Zapiski, ocene in poročila
CENETU KOPČAVARJU V SPOMIN
Umrl je star komaj tiimštirideset let.
Kako živi in prijazni so še spomini na prva povojna študijska leta, ko je Cene Kopčavar s samostojno in premišljeno besedo nastopal pri seminarju naših dragih učiteljev Nahtigala in Ramovša! Kako točne, pretehtane in nemalokrat ostre so bile njegove pripombe ob nalogah iz slovenske književnosti; kako prepričljivo, s kakšno ljubeznijo in zavzetostjo nam je v svojem diplomskem delu razodeval Murnovo poezijo!
Ko je končal študij slavistike, se je Kopčavar uvrstil med danes že kar preredke proiesorje slovenščine, ki jim naporno pedagoško delo ni moglo zatreti želje po nenehnem izpopolnjevanju; nasprotno — kot humanistično široko razgledan učitelj, ki je deloval v tehniškem okolju, se je zavedal, da samo s poglabljanjem svoje stroke materinščini lahko pridobi ugled, ki ga zasluži. Toliko svojega bogatega znanja in svojih moči je razdajal v šoli, ker je neomajno veroval, da je šolstvo srčika vsake družbe in da je mladina ob nagli civilizaciji in razvoju tehnike v današnjem času še bolj potrebna humanistične izobrazbe.
75'
Nikoli se ni ustrašil okoliščin, ki niso bile naklonjene prizadevanjem prosvetnega delavca; in ker je znal odlično delati, je bilo njegovo delo priznano in cenjeno.
Vendar se Kopčavarjev iščoči duh niti v tako uspešnem in zahtevnem pedagoškem delu ni mogel zaposliti do kraja. Svoje znanje in svojo delavnost je preizkušal tudi na drugih področjih. S prelinjenim čutom za literarno umetniške vrednote se je lotil proučevanja sovjetske književnosti dvajsetih in tridesetih let in v svojem prevodnem izboru VIHARNI PIŠ s temeljito študijo prikazal tudi tiste literarne tokove in avtorje, ki so to obdobje dojemali globoko in problemsko, pa jim novejša literarna zgodovina še ni priznala pravega mesta. Pozneje se je pri prevajanju iz ruske književnosti posebno posvetil mlademu Solo-hovu, Buninu in Oleši. Ti subtilni mojstri ruske besede so v Kopčavarjevih prevodih tudi pri nas polno zaživeli, saj je tako vztrajno iskal in odkrival labirinte njihove umetniške besede.
Kot odličen poznavalec sodobnega slovenskega knjižnega jezika je Cene Kopčavar velikokrat posegel tudi v to območje. Strastno se je zavzemal za kultiviranje le naše osrednje duhovne dobrine, za bogatitev in stilistično gladitev našega izraza. Njegovi jezikovni učbeniki so zrastli iz žive potrebe po takšnih pripomočkih. Ob tem moramo visoko ceniti njegov izvirni prijem; gradivo je zajemal iz svoje vsakdanje šolske prakse in ga obdeloval, ne da bi se bil podrejal zastarelim normam, kjer mu je raba narekovala drugače. Tako je v dora-ščajočem srednješolcu oblikoval samostojen odnos do jezikovnih vrednot, sam pa je v praktični stilistiki tipal za trdnejšimi oporišči, kot smo jih bili vajeni doslej.
Pasivnost v čemerkoli je bila Kopčavar ju zelo tuja. Zmeraj zavzeto je spremljal dogajanje v slavistični vedi pri nas in po svetu. Bil je človek nezlomljive volje in čvrsto zastavljenih načrtov, pa neprizanesljiv sovražnik vsakršnega šarlatanstva in trazerstva. Kot strokovnjak slovenist, strasten ljubitelj naše zemlje, našega cvetja in naših gora, posebno pa kot neutruden delavec in resnično kremenit značaj bo ostal živ med nami.
F. Jakopin