ARHIVI XIX 10%
Occne injioroČila o puhlikacüali in razstavah
217
Projekt "Zapis in poaoba"
Konscrviranje in reslavriranjc prc'mclov dediščine in kon.servjitorsko-rc.stavratorska dejavnost si zaslužijo občasnih odmevov v javnosti. Zaslužijo zato ker jc lo delo v primerjavi z zapisano Iicscdo vedno nekoliko zastrte v ozadju dodajanj okrog dediščine. Zato so zlati okrogle obletnicc dobrodošel motiv in izziv, da okolic m svetu pokažemo, kaj dciamo opozorimo na nerešene prohlcmc, na nevarnosti, ki prežijo na dediščino, oziroma odstremo tančice z dogajanja v ozadju dediščine. V svetu so že dosti pred nami odkrili promotivno moč dogodkov, kot so ohlcinice. Očitno so za tovrstne dcjavnosli pri na t potrebna daljša zo renia, siccr bi bili laki prikazi dosti nogostejši.
Osebno sem naklonjen seznanjanju širše avnost: z našim delom: tudi sam sem že sodeloval ali celo pri pravlj'il podobne prireditve, zatorej se zavedam m no gib pasti in lei:av, ki so pri takem "podjetju1" prisotne Obe strokovni soavtorici razstave, kataloga in posveta, Jcdcrt Vodopivcc in Nslaša Colob, .sta opravili s sode lavei obsežno in zahtevno delo
O ožji strokovni problematiki nc razsojam, ker sam delam na drugi zvrsti detli 5č i ne. Ocena se nanaša zato na smoter in sporočilnost razstave in spremljajočega kataloga. Naj si na tem mestu sposodim misel avtoric iz kataloga: JRazslava nc nagovarja le varuhov spomina v arhivih, bibliotekah in muzejih; tudi nc nagovarja le listih, ki celijo okrušcnc podobe spomina 111 že vedo za možnosti in težave pri re stavriranjn in konserviranju dokumentov. Predvsem jc namenjen nam vsem ker smo vsak posebej m v.si skupaj dolžni ohranjati stvaritve naših prednikov, varovali dela našega casa in poskrbeti, da prihodnost nc bo osiromašena."
Osebno vidim ravno v ozavcŠčanjii javnosii, se zlasti šolske mladine, pomembno vlogo lovrstnih razstav in kalalogov Izbrano razr.laviščc v Cekin"vem gradu, ki jc bil "prvi dom" jubilantke - osrednje slo venske konservatotsko-rcslavralorske delavnk c za pa pir ir pergament, jc za lake postavitve prav vablji"o, saj omogoča oblikovanje zaključenih idejnih enoi Sprehod skozi razstavne prostore nam pokaže dovolj nazorno predstavljene eksponate, ki so opremljen z izbranimi podatki, ki obiskovalcu zgovorno go volijo o vseh generalijah posameznega prcdmcla. o njegovi peški »tkivanosli, restavratorskem problemu ter o strokovnjaki!, ki ic problem rečeva! Vse skupaj sprem Ijajo fotografije, zvezane s posamezni mi eksponat', 'ti ilustrativno gradivo iz življenju kenservatorske delavnice.
Osebno se mi zdijo izredno pomembne tr isli, ki i/.lotcnc po velikosti m "neizbrisnim" zapisom na straneh kot pozitivni grafiti opozarjajo eb;skovalca na po men "zapisov in podob" in na "... upanji, da bo njene sporočilo (dejal bi cetotne kulturne dediščine) prišlo do naslednjih rodov nepotvorjeno." Mordr. K ravno negi in vzdrževanji!, ki ga sme in zmore opravi j ni vsak posameznik, lahko odmenU večii pouüarek. Zla sii n¡ mislim na nekoliko edukalivni prikaz škodljivcev (oci vlage, srehrnc ribice do selotejpa), saj so nji liove posledice vseskozi prisotne na razstavi in v ka
talo^u.
Zapi." a podoba, ki bosta ostala po razstavi, je zelo lep, ličen in vabljiv katalog. Je sodobno zasnovan in pregleden, vsebinsko dovolj bogat in nc prezahteven, tako da bo služil kot informativno-premolivno branje tudi širši populaciji, nc le stroki. Primerno .se nn zdi, da so svoj prostor v katalogu dobili ljudje, ki so ustanovili, razvi- il >n krepi 1 delavnico, kol tudi njihovi nasledniki, ki sc danes trudijo nadaljevati utečeno delo in ga venomer posodabljali. Z naeni za prihodnost nas v predgovoru seznani d rektor Arhiva RS mag Vladimir Zumer, ki je ponudil primavlialccr.i potrebne podporo in, kar jc zlasti po:ncmhno, dovolj uslvar jaine svobode.
Nc glede na lo, da smo sc žc v prcteklosli se znanjah z zgodovino Sektorja za konscrvaeijo in restavracijo ptigi.menla in papirja v A/bivu Rjpublike Slovenije, je prispevek j/,pcJ peresa avioncc Mojce Grahnar dobrodošel vir pri zgodovinskem pregledu celotnc restavratorske dejavnosti v Sloveniji. Enako pomembna ie tudi hibfiografij;. strokovnih prispevkov s področja kopserviranja in rcslavnranju pergimenta in oapirja zbrana za obdobje delovanja jubilantke. ki sta jo zbrali in sestavi Ji Nada < ierik Majcen in Jcdcrt Vodopivcc Poseben pomen vidim v izrabi o bj a vije nega gmdiva /.a potrebe ,'zobrazcvanja in usposab Ijanja novih kadrov, ki so icios pridobili še ene delo s lega področja, in sicer knjige Nade Čuenik Majcen.
Kol restavralor sem vesel uspešne prtdslavilve dela Sektorja za konservacijo in restavracijo pergamenta in papirja ob njegov 40-lelnici. Medlem so uspešno zaključki trct'i del proslavljanja jubileja - mednarodni, dobro ohiskovan in sprejel simpozij. Vsi sodelavci na projektu si zaslužijc pohvalo. Kol likovnik njj sc poklonim še oblikovalcu razstave Danciu Polku. Poslal bo "zapis", ostal bo katalog, kasneje še ztornik s prispevki simpozija.
.Sporočilo na1 bo. kot je bilo zapihano na steni druge sobi ... od nas jc odvisno, ali bo la spomin ugasnil ali živel ..."
/iwi RogovCič
110 let turističnega društva Ptuj
Zgodovinski arhiv Ptuj jc na pobudo in željo Turističnega društva Ptuj ob visokem 'ubileju društva pripravil razstavo na temo tur zrna, nicgovih začetkov organiziranosti in delovanja na področju varovanja in ohranjanja okolja in spodbujanja turizma v prvem obdobju predvsem lujskcga promcla.
Ptuj kol turistično oz letoviško mesto?
Ptuj jc doma in v tujini znan predvsem kot eno izmed najstarejših, ec nc žc najstarejše slovensko mesto, mesto z bogato zgodovinsko dediščino, ki tudi živi s svojo preteklostjo jo neguje ter ohranja
Stara slovenska turistična središča kol so Bicd, Ro gnska Slatina, Dobrna, Portorož so Še danes znana kol glavna središča turizma in tujskega prometa v Slove-