 cm ali edea prst aad okom. Na prebliza oka prerezaai rozgi se rado bližao oko poaaai, ali alabo tira ali ga mezga zalije. 4.) Dobro ai zapomai, da aamo edaoletai les požeae mladike, ki grozdje priaeso, ia aicer rozga, katera je poraatla aa laaakem rezaika t. j. aa dveletaem lesa. Drage rozge, porastle iz atebla, rodijo redko ia ae takrat grozdje z aepopclao razvitimi jagodami. Dober rezač pnati oao rozgo za rod, ki je aa laaskem rezaika zraatla, katera ima zdrave ia dobro razvite oči, ia ako je mogoče aajaižjo, da ae poraate tra tako aaglo v viaiao. Vae OBtalo rožje, ki je iz zemlje ali po stebla pogaalo, odreži gladko. Ravao tako odžagaj z oatro žagico sube brge, ter očisti tra, kajti a atrgaajem atare akorje ia meha ae aaiči maogo zalege traaih škodljivcev, a čavaj božje voleke, kajti oai ti pomagajo zalego aaičiti. 5.) Ne paačaj loceaa (aparoa) aikoli pod rezaikom, ampak aad rezaikom, ako je tra spoaobea ia dt ga vrata zahteva. Pastia locea pod rezaikom, vzame mezgo — hraao, a rezaik zaoataae v raati. Stari locea se odreže, ker ima veljavo eaaio za eao ia iato leto, mladega ae 8memo paatiti, ker so aa rezaiku prealabe rozge; toraj 8mo priailjeai, kratke rezaike rezati, da se tra zopet okrepča; prigodi ee, da trta vaahae ali pa ostaae za več let jalovaa. 6.) Na vaakem stebla, oaobito, če je viaok tra, odgajaj po eao ali dve rozgi, kateri aam slažita v prihodajem leta pomladiti trto. Ta rozga 8e reže aa dve oči — imeaajemo ga rezervai čep. Rožje iz tega čepa ae rodi, ker je aa atarem leaa, a drago leto režemo rozge, ako ao dovolj močae, aa rezaike aU rezaik in locea, ki aam bodo rodile. Viaoki tra a tem pomladimo — to ga krepi! 7.) Rezati ae mora v obče poprej, ko ee začae trta aolziti. Zgaba soka trsa skoduje, ker ga slabi. Ali pazi, da tako atoriš samo tam, kjer ima viaograd traje bajae rasti, visoki ia solčai položaj, da od apomladaaakib mrazov ae more pozebati, ker raao obrezaa tra poprej ia močaeje tira. 8.) Reži pozaeje, okoli Jožefovega, ako ti leži viaograd v aizki legi, ako je podvržea pozebi ia ako je močae raati. S pozao rezatvijo zauatavia tr8 v pogaajaaja, ker ma izteče preobilo aoka, koji daje traa mo6. V8led tega pogaaja pozao ia tako ga obvarajemo pozebe; ali obeaem tadi oalabimo, ako je bolj alabe rasti. Trsu premočae rasti koriati ravao taka pozaa rezatev, ker mu odteče prekoaieraa mezga, katera doatikrat zadaši v trti vea plod. Take trae je treba pozao rezati, oaobito oae, o katerih zapažia, da ao bili v^čkrat jalovi. Zatoraj je haaaovito, mlade viaograde rezati raao, ker ae potem večiaa mezga obrača aa bajaost trte, a stare in krepke kolikor mogoče pozaeje, ker takrat hraaa, kojo flobi tra, gre večji del aa koriat ploda. Iz tega 86 vidi, da rana rezatev koriati aa bajnoat traa, a pozaeja aa plod. Rezatev 86 toraj ima razdeliti po zgoraj iaieaovaai točki. Viaaka trta se da aa več aačiaov odgojevati, veadar v atajerakih goricah je aajboljši ateblaati odgoj. Ta ae zopet deli aa raalje (Bockachaitt) ia locae (Halbbogeaschaitt oder Rheiagaaerschaitt). Odgoja aa raalje obstoji iz 20—25 cm viaokega stebla z 3—4 raalji (Graste oder Scheakel) in ravao 8 toliko rezniki. Odgoja aa locea obatoji iz ravao tako visokega atebla z eaim rezaikom, oziroma rezervaim čepom aa 2 oči ia vrho tega 1—2 3/4 m dolgega locaa. Kar ae rezalve mlade trte tiče, reže ae od 1. do 4. leta pri vaeb vrstah eaako ia sicer: V prvem leta reži traek, kakor pri sajeaja aa eao oko; v tem leta dobimo dve ia še več rozg toraj, se: V dragem leta izbere oaa rozga, ki pokoaci stoji, če tadi slabejsa od dragih, ter ae reže aa čep t. j. Ba dve oči; mi 8 tem čepom pripravljamo trti kolikor mogoče ravao atebelce, aa katerem rezač: V tretjem leta zgonio rozgo reže Ba rod t. j. aa rezaik a tremi očmi, a spodajo na čep; doaajeai ia v rasti zaostali trai