Georitem 17-11 NSL_Georitem 13 NSL.qxd 10.10.2011 11:34 Page 1 17 MATEJA FERK URO[ STEPI[NIK GEOMORFOLO[KE ZNA^ILNOSTI RAKOVEGA AN [KOCJANA JACOK [AGEVOKA I RTSONIL^AN ZEK[ http://zalozba.zrc-sazu.si OL ISSN 1855-1963 OFROM € OEG 9 2 1 6 9 8 7 2 4 2 3 4 5 15,00 GEORITEM 17 GEORITEM 17 1 2 GEORITEM 17 GEOMORFOLO[KE ZNA^ILNOSTI RAKOVEGA [KOCJANA Ma te ja Ferk Uro{ Ste pi {nik 4 GEORITEM 17 GEOMORFOLO[KE ZNA^ILNOSTI RAKOVEGA [KOCJANA Ma te ja Ferk Uro{ Ste pi {nik LJUBLJANA 2011 Knjìna zbirka Georitem, ISSN 1855-1963, UDK 91 GEORITEM 17 GEOMORFOLO[KE ZNA^ILNOSTI RAKOVEGA [KOCJANA Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik © 2011, Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Ured ni ka: Dra go Klad nik, Dra go Per ko Re cen zen ta: Andrej Mihevc, Blà Komac Kar to gra fi: Mate ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik, Man ca Volk Fo to gra fa: Mate ja Ferk, Matej Lipar Ob li ko va lec: Dra go Per ko Iz da ja telj: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za izda ja te lja: Dra go Per ko Za lò nik: Zalò ba ZRC Za zalò ni ka: Oto Lut har Glav ni ured nik: Ale{ Poga~nik Ra ~u nal ni{ ki pre lom: SYNCOMP d. o. o. #Tisk: Collegium Graphicum d. o. o. Na kla da: 250 iz vo dov Izid pub li ka ci je je finan~ no pod pr la Jav na agen ci ja za knji go Repub li ke Slo ve ni je. CIP – Ka ta lò ni za pis o pub li ka ci ji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 911.2:551.435.8(497.4Rakov [kocjan) FERK, Mateja Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana / Mateja Ferk, Uro{ Stepi{nik ; kartografi Mateja Ferk, Uro{ Stepi{nik, Manca Volk ; fotografa Mateja Ferk, Matej Lipar . – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2011. – (Georitem, ISSN 1855-1963 ; 17) ISBN 978-961-254-324-2 1. Stepi{nik, Uro{, 1975– 258055680 6 GEORITEM 17 GEORITEM 17 GEOMORFOLO[KE ZNA^ILNOSTI RAKOVEGA [KOCJANA Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik AVTOR Ma te ja Ferk ma te ja.ferk azrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/ferk Ro di la se je leta 1984 v Ma ri bo ru, kjer je leta 2003 matu ri ra la. Po kon ~a ni gim - na zi ji se je vpi sa la na {tu dij Geo gra fi je na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je leta 2009 diplo mi ra la. Za diplom sko delo z na slo vom Mor fo ge ne za kot - li ne Rakov [koc jan je leta 2010 pre je la {tu dent sko Pre {er no vo nagra do Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Leta 2010 se je kot mla da razi sko val ka zapo sli la na Geo graf skem in{ti tu tu Anto na Meli ka Znans - tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Nje na razi sko val na usme ri tev je fizi~ na geo gra fi ja s pou dar kom na geo mor fo lo gi ji, kra so slov ju, spe leo lo gi ji, gla cio lo gi ji in naravnih nesre ~ah. Tre nut no se ukvar ja zla sti s kvar tar ni mi hidro lo{ ki mi raz me ra mi in mor fo ge ne zo dinar - ske ga obmo~ ja Slo ve ni je. AVTOR Uro{ Ste pi {nik uros.ste pi snikaff.uni-lj.si http://geo.ff.uni-lj.si/in dex.php?q=so de lav ci/uros-ste pi snik Ro dil se je leta 1975 v Ljub lja ni, kjer je leta 1994 matu ri ral. Leta 1995 se je vpi - sal na {tu dij Geo gra fi je na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni. Leta 2001 je diplo mi ral z di plom skim delom Udor ni ce na Postojn skem kra su ter leta 2006 dok to ri ral z di ser ta ci jo Udor ni ce na slo ven skem kra su. Od leta 2003 je zapo slen na Oddel ku za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Nje - go va peda go{ ka podro~ ja obse ga jo fizi~ no geo gra fi jo kra sa, geo gra fi jo kra sa, geo mor fo lo gi jo in fizi~ no geo gra fi jo. Nje go va razi sko val na usme ri tev je fizi~ na geo gra fi ja s pou dar kom na geo gra fi ji kra sa, geo - mor fo lo gi ji in gla cio lo gi ji. Tre nut no se ukvar ja pred vsem z ra zi sko va njem geo morf