Politični oglecl. Prazni isgovori! Naš slaTaoznaai predsedaik graskega nadsodiiča, grcf Gleispacb, bi zopet rad zadal Slovencem zaaSnico. Ho5e aamreč dati mesto predsedaika okroinega sodi85a v Novem mesta na Kranjskera aekema trderan Nemcu. Ako pa mi zahtevamo na3e nradoike iz Kr^njske nazaj, se izgovarja, da mora imeti aa Krsnjčskem same aloveaske aradaike. Ali morebiti misli, da Slovanci niso za viaja mesta? S tem pafi jaaao pokaze, da so prazni izgovori, da mora na Kranjskem imeti slovendke uradnike. Samo Slovencem Be pustiti visjih mest, to je ajegovo edino stremljeaje. Zato pa je naBa želja, da se ostanovi za naa Slovence v Ljnbljaai nadsodiSče, popolnoma apravi^ena! V Gradea delajo naprej dolgore, kaiti zopet je aajela deiela 12 roilijoaov K posojila. Pred dvema letoma je dežeia dovolila mesta Gradca, da si vzame aa ajeno odgovornost deset milijonov posojila. To svoto bo gotovo morala placati dezela, kajti '»:*"¦' je zelo zadolien in je imel letos ok< pol milijoaa primaBikljaja. Tako gospodarijo v Gradca! NaS denar zapravljajo in zravea Se delajo dolgove! Naša vlada za iiseljenee. Ministrstvo za Botracje zadeve namerava poslsti v Ameriko porcčevalca o rainih zadevah izseljeaC8V. Miaistrstvo hoce pospeSiti pomožne in dobrodelne zavode za izseljeace v Zjediajenih drlavab. Kaj pa z Južno Ameriko ? Na to pa aaSa polovifiarska vlada hoče pozabiti! Srbi in Hrva^je v Dalmaciji. S pravim veaeljsm mora vsak pravi Slovaa biljesiti vsako vest, ki priča, da rariflja med brati Hrvati in Srbi, ki \a rodiia že toliko zla, od dne do dae vedno bc-lj pocehuja. Taka rest dohaja sedaj zopet iz Dalmacije. Kakor čitamo v listih, preaehata izhajsti arbska lista »Srbski Glas«, ki je izhaial v Zadru, in ps »Dnbrovnik«, ki je izhaial v Dubrovaika, in bo po aovera letu izhajal v Daimaciji jeden sara list namreč »Srbski List.< Temu lista bo nsloga, pospeSevati slogo med dalmatinakimi Srbi in Hrvati, ki bo posebno v prihodajem letu potrebna, ko 86 bodo vršile skcro po vai Dalmaciji nove občioske volitve, pri kate-> rih bodo sem ter tje tadi Itabjaai hoteli po-| skugiti svojo sreOo. Kaj je novega na Balkann? Po pravici rečeao, ni nič Bovega, ampak vse pri atarem, kajti zboljsale se razmere se vedao niso. Tistih par tajih častaikov m more biti povaod. Koder ts čaataiki aadzo rajejo, 80 tarSki vojaki sedai malo odjenjali; prisla pa je druga sodrga v deželo, ki kali mir. To 80 grSke tolovajake 5ete. Ti pridojo ia napadajo mirae vasice b;ez vsakega poTod«. Z&daje dni je bila neka boigarska svatba; ko so se svatje mirno razveselie?ali. so pridrli v h:3o ti razbojnik; ter abili 1Š svatov, 6 jih pa teJko ranili. Neki dragi dan 80 vdrli v vas Bogdanci in z bombami razraSili ve6 his. Pa tudi Tarki sami pomorijc mncgo knstijaaov; najboij prežijo na dahovnike ia u^itelje, češ, da ti podpibujejo Ijad proti Tarkom. Zaprli so mnogo Sol in eerkva da bi tako zabraoili uhajaBje Ijudi. Kristja nom so prepovedali noaiti vsako orox|e, t Turki aiao aikoli brez ajega ia ga rabijc proti abogim kristjaaom. Tarflka vladn bajt namerava progtaaiti oad razaimi m»ksdoa skiaii okraji obsedai stanje ia organizirafj posebni voj, kž bi udaSerai medsebojae boj? grSkih, bolg»rskih ia arbskih čet. V Solon j do*lo 32 000 Maajerjevih pask za tarske vr jake. Miru valed takib odredb seve ne b ker bo tarsko vojaStvo gotovo jako pristrai sko postopalo. Dae 13. t. m. je bil na žele: niški črti Solau—Skoplje boj tarSkih čet bolgarskimi vatasl. PoJtni vlak, ki je vo: potaike in požto iz Avstro-Ogrske, je im vsled tega 2 in četrt are zamade. — Zasto niki Avstrije, Rusije, Fiaacoske, Italije