V«Qa mleto • . . $6.00 ta • • • • • $3.00 York cclo leto . $7.00 Za inommatro celo leto $7.00 Za pol teta Z* New GLAS NARODA List slovenskih delavce? y Ameriki TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Yn under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: GHelsea 3—387S No. 45. — Stev. 45. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 25, 1936—TOREK, 25. FEBRUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. JUGOSLAVIJA JE ZAVRNILA VSE H0DZEYE PREDLOG: Voditelj bolgarske vstaje je bil obsojen na smrt IZDELOVALCI OROŽJA SLIČNI ZLOČINCEM Senator Nye ostro obsoja izdelovalce orožja.— Postavlja jih na isto mesto s Cap one jem. WASHINGTON, D. C., 24. febr — "Izdelovalci orožja in ladij ne zaslužijo prav nič vež zaupanja kot zločinci kot sta Al Capon e in Nelson," je rekel senator Gerald P. Nye, ki je vodil ravnokar zaključeno preiskavo glede municijske industrije. "Ge«h> 'Biti pripravljen — je vse', je v (preveliki meri prešlo v polilep po dobičku. Ti zločinci mislijo in delajo mednarodno. Patriotični so le toliko, k<»likor so za svoj patriotizem nlačani v dolarjih 111 centih. Ne zaslužijo nič več zaupanja kot sta Al Capone in 'Babv face* Nelson." V Združnih državah so izdelovalci mu niči jo, ki tekom svetovne vojne niso šli na delo t »rej, dokler jim ni vlada jamčila dovolj odstotkov dobička, ki so ga hoteli imeti, kot so gospodih Du Pont i in nekateri gospodje, ki gradijo ladje. "Nevtralnosti ne bomo nikdar imoli. dokler se trdno no zavzo-mo, da nočemo imeti vojnega dobička. Dandanes je dobiček najpoglavitnejši vzrok vojne in tudi največkrat vodi do vojne. "Kaj nam je tedaj storiti? Vsako možnost vojne,ga dobička moramo s postavami preprečiti. To moremo n. pr. pričeti z grajenjem ladij, z izdelovanjem nnunicije in orožja, tako bomo te zločince postavili na hladno in vlada bo sama vse to i^dolovala.** Po Nvevem zatrdilu no vodi v vojno ljubosumnost med državami, ne premestitev pregos-toga prebivalstva na nov prostor, ne potreba po kolonijah, temveč pohlep po mastnem dobičku pri prmlaji orožja. OBLASTI PROTI ŠTRAJKARJEM Stavkali ji zaprli dohod do Goodyear Tire and Rubber Co. —- Sodišče odločilo, da mora biti dostop neoviran. — Stavlcarji pripravljajo zaloge. AKRON, O., 24. febr. — Oblasti in stavka rji se pripravljajo na odločilen spor, ker je sodišče ukazalo stavka rjeyi, da mora biti dohod do Goodyear Tire & Rubber Co., odprt, čemur se pa stavkarji ne vklonijo, ker pripravljajo stavkarji zaloge, da se pripravijo na obleganje. Šerif je rekel, da bo s policijskim oddelkom prišel pred tovarno, ko stopi sodnijsko povelje v veljavo. Ako so stavkarji povelju ne pokorijo, bodo aretirani. Sodišče je omejilo stavkarsko stražo pri 44 vhodih v tovarno po šest mož za vsaka vrata in je stavkarjem prepovedalo uslužbencem groziti. Okoli tisoč uradnikov in ] preddelavcev ni od početka stavke zapusilo tovarne. V New Yorku so se danes pričela pogajanja med zastopniki United Mine Workers of America in lastniki rudnikov trdega premoga za novo delavsko pogodbo. Stara pogodba, ki je v veljavi j>ot let, poteče 31. marca. Zastopniki premogarske unije, kateri stoji na čelu njen •predsednik John L. Lewis, zali t<» vajo višje plače, da morajo družbe od delavskih plač odtegniti prispevke za unijo in jih izročiti organizaciji. Lastniki pa bodo temu nasproti zahtevali, da se plače znižajo in bodo svojo zahtevo vtemeljovali s tem, da ima premog v plinu in petroleju veliko konkurenco in da vsi od tega rudniki ne morejo izhajati. morilec k letne deklice obsojen na smrt V New Yorku je bil včeraj obsojen na smrf 261etni Ra-inon Flores, ki je dne 6. apriia povzročil -smrt 13letne zamor-ke Glorije Jackson. Zvabil jo je na streho neke hiše, jo posilil in jo pahnil na cesto. Par ur nato je umrla. Pred smrtjo je še izdala ime svojega napadalca. 14letni sin ustrelil očeta READING, Pa., 20. feb. — Jutri se bo moral zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem štirinajstletni Louis Toontas, ker je ustrelil svojega očeta. Ustrelil ga je v soboto, potem pa pobegnit. Včeraj so ga are&rali v bližini Pottsville. Fant se je izgovarjal, da ga je oče prefapoi. koliko pojedo na naj-! večjem parnku PARIZ, Francija, 20. feb. — Kako dober tek imejo potniki na francoskem parniku Nonnandie, je razvidno iz poročila francoske parob rodne družbe. Največji parnik Normandie .e lansko leto 18-krat vozil v New York in nazaj in prepeljal 17,883 potnikov, 9,547 v New York in 8336 v Havre. Tekom teh voženj so potniki in posadka med drugim povži-li 42,930 kokoši, 4971 funtov rib, 484,764 funtov krompirja. 664,900 jajc itd. Vse to so poplaknili s 127 tisoč steklenicami vina, 155,000 litri piva, 10,928 steklenicami šampanjca in s 7897 steklenicami likerja. Pokadili so 2,902,660 cigaret in 15,193 cigar. V prvih petih mesecih je i-mel pa mik za obratovanje — $2,045,000 stroškov, dobička pa je pri t era imel $1,030,000. G0ERING V __VARŠAVI Na lovu ni imel sreče, dosegel pa 1 je diploma tični uspeh. — Zadnji nesporazum bo mirno poravnan. VARŠAVA, Poljska, 24. feb. — Četudi nemški zračni mini-tser general Herman Goering v gozdu Bilowicza pri Varšavi ni ustrelil nobenega risa, je vendarle dosegel diplomatični uspeh. Kanclerju Hitlerju bo mogel poročati, da »so pol j ^količinski odnosaji, ki so bili zadnje čase nekoliko napeti, zopet ravno tako dobri, kot so bili takrat, ko je bila pred dvema letoma med obema državama podpisana nenapadalna pogodba. General Goering se je s polkovnikom Beckoin sestal 11a banketu v nemškem poslaništvu. General Goering, ki se zavzema za poljsko-nemško zbli-žanje, je Becku obljubil, da bodo \v?i spori poravnani. Z o-zirom na to bo Nemčija plača la Poljski 70,000,000 zlotih za uporabo železnice skozi Pomor-že ali poljsiki koridor. Svojemu poljskemu jirijatelju je Goering tudi obljubil, da Nemčija ne bo preganjala poljskih manjšin. Polkovnik Beek je mogel general Goeringu odgovoriti, da se poljska politika glede Nemčije ni premenila in da smatrajo Poljaki poljsko-nemšfko pogodbo za najvažnejšo pridobitev poljske diplomacije. General Goering je s =svojo žene oil pot oval iz Varšave 7 najboljšim utisom. Tekom svojega tridnevnega bivanju na Poljskem je Goering ustrelil dva divja mrjasca. RUSIJA SVARI PRED VOJNO NEVARNOSTJO vsak dan se nekaj zgodi MUSKOGEE, Okla., 24. febr. Ernest MacFarland je v petek ukradel kravo, v soboto se je oženil, v nedeljo je šel v ženit-vanjsko potovanje, v ponedeljek je bil aretiran,-v