nih u~in kov poplav na kra{ kem povr{ ju in v kra{ kem pod zem lju. 7 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik IZDAJATELJ Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU gi azrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si In {ti tut je leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti in ga leta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku (1890–1966). Od leta 1981 je sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mije zna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se in{ti tu tu pri klju ~i la In{ti tut za geo gra - fi jo, ki je bil usta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni muzej Slo ve ni je, usta nov ljen leta 1946. Ima oddel ke za fizi~ no geo gra fi jo, social no geo gra fi jo, regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre ~e, vars tvo oko lja, geo - graf ski infor ma cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knjì ni co ter zem lje pi sni muzej. V njem je sedè Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Repub li ke Slo ve ni je. Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni je in nje nih pokra jin ter pri prav lja njem temelj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu je pri {te vil nih doma ~ih in med na rod nih pro jek tih, orga ni zi ra znans tve na sre ~a nja, izo bra ù je mla de razi sko val ce, izme nju je znans tve ni ke. Izda ja znans tve no revi jo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo graf ski zbor nik ter znans tve ni knjì ni zbir ki Geo - gra fi ja Slo ve ni je in Geo ri tem. V so dih letih izda ja mono gra fi je Geo graf ski infor ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji, v li hih letih mono gra fi je Regio nal ni raz voj, vsa ko tret je leto pa mono gra fi jo Narav ne nesre~e. 8 GEORITEM 17 GEORITEM GEOMORFOLO[KE ZNA^ILNOSTI RAKOVEGA [KOCJANA Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik UDK: 911.2:551.435.8(497.4Rakov Škocjan) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Geo mor fo lo{ ke zna ~il no sti Rako ve ga [koc ja na Kot li na Rakov [koc jan je poglo bi tev v manj {i kra{ ki urav na vi, sestav lje na iz doli ne Raka in kota nje Pod bo jev laz. V po bo~ jih kot li ne so izob li ko va ne ìvo skal ne urav na ve, ki kaè jo na urav na va nje dna kot li ne na vi{ jih nad mor skih vi{i nah, posto pen raz voj in preob li ko va nje s po vr {in sko teko ~o vodo. Podrob no so bile preu ~e ne povr {in ske in pod zem ne kra{ ke obli ke v kot li ni Rakov [koc jan, ki naka - zu je jo njen raz voj v pre te klih raz voj nih fazah. Preu ~e va nje je teme lji lo na podrob nem mor fo graf skem kar ti ra nju obmo~ ja, zaje mu mor fo me tri~ nih podat kov preu ~e va nih oblik, spe leo lo{ kih ana li zah jam in labo ra to rij skih ana li zah ilov na te ga sedi men ta. Sin te za pri dob lje nih podat kov je poka za la, da sta nasta nek in raz voj kot li ne kom plek snej {a, kot je bilo doslej pred stav lje no v li te ra tu ri. Kot li na se je namre~ kot povr {in ska kra{ ka obli ka obli ko va la v ve~ fazah, v ka te rih so se loka ci je izvi rov in pono - rov spre mi nja le. To je pov zro ~i lo izred no pestrost kra{ kih poja vov na majh nem obmo~ ju, ~eprav se sme ri pre ta ka nja vode v {ir {em regio nal nem smi slu niso bis tve no spre mi nja le. KLJU^NE BESEDE geo gra fi ja, geo mor fo lo gi ja, kra so slov je, spe leo lo gi ja, geo mor fo me tri ja, mor fo ge ne za, mor fo kro no - lo gi ja, Rakov [koc jan ABSTRACT Geo morp ho lo gi cal Cha rac te ri stics of Rakov [koc jan Ra kov [koc jan is a ba sin in a small karst plain com pri sing the Rak Val ley and the small basin Pod - bo jev laz. The basin slo pes fea tu re some solid rock ter ra ces, which indi ca te flat te ning of the basin floor at hig her ele va tions and pro gres si ve basin deve lop ment