Angleike so vloiili na turSko vlado skup; vlogo, v kateri zahtevajo pomaoiitev tuj orozniskih častuikov v Makedoaiji. Velevlat zahtevajo, da se Stevilo tujih orosui^kih častnikov pomaoži za 23. Obča Hlovanska orgaoiiacija. Petrograjski list »Raa« je objavil člaaek o potrebi ob$e slovaaske orgaaizaeije, kateri bi bila svrba in dolžooat, da slovaaski in inozemski avet izveSčaja o vseh vazaejših dogodkih v slovaaskih deželah. To aalogo bi imel vrsiti slovaaski izvestiteljeai urad z brzoiavaimi agecciiami. Horilee rnskega ministra Pleveja, Sasanov, je bil te dni obsojea v dosmrtao jefio. Njegov pomagač Sihoraki pa v 12 letno jefio. Rnsom sovrazai avstrijski nemski lieti so ze pisali sprva, da morilca sploh Biso prijeli, potem so prisli na to, da so ga prijeli, toda jim }e takoj ašel. Iz vsega pisarjeaja se vidijo krčevili poskasi, pisati kolikor mogoče alabo o Raaih, zato, ker so Slovaai. Ib vendar se iraa Avstrija veliko zahvaliti Rusiji. Ko so se 1. 1848 spantali Ogri in je bilo zelo dvomljivo, 5e bi bili avstrijski vojaki zmagali, tedaj so prisli Rusi Avstriji na pomoč. Niti Ogri, kateri so bili od njih tepeai, ne piSejo tako sramotilno o Rasih, kakor ti avstrijaki nemski listi. Zdaj pa naj 8e ti Ijudie tajijo, da ne sovražijo Slovaaov! Ubegla sa&ka kraljica, ki je pred dvema letoma uala z nekim ačiteljem svojemu soprogn, takrataemu saakeam prestoloaaslednika, je 21. t. m. nenadoma prisla v Draidaae, gi&vao mesto saSkega kraljestva. Kakor je izjavila, bi rada obiskala svoje otroke. Hotela jim je priaesti boiična darila. Na dvora so pa p pravem časa zvedeli, da hoce k svojim otrokom in 80 ji to zabranili. Potrta 86 je vrnila zopet aasaj v Fiorenco, kjer prebiva. Priacesinja, ki se od svoje ločitve iraennje grcfica Moatignoso, se je zavezala pri ločitvi, da ae bc stopila aa Sa3kc>, vendar jo je ljubezea do njecih otrok gnala k prestopku svoje objabe. Kraija, ki je bil na lovu, so o vrnitvi Djegove soproge obvestili in ma izreSili njeno ieljo, da bi rada videla otroke. Odgovoril je brzojavaim poton?: Sedaj Se ne! Nemiri v Italiji zaradi bede. Med prebivalstvom jažae Italije raste nezadovoljBost vsled bede in pomaajkaaja dela. V Fraacavilli so se vršili izgredi, kmetje so naskočili biSe posestnikov, 8 kameniem napadli vojako, ki so jih boteli razkropiti. Vojaki so streijali ter ranili mnogo oseb. Nemiri se nadaljujejo. Prepovedan protiavstrijski shod v Italiji. Italijanska vlada je prepovedala aameravaai protiavstrijski shod v Beaotkah. Na tera shoda je nameraval govoriti Gabriel d' Annunzio o zatiranjn Italijaaov v Avstriji. Organizacija katoličanov v !.diiji. V Rima so imeli it&lijaaski katoličsni te dni razgovore o prihodaji politični orgauiz&ciji. Skleaili so, po različnih italijanskih mestih in krajih aataaoviti vclilne odbore, ki bodo skrbeli za politično orgaaizacijo katoličaaov in pa tadi astaaovitev skupnega srediSča. Eno draStvo bo aadaljevalo avoje socijalao delo, drago pa bo moralo akrbeti za volitve in pa za pohtifino delovanje italijanskih katoličaaov. Italijaaski katoličani so 8e le pred nekaj tedni stopili v javno politično zivljeflje in vendar 26 začnejo tako !epo delovati. Vstaja HereroT proti Nemcem. Mogocna nemSka drzava 8e ze pol leta boinje proti nekaj atotisoč duS broječemu zamorskenm rodu Hererov, ne da bi se ji bilo dosedaj posrečilo aduiiti vstajo. Zdaj je v jozni Airiki poletje in vsled nezaaaskd vročine razsaja tned nemskimi vojaki huda vročinska bolezen. Na vročinski bolezni je zbolel* 977 mož, iz med teh jih je amrlo 184. Zdaj je 3e v bolaisaici na vroŁinaki bolezni bolnih 441 moz.