torek pa je tatvino priznal. V sredo je nastopil zaporno kazen treh let. slavnik zdravnik zbolel LENINGRAD, Sovjetska unija, 24. februarja. — Slavnega ruskega ad ravnika dr. Ivana P. Pavlova se je lotila influ-enca. Dr. Pavlov je sloveč specialist za >možganske bolezni ter je star že 86 let. potres v turčiji ISTANBUL, Turčija, 23. febr. — Močan potresni sunek je prestrašil prebivalce, da so zbežali na v lice. Mnogo poslopij je bilo poškodovanih. Rusija ne bo trpela napada na Zunanjo Mongolijo. — Časopis je nami-gava na nemško-japonsko pogodbo. MOSKVA, Rusija, 24. feb. — Sovjetsko časopisje zopet razpravlja o vprašanju Daljnega Iztoka in pravi, da se bo v,s led napetega položaja pričela nova svetovna vojna. Ta izjava in tolmačenje je bil odmev ruskega svarila, da položaj na Daljnem Iztoku povzroča Rusiji resne skrbi. Japonski poslanik Ota je -brzojavno vprašal svojo vlad«, kako stališče zavzema glede ruskega isvarila in rekel, da mora vlada nekaj storiti, da prenehajo vedno ponavljajoči se obmejni spopadi. Diplomati v Moskvi polagajo na izjavo zunanjega podko-misarja Stomanjakova, da so odnošaji Rusije z Zunanjo Mongolijo "neizpreinenljivo prijateljski", posebno veliko važnost, posebno, ker je to izjavo podal osebno japonskemu poslaniku in jo vsled tega smatrajo za jasno svarilo. Po mnenju diplomatov ta izjava ne pomeni nič drugega, kot da Rusija japonskega napada na Zunanjo Mongolijo ne more trpeti in pomeni odgovor na pogosto »stavljeno vprašanje, ako bi šla Rusija Zunanji. Mongoliji, ako bi bila napadena, z oboroženo silo na pomoč. Rusija je v nedeljo obhajala 18. obletnico vstanovitve rdeče armade, ki šteje 1,300,000 mož in 'katero označuje časopisje kot odgovor na vojno nevarnost od strani Nemčije in Japonske. V angleškem jeziku v Moskvi izhajajoči list " Daily New$" piše, da hrepene nemški naiziji po Veliki Nemčiji, ki bi obsegala sovjetsko Ukrajino in da japonski milrtaristi sanjajo o tem, da bi bila sovjetska država potisnjena iz vzhodne Azije do Bajkalskega jezera. 4 * Bojevito postopanje obeh držav ne ogroža samo sovjetske države, temveč tudi svetovni mir," pravi Daily News. pes raztrgal šest srn STONY POINT, N. Y., 24. febr. — Ravnatelj za varstvo divjačine Everett Knapp s svojimi čuvaji išče podivjanega policijskega psa, ki je najbrže v zadnjih 24 urah raztrgal šest srn. Knapp pravi, da so psi v o-krajih Rockland in Orange, odkar je zapadel sneg. raztrgali že 35 srn. POLICIJSKI NAČELNIK USTRELJEN Riggs je bil svoječasno polkovnik ameriške armade. — Oba mlada napadalca sta bila u-stre'jena. JUGOSLAVIJA N0CE PRIZNATI S0VJ. UNIJE IN SE PRIDRUŽITI CEŠK0S0VJETSKI POGODB! Čehoslovaški ministrski predsednik Hodža ni dosegel v Beogradu zaželjenega uspeha. — Beograd bo obiskaft poljski zunanji minister. — Bolgarska polkovnika Velčev in Tančev bosta morala umreti. SAN JU AN, Puerto Rico, 24. febr. — Bivši polkovnik v ameriški armadi in policijski načelnik na Puerto Rico, E. Francis Riggs je bil na ulici ustreljen. Oba mlada napadalca sta bila ustreljena. Dve uri pozm-jc je bil ubit okrajni policijski načelnik v Utuado, ko je skušal v neki kavarni pomiriti nacjonalistič-ne izgrede. Morilca policijskega načelnika Riggsa sta še* ne po 21 let stara Elias Beaucliamp in Hiram Rosado. Po atentatu sta bila prijeta in odpeljana na po-licijsko stražnico. Svoje d«\ja--nje sta priznala. Med zasliševanjem pa sta posegla po ka-rabinkah. toda policisti so ju prehiteli. Beaucliamp je bil na mestu ustreljen, Rosado pa je bil tako ranjen, da je kmalu nato umrl. Beaueliamp je priznal, da je ustrelil Riggsa iz maščevanja, ker je policija v novembru pri nacionalističnih izgredih u-strelila štiri demonstrante. Riggs je bil od leta 1935 načelnik policije na Puerto Rico. Bil je katoličan in se je ravno vračal iz cerkve, ko je bil u-morjen. Vozil#se je z avtomobilom in je imel pri sebi molitveno kniigo in rožni venec, ko ga je zadela napadalčeva krogla. • Preiskava je dognala, da je bil Riggs prestreljen skozi glavo, desno roko in prsi. Njegov šofer, policist Juan Alvarez, je bil obstreljen na rami. beograjski odmevi smrtne obsodbe BEOGRAD, Jugoslavija, 23. februarja. — Beograd je bil presenečen, ko je izvedel, da je bil obsojen na smrt polkovnik Damjan Velčev, ki je bil poglavitni zagovornik zbliža-nja med Bolgarsko in Jugoslavijo. Politični krogi so prepričani, da je na obravnavo vplival bivši ministrski predsednik A. Točev, ki je bil vedno nasprotnik prijateljskih odnošajev z Jugoslavijo. Ako bo kralj Boris odobraval postopanje proti takemu rodoljubu, kot je polkovnik Velčev, tedaj ni mogoče upati na boljše odnosa je med Jugoslavijo in Bolgarsko. ni Ali ste že naročili Slove ns ko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. BEOGRAD Jugoslavija, 24. feb. — Uradno poročilo o konferenci čehoslovaškega ministrskega predsednika Milana Hodža z jugoslovanskim ministrskim predsednikom Milanom Stojadinovičem se glasi: "Oba državnika sta prišla do popolnega sporazuma glede vseh sedanjih problemov in sta sklenila, da podpirata vsako prizadevanje, ki ima za svoj cilj rekonstrukcijo podonavskega bazina pod pogojem, da so v tem načrtu udeležene vse velesile/* Za temi praznimi frazami je gotovo, da Jugoslavija ni sprejela H®dževega načrta za rekonstrukcijo podonavske pokrajine in je tudi odklonila vsa-ko ožje sodelovanje z Avstrijo, za kar se tudi poteguje čehoslovaški ministrski predsednik. Med povodi, da je Jugoslavija zavzela to stališče, je tudi jugoslovansko nezaupanje glede obnovitve habsburške monarhije in ker se Jugoslavija ne more pridružiti gospodarski zvezi, iz katere bi bila izključena Nemčija, ki je njen največji trg. Jugoslavija je tudi odklonila Hodžev predlog, da bi priznala sovjetsko Rusijo in da bi se pridružila češko-ruskemu paktu. Jugoslavija je nasprotna sovjetski Rusiji, ker je kralj Aleksander sovražil boljševike, ker so umorili njegovega krstnega botra carja Nikolaja. Jugoslovanski uradni krogi niti ne potrjujejo, niti ne zanikujejo vesti, da bo v kratkem prišel v Beograd poljski zunanji minister Josip Beck. BEOGRAD, Jugoslavija, 24. februarja. — V dilomatskih krogih jugoslovanske prestolice je razširjen vtis, da je čehoslovaški ministrski predsednik iMilan Hodža dobil le malo pobude, ko je pred kratkim prišel v Beograd v namenu, da osebno predloži jugoslovanski vladi svoj načrt za reorganizacijo gospodarskih in političnih odnošajev med podonavskimi državami. Hodžev predlog je bil, da države Male antante (Jugoslavija, Cehoslovaška in Romunska) politično in gospodarsko sodelujejo z državami, ki so podpisale rimski pakt (Avstrija, Madžarska in Italija). SOFIJA, Bolgarska, 23. februarja. — Po enomesečni razpravi je vojno sodišče izreklo razsodbo nad vodjo vojaške vstaje v oktobru, 1935, polkovnikom Damjanom Velčevom in njegovimi tovariši. Polkovnika Velčev in Tančev sta bila obsojena na smrt, polkovnika Kliev in Nedelkov pa na desetletno ječo. Sedem stotnikov je bilo obsojenih na osemletno ječo. 1 5 drugih obtožencev pa je bilo o-proščenih. Oznanilo razsodbe je prišlo nepričakovano. Vojaško sodišče je razsodilo, da so bili polkovnik Velčev in tovariši krivi veleizdaje. Medtem ko vladni krogi kažejo zadovoljstvo nad strogo kaznijo, ker se bodo nezadovoljneži v armadi izogibali sličnih zarot, je širša javnost presenečena. Obravnava je bila popolnoma tajna. Celo na-« sprotniki priznavajo, da je bil Velčev odkrit rodoljub, in da je, četudi je nasprotoval politiki kralja Borisa, vedno deloVal za svojo domovino. _ j ■ men 9 WIMVDd New York, Tuesday, February 25, 1936 THE LA JWEST SLOVENE DAILY IN V. 8. St 44 Glas Naroda" ■iOTKNZC PUBLISHING COMPANY |A ommam) "ALAS NAIODA at Hi PW» Dmj Mm New York aa celo Me ..... f7.00 S* pol let* .............NJO k p* tata me h ItaJrt n>T<>n«>>»aD« 8LH Ea pol leta............ m 97.00 »■fcn-lptlf Yearly ft.00 lil Mil«—lit m IflllMUt "GIm Naroda" tafcaja rmM dai ■ if—a nedelj to praanlkor. brc« podplat ia o—tonoatt m m prlcMoJeJo. Denar saj m blagovoli paMjatt po Money Order. Prt spranemu kraja narotoikor. proatato, da m warn tadl pnjSaJa MrallHe nastani, da hitreje —Ji— Mdovnik«. "flLAB NAKOPA", tli W. 11 ^rihpkiMt G Ml »yUtor Ink. M. T. PONAREJALCI DENARJA V KAZNILNICI Ponarejanje denarja bi se v sedanjem Času še najbolje izplačalo, toda denar ponarejati je strogo prepovedano, in kdor je zasačen pri izvrševanju te ne postavne obrti, je občutno kaznovan. Ne samo on, pač pa tudi njegovi zavezniki. Zaradi ponarejanja denarja je po raznih ameriških kaznilnicah zaprtih dosti oseb. Toda o teh ne bomo razpravljali v tem članku. V St. Quentinu v Kaliforniji so zvezne oblasti izsledile tolpo ponarejevalcev, ki so imeli v tamkajšnji kaznilnici pravo tovarno za bankovce. V kaznilniški klišarni so izdelovali kliše-je, v nekem drugem oddelku iso pa ti-tkali bankovce. Najbolj težavna stvar je bila — kako spraviti ponarejene bankovce iz kaznilnice. Tudi to se jim je posrečilo. Kazncnci so imeli zaveznike, ki so spravljali ponarejene bankovce v pravi denar. Za dvajset pravih dolarjev je bilo mogoče dobiti tisoč ponarejenih. Poslovanje je bilo tako dobro zaisnovano in organizirano, da bi se vršilo še kdove koliko časa, če bi ne iztegnil jezika neki odpuščeni kaznec, Id je kot državna priča vse i"blebetal, da bi se izognil nadaljni kazni. Vesti iz 2rtev granate NOVA TROZVEZA Konci prejšnjega tedna smo objavili j>oročilo, da se v Evropi obnavlja stara trozveza, ki je igrala v evropski vojni tako važno, obenem pa tudi žalostno vlogo. Nemčija, Avstrija in Italija sklepajo medsebojno zvezo, dasi noče nobena med njimi tega javno priznati. Italija še najmanj taji, dočdm v Nemčiji odločno zani-kujejo, kar pa ne pomeni dosti. Hitler je namreč še vedno drugače ukrenil kot je pa javno priznal. Če bi ne bile govorice o nameravani trozvezi resnične, bi jih Mussolini prvi dementiral ,že vsled tega, ker ni orav poseben Hitlerjev prijatelj. Iz Rima že prihajajo podrobnosti o nameravani pogodbi. 1 ' '' '• * $ Avstrija hoče, da ji Italija zajamči nedotakljivost ozemlja ter carino tako zniža, kakor da bi bila med obema državama carinska zveza. Nadalje ne bo Italija ovirala Nemčije pri širjenju njene vsenemške propagande. Nekaj sličnega je bilo že dolgo pričakovati. Nova zveza bo dosti manj pomembna kot je bila stara, ki se je, kot znano, tdkom prve preizkušnje sramotno zrušila. In pomisliti moramo, da je^bila takrat Avstroogrska velika in mogočna, dočim današnja Avstrija ne more biti niti most med Nemčijo in Italijo. V Gorici se je pripetila v delavnici podjetnika Karla Si-monsiča huda nesreča. Podjetnikov sin Rudolf je skušal razstaviti 75 mm granato. Pod u-darci kladiva pa je eksplodirala. 34 letni Rudolf je dobil nevarne poškodbe. Prepeljali so ga nemudoma v bolnico, toda že v prvih popoldanskih urah je podlegel poškodbi m. Novi občinski komisarji v Istri Istrski pr» fekt je v soboto 25. januarja imenoval štiri nove občinske komisarje. Imenovani so bili Jurij Rusca za Piran, dr. Bruno Torocello za Buzet, Josip Ceramo za Žaminj in dr. Vital Berardinelli za Pazin. Demografski podatki Odkar po uvedbi sankcij proti Italiji centralni statistični zavod v Rimu ne izdaja več svojih mesečnih biltenov, si je le steška mogoče ustvariti sliko o razvoju razmer v državi bodisi v populacijskem, bodisi v gospodaissem ali pa tudi v kakem drugem področju. Pretekli mesec rja je "Piccolo" vendarle objavil daljše poročilo o demografskih podatkih za Julijsko Krajino v preteklem letu. Iz njega posnemamo, da se je lani rodilo v tržaški pokrajini 5,780 otrok, v istrski 7,351, v goriški 4,087. v reški pa 2,392. Umrlo je na Tržaškem 4,796, v Istri 4,176, na Goriškem 2,866, v reški pokrajini pa 1.507 ljudi. Potemtakem je znašal naravni prirastek dežele, ki šteje okrog 1,000.000 prebivalcev, 6,265 ljudi odnosno okrog 6.3 proč. Prebivalstvo Trsta je po navedbah omenjenega lista na-rastlo na 250,981 prebivalcev. Rovinska občinska uprava je najela te dni 60,000 lir posojila, ki ga namerava porabiti za amortizacijo svojega blaga pri centralni blagajni istrskih kmečkih hranilnic. Istrski pokrajinski odbor je te finančne operacije že odobril. V Idriji ob Bači je gorelo pri posestniku Francu Kraglju. Ljudje so takoj prihiteli na pomoč in rešili nekaj opreme iz stanovanjskih prostorov, živino in nekaj o-rodja. Hiša pa je skoraj popolnoma pogorela, tako da znaša škoda več tisoč Ur. * Dopisi. Barberton, O. Naročnik "Glasa Naroda" Mr. John Spetič je dobil zadnje clni v tovarni hudo poškodbo. Več ton težko železo je zdrsnilo in ga pritisnilo na stopalo na nogi ter mu odtrgalo palec. (Sedaj se nahaja doma in je pod zdravniško o-t-krbo. Mr. Jacob Percko se je pa moral podvreči operaciji na sle-| piču. Tudi on rosil .sv. Ko-1 omana, da bi uslišal njegovo prošnjo in da bi dobila vdova Rošlinlka lepega mladega snu-lmča. Balautač ji potem svetuje, naj kar vzame Janeza, če ravno je zaljubljen v Rošlin-kino hčer Manico. Rošlinka se je olločila, in pravi, da Janez