se režejo kakor se v prvem, oziroma v dragem leta reže. V četrtem letu ae reže zgoraja rozga reznikova zopet na rezaik, spodaja aa dragi rezaik, če je tr8 močea, pa iz čepove rozge aa tretji rezaik. Na ta aačia ae režejo oae vrste, ki imajo veliko, težko grozdje ter to odgojo zahtevajo, katero odgojo rašlje ia^jeaujemo. E tem vratam apadajo: plemeaka, mozlavec, maakatelc, kavčiaa, portugizec, fraakovka, laška grasevina itd. V tem letu, ako vrata zahteva locea, reži zgorajo rozgo aa locea ia če je trs zelo močea, pnati ma ae ta apodajo za locea ia pod locaema se le kviako raztečo rozgo kot rezervai dep. V to odgojo apadajo vse oae vrste, ki rodijo male, lahke grozdeke, kakor: vai bargaadeci, tramiaec, reaaka graaeviaa, zeleačič itd. Te aavedeae točke aaj služijo oaim, ki so dozdaj aepravilao rezali, osobito v Kapelah! Kakor eem imel že priložaoat videti, maogi aplob aobeaega pojma aimajo o rezatvi viaske trte. J. Blaievii. Društvena naznanila. Bralno drastTO pri Sv. Ani na Krembergu, ponovi v nedeljo, dne 5. marca veselico in predstavo nDve materi" s prejšnjim vzporedom. Vstopnina za sedež 15 kr, za stojišie 10 kr. Katol. delavsko podporno društvo pri St. Kunignndi n. P. priredi povodom občnega zbora dne 5. marca 1905 po večernicah v posojilniskih prostorih veselioo 8 petjem, deklamacijami in veselo igro BJeza nad petelinom in kes." Vstopnina 40 v. Ker je cisti dobiček namenjen za družtveno knjižnico, se preplafcila hvaležno sprejmejo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. KmetijakO bralno društvo v Gornji Radgoni priredi v nedeigo, dne 5. marca popoldne po večernicab. v prostorih g. Škrleca pnstno veselico z igrama: BDr. Vseznal in njegov jluga Štipko Tiček" ter BVaiki skopnh." Na vzporedn je tudi petje in tamburanje. K obilni udeležbi vabi — odbor. V Slitnioi pri Mariboru ne bo 15. temveč 5. t. m. igra nDoktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček" ter HJeza nad petelinom in keg." Začetek ob pol 4. nri popoldne. Bralno druStro t Pilecah priredi prihodnjo nedeljo, dne 5. marca po večernicah v gostilni Ivana Iljaš gvoj redni ob6ni zbor z običajnim vzporedom. Po končanem obinem zborn prosta zabava, sviranje tamburašev in petje. Vse drnžtvenike in prijatelje omike vabi k obilni udeležbi — odbor. Dekliška iresa v Št. Ilju t Slov. gor. ima dne 5. t. m. po večernicah svoj prvi poučni shod v navadnib prostorih. nMladeniška iTeia" pri 8t. Antonu v SIot.- gor. priredi prihodnjo nedeljo, dne 5. snšca slavnost z gledališko igro ^Cevljar" in sa^jivi srečolov. Med posamesnimi toikami bodo svirali tambnraši in bo po peval domači pevski zbor. — Domačini in sosedi! Ne zamudite lepe prilike I Pridite t obilnem žtevilo v krog nažih mladeničev na pošteno veselico! Slavnost se bo vršila v gornjib prostorih g. Alta po večernicah. Sv. Jurij ob Šfornici. V nedeJjo, dne 5. snšca zbonye po večernicab v šoli nDekliška zveaa." Med drngim vzporedom se bo gbvorilo tudi o ,belienju (plehanju) platna" ter o tem, ,kako napraviti dobro zemljo za grede in kako si zagotoviti dobrih vrtnih zelišč in rastlin." Nedeljo pozneje, t. j. 12. sušca zbornje ob istem času in iBtotam BMladeniška zveza." Na vzporeda je med drugim tudi govor o ravstrijski ustavi." Želeti je, da se zborovanj obeh zvez udeležnjejo tudi stariii zveznikov kakor tndi neudje. Pustno veselioo t SrediSča priredi dekl. Marijina družba 8 pomočjo cerkv. pevskega zbora dne 5. t m. Na vzporedu je petje, godba in veseloigri nLoknja t miznem prtu" in nSpreobrnjena teta". Začetek ob 6. zvečer. Podporno društTO Jjndske šole pri Sv. Barbari v Halozah ima dne 5. marca 1905 ob 8. nri popoldan v šolski sobi VI. razreda svoj občni zbor z običajoim vzporedom. Po občnein zboru uprizarjajo nčenci VI. rureda gledališko igro nZupanov 8inu pri prostem vstopu. Goetje dobro došh' I Odbor.