and trans for ma tion with sur fa ce water flow. Detai led stu dies of the sur fa ce and sub sur fa ce karst fea tu res in Rakov [koc jan make it pos sib - le to des cri be the basin’s gene sis and its deve lop ment in pre vi ous sta ges. The study was based on detai led morp ho grap hic map ping, col lec tion of morp ho me tric data, spe leo lo gi cal analy ses, and lab analy - ses of loamy sedi ment. A synthe sis of the fin dings shows that the basin’s gene sis and deve lop ment was much more com plex than des cri bed in ear lier lite ra tu re. The basin was for med as a sur fa ce karst fea tu re through seve ral deve lop ment sta ges in which the loca tions of springs and ponors had chan - ged. Morp ho ge ne tic cha rac te ri stics resul ted in an excep tio nal variety of karst phe no me na in a small area, alt hough the basic water cour se in the broa der regio nal sen se did not sig ni fi cantly chan ge. KEY WORDS geo graphy, geo morp ho logy, kar sto logy, spe leo logy, geo morp ho me try, morp ho ge ne sis, morp - ho-chro no logy, Rakov [koc jan 9 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik Vse bi na 1 Uvod ...................................................................................................................................................................................... 11 2 Dose da nje razi ska ve Rako ve ga [koc ja na .......................................................................................... 14 2.1 Geo mor fo lo{ ke razi ska ve ...................................................................................................................... 14 2.2 Geo lo{ ke in hidro lo{ ke razi ska ve .................................................................................................... 17 2.3 Spe leo lo{ ke razi ska ve ................................................................................................................................ 18 3 Recent ne hidro geo lo{ ke zna ~il no sti Rako ve ga [koc ja na .................................................... 20 4 @ivo skal ne urav na ve .............................................................................................................................................. 26 5 Aloh to ni sedi men ti na povr{ ju .................................................................................................................... 28 6 Jame ...................................................................................................................................................................................... 31 6.1 Aktiv ne vod ne jame .................................................................................................................................... 38 6.2 Neak tiv ne aktiv ne jame ............................................................................................................................ 38 7 Udor ni ce .......................................................................................................................................................................... 41 8 Mor fo ge net ske in mor fo kro no lo{ ke zna ~il no sti kot li ne Rakov [koc jan ............ 47 8.1 Zgod nja raz voj na faza kot li ne Rakov [koc jan .................................................................. 48 8.2 Sred nja raz voj na faza kot li ne Rakov [koc jan ...................................................................... 49 9 Sklep ...................................................................................................................................................................................... 62 10 Sez nam virov in lite ra tu re ................................................................................................................................ 