mora biti njen, in nobene druge, pa magari če bo tudi v postnem času ženitba. No, če bo res dobila Janeza za moža, se bomo najbolj prepričali v nedeljo 1. marca ob S. zvečer. Torej rojaki in rojakinje i/, te naselbine vsi ste vljudno vabljeni, da na^ posetite v največjem številu. Na veselo svidenje v nedeljo, 1. marca ob 8. zvečer v Poljski dvorani na AYood St. A. H. PO PRAZNIKIH Naši v Ameriki gruda. Prizadetim svoje sožalje. izrek a m iiiii(ilitmiitniiiiiiiiiit^j^iiiiiiiiiiN!iiti^j^itj Ker je po pustni nedelji sv. Matija, ki led razbija (daj bože, da bi ga res razbil, sicer se bomo še pobili, predno nam zašije toplo pomladansko soln-ce, ker nlice so pokrite z debelo plošču ledu, ki ga noče biti kraj), želim prijatelju Matiji Pogorelcu vse najboljše in da bi svoj god praznoval v veselju in zadovoljstvu. Rad bi mu osebno ponesel voščila za god, toda v mrzlo Minnesoto me sedaj prav nič ne veseli. Pi-av rad bi jo pa obiskal v poletnih dneh, ko je odeta krasotami, ki so mi znane z opisov prijatelja Pogorelca. Torej kličem še enkrat: Naj ga Bog živi še mnoga, mnoga leta! Pozdrav! Frank Trolia. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnih v Združenih državah. Važno za potovanje. Kdor jš namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne »letanje 'Vam samoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno i« hitro. Zato se zaupno obrnite na. nas sa vsa pojasn&m. Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, potne Kste, vieeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno: 90 najmanjše ttrošii. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, Jter predno se dobi is Washingtona povratno dovoljenj*, MR-&N-fUT PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodilo in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potoval* SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. čez nekaj časa zopet začela puščati. Kakor so Slovenci po drugih naselbinah napredni, tako tudi tukaj nismo v ozadju. Imamo več raznih društev, katera so zelo koristna za naše rojake v tej okolici. Naprimer naše Slovensko - Canadsko Podporno Društvo, 'katero je bilo ustanovljeno tukaj v Kirkland Lake pred par leti. V to društvo lahko vsak Slovan pristopi, ne glede na versko ali politično prepričanje. Vsakemu je dana popolna pravica biti član ter je deležen pomoči y islučaju bolezni ali v nesreči. Zatorej apeliram na vse nase rojake, da se pridružijo temu društvu. Prispevki niso veliki. Za bolj točna pojasnila obrnite se na tajnika tega društva. Imamo pa tukaj tudi pevsko in dramatično društvo. To dru- SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. 20. februarja je po osem letni bolezni preminil v Clevelan-du rojak Anton Sustaršič v starosti 45 let. Ranjki je bil doma iz vasi Pozarče, fara Št. Janž na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. * Na ledenem hodniku je padla v Clevelandu Mrs. A. Grdi-na, soproga Antona Grdine in si močno poškodovala desno roko. Žena se ni zmenila za poškodbo, češ, saj imam še eno roko za delo in je opravljala dela naprej z levico. Ko so ji svetovali zdravnika, je odgovorila, da za take stvari niso potrebni doktorji. Tokia v sredo večer jo je pričelo tresti in morala je v postelj. Ker je šel dr. Perko, čigar soproga je hči Mrs. Grdi nove, v Florido po že-nico in otroke, je dospel dr. Škur, ki je ugotovil in fluenco. * V Madrid, Iowa, je umrla Magdalena Petrič, stara 80 let in doma iz Zigmaric pri So-dražici na Dolenjskem. V A-meriki zapušča dva sinova in hčer. KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1936 so dospele. Oni, ki so jih naročili, so jih že dobili po pošti. ICdor jih hoče od nas naročiti, naj pošlje: — LETOŠNJA ZBIRKA VSEBUJE SLEDEČE KNJIGE: VODNIKOVA PRATIK A: (5 KNJIG) KNJIGARNA tU MEBK lMfc arr t,/ POT K MttTVtM IDEALOM; TEMNA ZVEZDA; ZLATI ČEVELJČKI; PETDESET ODSTOTKOV (povest), t "GLAS NARODA" NEW YORK, K V. .1 vr»> s-iwis Pustna sobota in nedelja sta za nami m pustni torek je v zatonu. To so prazniki, ki jih veseli slovenski narod že od pradavnine praznuje. Praznujemo jih tudi v Ameriki, kolikor nam pač dopušča čas in razmere. Pravzaprav razmere, kajti časa imamo posebno v zadnjih petih letih več ko preveč. V New Yorku sta zaključila pred pust "Slovan" in "Bled'\ 14Slovan*' je priredil kmet-sko svatbo, kar je bilo res nekaj posebnega za newvorske Slovence. Prireditev je bila izborno aranžirana. Svatje so peli sia-re pesmi, plesali stare plese, ženin je moral na šrangi odkupiti nevesto, ženitvauj^ko pismo je bilo prečitano, zdravi-c& je sledila zdravici, nevesta se je solzila, berači so preža li in starešina je spregovoril resno besedo. Bilo je pač nekaj novega za oči, ušesa in pete. Kajti popravici rečeno, navadne veselice so začele ljudem že presedati. Slične so si kot krajcer 'krajcerju. Pri blagajni moraš odrajta-t: vstopnino, pijače dobiš malo za desetico in še prav posebne dobra ni, ves ljubi večer ti vsiljujejo srečke in drugo ropotijo, plesišče je na^rjpano, in ko se zjutraj vračaš nezadovoljen proti domu, se zaklinjaš, da nikdar več, pri prvi priliki te pa zopet premamijo ter greš, 'ker te 44kliče narodna dolžnost". "Slovan" se od drugih društev razlikuje po iznajdljivosti, po srečni izberi in udeležencem res vsikdar nekaj novega da. To bi moral biti cilj vsakega društva, ki hoče imeti na svojih prireditvah kaj prida udeležbe. Samo petje, godba, ples, sreč kanje in šaljiva pošta več ne zaleže. Človek hoče dandanašnji dan kaj imeti za dolar. V pogledu zabave in razvedrila smo postali precej razvajeni. Razvedrilo naj bo res-vedrilo ali pa nič. '1 Bled" ni imel v nedeljo posebne sreče. Zadnje dni je bilo preveč prireditev in zato "Bledova" ni uspela kot bi morala v drugačnih okoliščinah. Grehe m napake za drugimi popravljati ni majhna istvar, toda z dobro voljo se bo dalo vse doseči. Jaz sem bil zatrdno sklenil, da ta predpust nikamor iie grem, pa me je v zadnjem hipu premotila hudoba. Prava hudoba z rdečimi kremplji in žarečimi vilami me je prignala iz mojega newjerseyskega zatišja v (Slovensko dvorano. In ves večer je gospodaril hudič v kuhinji, kleti in na plesišču pod slovensko cerkvijo in sicer tako uzorno, da mu je društvo podelilo prvo nagrado. V njegovem spremstvu sem prišel in v njegovem spremstvi sem se odpeljal. Bil je u-smiljen in gentlemanski. ker me ni vlekel tja, kamor pravzaprav spadam, ampak me je v svojem avtomobilu pripeljal prav pred vrata mojega doma. Predpust sem torej zaključil v čedni kampaniji, zato se bo pa treba v postu poboljšati, da me res ne doleti kaj, kar sem po mnenju nekaterih že zdavnaj v polni meri zaslužil. .St. i JU. Si.'^-V'' »Si.».. - M .-: v il JKr- i ■' :-!-'•. . . r; 14 O L'AS NAR'O D'A " New York, Tuesday, February 25, 1936 THE LARGEST SLOVENE 7TA1LY TN V. 9. TL GUY Dc MAUPESSANT: KADAR SE ŠTORKLJE SELIJO... Poslušajte — je rekel Matevž Emiolin svojim tovarišem, ko so se pogovarjali o lovu — ■štorklje me spominjajo na najbolj žalosten dogodek iz vojne. Vi pač poznate moje posestvo v Cormeilskem predmestju, kjer sem stanoval, ho so vkorakali Prusi. Tedaj sem imel za sosedo žensko, kateri sc. je zavoljo pogostih nesreč omračil um. Ko je imela komaj pet in dvajset let, je v enem samem mesecu izgubila očeta, moža in še edinega otročička. Kadar smrt prestopi hišni prag, se rado zgodi, da še večkrat pride, kakor da je v hiši že stara zn inka. Uboga mHda žena, strta od žalosti, je obolela in blaznela skoraj šest n esc cev. Potlej se je je polastila neka mirna utrujenost, negibno je ležala, jedla malo, lo oči je nemirno obračala. Vselej, kadar so prišli ljudje 'k njej in jo hoteli spraviti pokonci, je začela kričati, kakor da bi jo kdo iz kože de-val. Zato so jo pustili v miru, le kadar je bilo potreba izmenjati posteljnino ali obrniti žimnico, so se mudili pri njej. Sicer pa ji je stregla samo stara služkinja, ki ji je tu pa tam dajala piti ali t>ojesti: kasen 'koš-V:k mrzlega mesa. j Lo 'kaj neki se je dogajalo v tej obupani duši? Toga ni bilo moči nikdar zvedeti, kajti ona ni govorila Ali je sanjala o smrti, ali pa premišljala o svoji žalostni usodi, katere pa se ni niti mogla dobro zavedati. Mogoče pn so ostale njene misli, če so sploh bile to misli, nepremične 'r i or voda brez teka. Petnajst let je ostala taka zakrknjena in brez življenja. Prišla je vojna in v prvih dneh decerk >ra so Pmsi vkorakali v CV»; moil. Spominjam so tega, kot da jo bilo jo včeraj. Bil je tak mraz, da je kamor."e pokalo. Zaradi protina sem negibno ležal v naslanjaču, ko sem zasljšal tež-'ko udarjan 5o in ritem njihovih korakov. Videl sem jih s svojega okna, ko so šli mimo. Korakali o mimo brez konca, vsi enaki, s strumnim mahanjem rok, ki je lastno le njim. Pot«* "n so jih častniki raadelili po stanovanjih. .Taz sem jih dobil sedemnajst, neumna soseda na dvanajst, nuni temi koma i lanta, pravega sol-data osomega in nasilnega. Prvo dni je šlo v rodu. Od strani je prišlo oficirju na ušesa, da je njegova gospodinja bolna, on pa se ni zaradi tega rprav nič vznemirjal. Toda kmalu ga je začela ta ženska pobliže zanimati in jel je povpraševati po njeni bolezni. Povedali so mu, da je že petnajst let, odkar je njegova gospodinja v postelji, in to zaradi posledic prevelike žalosti. On pa toga pripovedovanja ni vzel resno, ampak je mislil, da je njeno vedenje (posledica oholosti in velikega sovraštva do Prusov, s katerimi ne mara niti niti govoriti niti imeti kakega opravka. Ker pa je le trdovratno zahteval, da ga sprejme, so ga slednjič spustili v njeno sobo. Vprašal jo je z osornim glasom: 4 4 Prosim vas, gospa, da se vzdignete iz postelje, da vas bomo še enkrat videli!" Obrnila je proti njemu svoje kalne in prazne očl, in ni ničesar odgovorila. In on zopet povza/me: "Upornosti ne trpim. Ako se ne dvignete zlepa, bom že dobil sredstvo, ki vas bo spravilo pokonci!" Ona pa ni niti trenila. Ostala je popolnoma nepremično, kakor da ga sploh ni. Tedaj je oni pobesnel, kar je smatral ta mirni molk za izraz največjega zaničevanja in je dostavil: : "Če do jutri no boste vstali --" Nato je odšel. • Naslednji dan je bila stara služkinja vsa iz sebe, ker je hotela svojo gospodinjo obleči, ta pa se je začela upirati in tuliti. Častnik je zgodaj prišel, služkinja pa se je vrgla na kolena preden j in ga rotila: 44 Ona noče, gospod, ona noče. Prizanesite ji, ker je tako nesrečna.' ' Vojak je za trenutek obstal. Kljub svoji jezi se ni upal, da bi jo njegovi ljudje vrgli iz postelje. Toda naglo se je zarezal in ukazal v pruščini. In kmalu zatem so ljudje gledali oddelek vojakov, ki je nesel žimnico, kakor da bi na njej nosili kakega ranjenca. Xa tej razmetani žimnici je ležala bolnica, popolnoma tiha, ostala je mirna, ne da bi se brigala za potek, da so jo le pustili ležati. Zadaj pa j«- nekdo nesel zavitek ženske obleke. Častnik pa je govoril, medtem ko si je tnel roki*: <4Mi 5»mo prepričani, da bi se vi lahko sami oblekli in tudi sami hodili." Nato je bilo videti sprevod, ki je izginjal v smeri proti Imauvillskemu gozdu. f1ez dve uri* so se vojaki vrnili. Ženske nismo nikoli več vide- li. Kaj so naredili 7, njo ? Kam so jo odnesli! Tega ni nihče nikdar zvedel. Medtem je noč in dan snežilo, da so dobili travniki in gozdovi z debelo snežno odejo. Volko-so tulili prav pred našimi vrati. Pogostokrat sem mislil na to nesrečno žensko in večkrat povpraševal na pruski »komandi. Slednjič je prišel odgovor. Malo je manjkalo, da me niso u-strelili. Vrnila se je pomlad. Armada, ki je te kraje še zavzela, se je oddaljila. Hiša moje sosede je ostala zaprta. Gosta trava jo je zarasla. Stara dekla je umrla pozimi. Nihče se ni več spominjal tega dogodka. Le jaz sem še neprenehoma mislil nanj. Kaj so storili s to žensko? | Mar jim je pobegnila v gozd, •ali pa so jo kje sprejeli in dali j v oskrbo v kako hiralnico, kar j pa je malo verjetno, ko pa ni j bilo o njej nikoder nobenih spo-j ročil. Nobena stvar ni mogla zmanjšati moje bojazni. Čas pa i je polagoma vendarle potešil ^ mojo skrb. No in naslednjo jesen so se ; štorklje selile v velikih jatah, j In ker mi je protin nekoliko ponehal, sera na sprehodu za-* v gozd. Zo sem ubil štiri ali preveč mešani zakoni niso dobri sei pet dolgokljunih ptičev, kar ustrelim enega, ki se je skoraj popolnoma razletel in padel v jarek, ki je bil poln vejevja, j Sklenil sem, da krenem tja in poberem razstrelj^o žival. Na-I šel sem jo ležečo zdraven mrt-j vaške lobanje. In nenadoma j mi je stopila pred oči slika blatne sosede. Mnogo drugih je morda v tem strahtnem letu izdihnilo v teh pustih gozdovih, toda ne vem zakaj, bil sem prepričan. rečem vam, stal sem pred glavo te nesrečne ženske. Tedaj som vse razumel, vse mi je postalo jasno. Na žimnici so jo pustili ležati v tem mrzlem in strašnem gozdu. Ona pa je zvesta sebi, rajši umrla pod debelo snežno odejo, ne da bi premaknila roke ali noge. Potem so jo požrli volkovi. Ptiči pa so si naredili gnezdo iz njene raztrgane posteljnine. Ko sem gledal to žalostno lobanjo, sem si želel, da ne bi naši otroci nikdar več glodali vojne. Pariško civilno sodišče je obravnavalo te dni precej zapleteno in romantično ločitveno tožbo. Mlad indijski študent po imenu Dal al se je pred sedmimi leti v tem mestu poročil s hčerjo nekega čari etičnega generala, i Nino de Stampelovo. Dalalovij starši so bili sicer proti temu zakonu, tod i Dalal je znal svo-1 jo voljo uveljaviti. Nekaj časa po poroki se je odpeljal v Indijo, da obišče svojo bolno mater. Čez nekaj dni mu je sledila tudi žena. Ko je pa dospela v Bombay, kjer je bil Dalal doma, so ji sprva rekli, da je odšel na lov na tigre, pozneje pa je zvedela, da je pri sodišču v Bombayu vložil tožbo za ločitev zakona, češ da je bila njegova žena že prej omožena. To je bilo do neke mere res* 1918, je bila sklenila namreč tako zvan zasilni zakon, da je lahko bežala pred boljševiki, ta zakon pa je dala pozneje t?o pravoslavni cerkveni oblasti v Carigradu proglasiti za neveljaven. Dolgo časa se je stvar z njenim zakonom z indijskim študentom vlekla sem in tja, sedaj pa je pariško sodišče, n? kr.tero se je Indijec tudi obrnil za razveljavljenje svojega zakona, njegovo tožbo zavrnilo. Stvar pa s tem še ni dokončno urejena. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovm. ce se mlad panj vname 15-letni Georg Clarac, brivski vajenec v Mirepoix v Franciji, se je do ušes zaljubil v. ženo svojega mojstra, 20-letno dražestno svetlolasko Giselo Nitron Char!bettovo. Fant pa ni imel sreče s svojo ljubeznijo, zaman je dokazoval mojstrovi ženi, da jo ima rad. Končno je odšel ves obupan iz brivnice in pustil na mizi listek, na katerem je biio zapisano: 44Storim nekaj strašaega. to bo dogodek, kakršnega 5e ne pomnite!" In res se je splazil v mojstrovo stanovanje, kjer se je dal zapreti v omaro. Ponoči je pa menda zaspal in šele zjutraj, ko sa zakcnca vstala, je skočil iz omare in ustrelil na mojstra, pa ga ni zadej. Potem se je zopet zaprl v omaro in streljal na vse strani. Mojstra je zadel samo v desno roko. Sele policija ga je ukrotila. Ko so ga aretirali, je izjavil, da-je streljal, ker je do ušes zaljubljen v mojstrovo ženo. REKA ZAMRZNILA Prvič v (štiriindvajsetih letili jc Chicago River zamrznila. Toplomer je kazal šestnajst stopinj pod ničlo. sedem prestolov ANGLEškega kralja Novi kri1 j Edvard VIII. je stopil na prestol Velike Britanije, svetovne države z nad 400 milijor.i prebivalcev. Zgodovinarji b«.do pa ta stavek takoj popravili, kajti angleški kralj nima samo enega prestola, temveč jih ima sedem. Najslavnejši med temi je hrastov prestol v Westminster-ski opatiji, na katerega sede vsak angleški kralj od Edvarda I. dalje ob svojem kronanju. Edvard I. je prinesel pred 600 leti ta presprosti prestol iz Škotske v spomin na osvojitev te dežele. A v zgornji zbornici stoji dragoccn presitol pod razkošnim baldahinom. Na ta prestol, ki je posut z dragulji, sede kralj vedno ob otvoritvi parlamenta Prav tako v zgornji zbornici, in sicer v kraljevi garderobi, stoji tretji prestol, na katerem sedi kralj, kadar ga oblačijo v državna oblačila pred otvoritvijo parlamenta. Najlepši in najdragocenejši prestol je v palači St. James in ga uporablja vladar pri važnih državnih aktih. Vrednosti dra-kuljev na fe*n prestolu skoraj ni mogoče navesti v številkah. Peti prestol stoji v Buck miril amski palači. Šesti v Wind-sorakem gra fu. Sedmi je darilo nekega maharadže in je ves iz rezijane slonovine. KNJIGARNA 216 WEST I8th STREET NARODA" NEW YORK, N. Y. i n ucm ZVHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. -50 Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40 Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nem- qb 50-LETMCI DR. JANEZA EV. KREKA — ščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKAMCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in dru^e narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. 94 strani. Cena .......................... Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. DO ORHIDA DO BITOLJA. lCfl »*rani. Cena .10 Zanimiv potopis s slikami tistln krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........40 OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 181 str. Cena, .80 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, RONTON. 2S0 strani. Cena....................1.50 umetno in strojno ključavničarstvo ter žele- Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in obla- zolivarstvo. Cen ju v zasebnem življenju. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trije BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — "How to become a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena .................. BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ .50 .35 CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20 V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Z.-odovi-na in pripovedke o naravnem Čudu, kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari Engliš. 236 strani. Cena .......... Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoje delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju. DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1,20 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za soline rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko vez. .50 Cena vezane .60 Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povost ter je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 197 strani. Cena .........................80 V knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nasm najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 <=tr... .75 Priročna knjižica, k; vsebuje vse, kar Je pri nakuim in prodaji ootrebno. .80 PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena.......65 Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOlIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cona .70 Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................1.50 V knjiptf so opisani predhodniki in Idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. Trda vez. Cena ......1.50 Broš. cena 1.25 RADIO. 244 strani. Cena .....1.75 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................1.50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 296 strani. Cena ....................1.20 Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. 260 strani. Vezano. Cena .........75 S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži. STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena.......50 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". 51 strani. Cena ...........................60 SPOMINI. Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestol ice. GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......1.— Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena---- Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-ptvu IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ Levstik. 220 strani. Cena broš. ...90 vež. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80....II. I*>1 Zemljepisni pregled: natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68%strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani. Cena......1.30 V tej knjr^ ja naš znani potopisen župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— -50 SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena ...............90 SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Drujja polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. SPRETNA KUHARICA. 24S strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo uajvažnejših kuharskih navodil. SPOL. LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... JO Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena .................25 Na šestnajstih straneh jc dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. .90 .80 .30 .30 .7* .70 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 125 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. J>0 ^ KN4IGA IJ\AKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 KUBIČNA RAČUNICA- Trdi« vez. 144 str. Cena .75 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. Navodila za izračunanje okroglega, rezane-p in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. J06 str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI STISL 332 ^tranl Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja In jezikoslos ca. UBEKAL.IZEM. spisal V. Hobbouse. 126 str. Ž* Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako vaine angleške politične stranke. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Ffranc Goestl. — 275 strani. Cena ........................— Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA In FNEBGIJA. Spisal dr. Lavo Vermel j. S slikami. 190 strani. Cena ..........1.25 Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. VODNIKOVA PRATIKA z, .et» 1927. 128 str. Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl- nica in slovar. 2!»5 strani. Cena broš.......1.25 Vezano......L5® UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................l-5§ VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... JS* Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti: borke in šaljivi izkusi: vedeževalna ta- J bela: punktiranje; zastavice. VGŠČILNA KNJIŽICA. I« strani. Cena .....; JS9 Zbirka vnšfilnih listov In pesmic k endovotn, novemu letu ln drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 stran!. Cena...... M VALENTINA VODNIKA IZBRANI SP1SL — 100 strani. Cena ........................ JS9 VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... 25 V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, governika, glasbenika in časnikarja. Cena...... Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. .50 NASVETI ZA HIŠO IN DOM 410 strani Cena 1.- vopNim ,N PRER0KI> 128 strani Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu. . Cena .60 .■55 NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____ Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu, niegove šege in navade. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena____ Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih In ženitnih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel lfrere. 60 strani. Trda. vez. Cena ................... To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 308 strani. Cena ..........................1-50 To Je najpopolnejša sanjska knjiga, sestav-ljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. « slikami. • Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož, ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. .40 ^ANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. .35 ' * Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena ...... .40 V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviS svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena----1.90 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V kejigi je 67 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.25 Higijena doma in v šoli. Opis bolezni pri mladini. ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal dr. Just Bačar. Cena -....................L35 Sestav, delovanje ln oeg* človeškega telesa. _._t. i£?9 77B0D2* New York, Tuesday, February 25, 1936 TWM LARGEST BfflWlfo ffJILT TWU.W.&* PRODANE DUŠE 41 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. OBLEKE ZA REVEŽE Vožnja iz Buenos Aires v Rosario je biln za Marto — tako je pozneje povedala Rozi — najlepši dogodek njenega življenja. Amor (bog ljubezni) je sedel med njo in šoferjem in je obema vlil v srce ljubezen. Da je bog ljubezni tudi zadel v avtomobilu, peljal s seboj dva ljubeča se človeka, je bilo samo po sebi razumljivo; tudi za Rozo in Vendela je bila ta vožnja srečen doživljaj in gospa Worth je s svojimi dobrotlji-vimi, materinskimi očmi gledala v srečna obraza ter je z bolestjo mislila na čase, ko je bila s svojim Johanom tako srečna, kot sedaj ta mladina. Po prihodu v Rosario zapelje avtomobil v lepi stari park, ki je obdajal vilo gospe Worthove, Z velikimi, strmečimi očmi gleda Roza veliko, lepo poslopje, ki je bilo bolj podobno gradu kot pa vili. V daljavi je videla Argru tovarne in sedaj ji je postalo prav jasno, kako zelo je bogata njena teta. * * » Vilktor Vendel je ravnatelju Hartmanu o vsem poročal in stari gospod ga je poslušal z velikim za ni manj o i;:. Ko Vendel skonča, pravi stari gospod: "Iz srca privoščim gospej Worth, da bo sedaj imela pri sebi svojo nečakinjo, drugače bi bila zelo zapuščena. Kajti ravno sedaj sem prejel telefonično sporočilo iz sanatorija, kjer se nahaja njena svakinja. Sporočili so mi, da je operacija zadnji poskus, da bi ji bilo mogoče podaljšati življenje, da pa bi tudi ta operacija samo zavlekla gotovo katastrofo. Prosili so me, da gospo Worth prizanesljivo na to pripravim, da je neobhodno potrebna takojšnja operacija. Seveda moram o tem obvestiti gospo Worth in kot je njena navada, se bojim, da si ne bo privoščila potrebnega počitka, temveč da bo takoj odpotovala v Oordobo. Žal mi je, da jo moram po tolikih razburjenjih teh dni vreči v nove napore." Vendelu je bilo tudi žal, da čaka na gospo, ki jo je tako visoko cenil, tako žalostna novica. Vendel se jxislovi od ravnatelja in gre v svoje stanovanje, kjer se je hotel preobleči. Nato pa je hotel iti v svojo delavnico. Ravnatelj Harhnan stopi v telefonsko zvezo z gospo Worth. Sporoči ji, kar je izvedel po telefonu, kolikor je mogel prizanesljivo, toda gospa je bila zelo potrta. " Takoj se odpeljem v Oordobo, gospod ravnatelj. Upam, da svojo svakinjo še najdem živo. Zakaj mi niso že prej sporočili, da je operacija potrebna?" "Ravnatelj sanatorija mi je povedal, da so zdravniki že prej vedeli, da bo tudi operacija katastrofo zavlekla samo za nekaj časa. Bolnice pa niso hoteli po nepotrebnem mučiti. Zahtevala pa je, da brez odloga operirajo in da naj vas obvestijo šele, pozneje. Zdravnik pa je bil mnenja, da se mora držati vam dane obljube." 44Kaj bo, kadar že, takoj se odpeljem v Oordobo." "Vsled velikih naporov zadnjih dni vam bo ta pot preveč.' "Po tem ne vprašam. Ako morem preprečiti, moja svakinja ne bo sama umrla. Takoj odpotujem." Rozo so po prihodu odpeljali v njeno sobo. Xa telefonično naročilo gospe Worth so za nečakinjo takoj uredili nekaj sob. Roza si ogleduje lepe sofoe in pade teti okoli vratu. "Tukaj bom stanovala, teta Josipinaf" "Samo prve dni, Roza, dokler ne bo pripravljenih več sob. To so samo sobe za goste. Imeti moraš len še stanovanje. '' "Se lepše? O, teta, preveč me hočeš raz vadit i." "To si mi že tolikokrat povedala, da ne maram več slišati. Se enkrat ti ponovim, da me veseli, da ti napravim ftialo prijetnejše življenje, kakor pa si ga dosedaj poznala. Sedaj pa ti pošljem novo služkinjo, da ti pomaga izprazniti kovčege." "O, teta, ti lepi, novi kovčegi z vsem; lepimi stvarmi, ki si mi jih kupila! Obsula si me z daril, jaz pa stojim pred teboj s praznimi rokami in se ti morem samo zahvaliti." "Tega ti ni treba, to sem napravila samo iz sebičnosti. Moja nečakinja mora vendar nastopati mojim razmeram primerno." Roza ji pade okoli vratu in jo burno poljubu je. V istem trenutku je bila gospa Worth poklicana na telefon ter je prejela sporočilo ravnatelja Hartmana o stanju svoje svak hi je. Nato zopet stopi k Rozi. "Roza, takoj te mora mzopet pustiti samo: poklicali so me v sanatorij; moja svakinja je zelo slaba. Takoj se odpeljem." "Ali te smem spremljati? Toliko napora si že imela te dni. Mogoče ti morem kaj pomagati." "Ne, ne; nima nikakega pomena, ako greš z menoj. To je žalostna zadeva in mi ne moreš prav nič pomagati. Tudi ti potrebuješ počitka in razvedrila. Samo ostani tukaj in počakaj, da se vrnem. S seboj vzamem Anetto. Od tebe se hočem posloviti. Sedaj si na varnem, jaz pa tudi ne bom dolgo izostala. Hvala Bogu, da te sedaj imam. Ako mi moja svakinja umrje, te zelo potrebujem — mnogo bolj, kot pa potrebuješ ti mene, verjemi mi!" Ro»za spremi teto, da ji pomaga pri pripravah za odhod. Toda že, ko greste po stopnicah navzdol, telefon zopet pozvoni in se oglasi sanatorij v Cordobi. . Sporočili so. ji, da je svakinja takoj po operaciji umrla, ne da bi se še zavedla. Globoko potrta sprejme gospa Worth to obvestilo in takoj izda naročilo, da naj bo truplo svakinje prepeljano v Rosario, da bo pokopana ob strani svojega moža. Slušalko nato obesi in se vrže jokaje Rozi okoli vratu. "Ko bi te sedaj ne Imela, Roza, kako bi postala zapuščena zaradi te izgube." Pot v Oordobo sedaj ni imela nikakega pomena in gospa Worth ai je mogla privoščiti nekoliko počitka. Roza ostane pri »jej, nato pa se tiho splazi iz sobe. Gre v svoje sobe in najde Marto, kako prazni kovčege: Z žarečim obrazom gleda Marta vsako obleko, vse fjerilo, ki ga je gospa Worth kupila za svojo nečakinjo. {Dalje £rih0doji&} Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca. V St. Louis, Mo., so opremili neko zapuščeno tovarno s šivalnimi stroji ter zaposlili več sto šivilj, ki izdelujejo obleke za reveže. Delo financira zvezna administracija WPA. 26. februarja: Manhattan t Have Aquitania ▼ Cherbourg 29. februarja: Conte tli Savoia v Geu a 4. marca : Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen 7. marca: Cham plain v Havre 11. marca: Aquitania v Cherbourg Washington v Havre 14. marca: lie de France v Havre 18. marca: • Europa v Bremen Bercngaria v Cherbourg vitez častne legije - slepar Bivši uradnik francoskega trgovinskega ministrstva, Geo. Breard, eleganten, skromen mož, pol-, g tega vitez Častne legije, je napravil pred 12 leti najboljši vtis na bogato grofico de Romar.ellps. Grofica ima se-strično, Lallemandovo, ki se bavi s preroškimi posli. Nekega dm jo je obiskal Breard in ji povedal, da ima v rokah mož iost ogromnega dobička. Al l b > uspel v tem poslu? Samo ob sebi umevno, da mu je prerokinja napovedala srečo. Toda stvar je imela še drugo obeležje. Grofica je slepo zaupni i svetlovidnim sposobnostim svoje sestrične in'ko je iz njenih ust zvedela, da se obeta Breardu velika kupčija, je prav r.i .n pristala na to, da bi pri tej k ipčiji sodelovala, ko je Breanl stopil pomisleku je dala Breardu na razpolago svoj denar. Najprvo IX) malem, v treh letih je naneslo 402.000 frankov, potem pa so vsoie hitro rasle, tako da je v •«" .'setih letih izročila vitezu 0"u-inr» legije nič manj nogo 11 milijonov frankov. Občutek, da se sonči v milo- kralj jurij je slutil svojo smrt rišite nam za cene voznih listov. reservacijo kabin in pojasnila za potovanje. Komornik pokojnega kralja Jurija V. Howlett pripoveduje, da mu je kr;.iij pred dvema tednoma naročil, naj mu prinese nekje albume znamk. Ker je bil Jurij V. strasten zbiralec mark, se je kaj takšnega več-sti Habsbu-žanke, je bil pre- krat zgodilo in ni videl komor-močan, -1;> kdaj utegnila mis- nik v tem spočetka nič poseb-liti na to, da milijone samo da- nega. Prinesel mu je albume, je, ne lobiva pa zanje ničesar. Kralj je vprašal, da-li je vmes Njena sestri "na vedeževalka, ki tudi album z angleškimi znani-se ji je zdela Habsburžanka, kami in ko je Howlett zanikal, sumljiva, jo je sicer opozorila,' ga je poslal^>onj. Kralj je po-naj bo previdnejša,' toda ta be- tem najprvo odprl ta album, ga seda ni m" z*'egla. Med tem je površno prelistal, dokler ni do-Breard is-:a) in našel še števil- spel do zadnje strani z znam-ne druge žrtve. pred 1 ogoi i; j »red n j o. Končno pa je začela grofica sumiti,