66 11 Sez nam slik .................................................................................................................................................................... 67 10 GEORITEM 17 1 Uvod Ra kov [koc jan je podol go va ta kra{ ka kot li na v manj {i kra{ ki urav na vi med Cerk - ni{ kim in Pla nin skim kra{ kim poljem v No tranj skem podo lju. Na jugu se dvi gu je jo pobo~ ja Javor ni kov, na seve ru pa jo obda ja jo nì ji gri ~i, ki se po dobrem kilo me tru spu sti jo v Ra kov{ ko-Un{ ko polje. Kot li no sestav lja ta dve izra zi ti, med seboj lo~e ni kota nji. V ju govz hod nem delu kot li ne je okrog dva kilo me tra dol ga kra{ ka doli na, po kate ri te~e reka Rak, v nje nem seve ro za hod nem delu pa je prib lì no kilo me ter dol - ga ter hidro lo{ ko neak tiv na kota nja, ime no va na Pod bo jev laz. Ce lot no obmo~ je med Cerk ni{ kim in Pla nin skim poljem je vklju~ no z ob mo~ - jem Rako ve ga [koc ja na zgra je no iz tem no sivih pla sto vi tih apnen cev spod nje kred ne sta ro sti. Debe li na spod nje kred nih pla sti je do okrog 1200 m (Os nov na geo lo{ ka kar - ta … 1967; Osnov na geo lo{ ka kar ta … 1970). Obmo~ je je raz ~le nje no s {te vil ni mi tek ton ski mi pre lo mi, ki jih sprem lja jo raz po klin ske cone. Kot li no pre~ ka jo tri je izra - zi ti pre lo mi od seve ro za ho da pro ti jugovz ho du ter {te vil ni manj izra zi ti pre lo mi in raz po klin ske cone (^ar in Gos po da ri~ 1984). Na celot nem obmo~ ju pre vla du je ver - ti kal ni odtok pada vin ske vode. V kra{ kem pod zem lju kot li ne in nje ne oko li ce je zna ~il na poklin ska pre pust nost kra{ ke ga masi va, kar omo go ~a pod zem no pre ta ka nje vode. ^e prav Rakov [koc jan gra di jo zakra se le kar bo nat ne kam ni ne, reka Rak te~e sko - raj dva kilo me tra po povr{ ju. Rak je del siste ma poni kal nic kra{ ke Ljub lja ni ce, ki se za~e nja s Tre bu ho vi co pri hrva{ kem Pre zi du. Obi ~aj no poni ka è na hrva{ ki stra ni, ob zelo viso kih vodah pa te~e prek dràv ne meje na slo ven sko Bab no polje. Nato se voda na povr{ ju poja vi na Lo{ kem polju, kjer izvi ra kot Mali in Veli ki Obrh. Oba vodo - to ka se v osred njem delu polja zdru ì ta. Pono ri na Lo{ kem polju so na nje go vem seve ro za hod nem robu, kjer Obrh ponik ne v jami Golo bi ni. Ponov no izvi ra na jù - nem robu Cerk ni{ ke ga polja v iz vi rih Cemun in Obrh, polje pa pre~ ka kot Str èn. Z za hod ne stra ni se mu pri dru ì ve~ manj {ih poto kov, ki izvi ra jo iz kra{ kih izvi rov na robu polja in dova ja jo avti ge no vodo iz kra{ ke ga masi va Javor ni kov. Najiz dat nej - {a Str è no va pri to ka sta Lip senj{ ~i ca in @erov ni{ ~i ca, ki izvi ra ta v kra{ kih izvi rih ob vzhod nem robu Cerk ni{ ke ga polja. Na polje dova ja ta vode, ki ponik ne jo na {ir {em obmo~ ju Blok. Del Str è na poni ka v ve~ ponik vah pri Dole njem Jeze ru, od koder voda te~e narav nost v iz vi re Ljub lja ni ce pri Bistri. Ob vi{ jih vodah del Str è na dose è skraj - ni seve ro za hod ni del Cerk ni{ ke ga polja, kjer se zdru ì s Cerk ni{ ~i co in poni ka v mno gih pono rih in poì ral ni kih v skraj nem zahod nem delu polja, ime no va ne ga Jam ski zaliv. Voda se sko zi jami Veli ka in Mala Kar lo vi ca pre ta ka do sifo nov pod udor ni co [uji - ca. Za sifo nom leì jo Zel{ ke jame. V se ve ro za hod nih delih Zel{ kih jam je jam ski strop bli zu povr{ ja, zato je na ve~ mestih udrt, med posa mez ni mi udo ri pa so ohra nje ni deli jam skih stro pov. Naj bolj zna me nit del ohra nje ne ga stro pa med udo ro ma se ime - nu je Mali narav ni most. Rak izvi ra iz mogo~ ne ga vho da v Zel{ ke jame na vzhod ni stra ni Rako ve ga [koc ja na in po zgolj dveh kilo me trih povr {in ske ga toka v kra{ ki dolini 11 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik Planinsko polje R U ak n o { v k { o k o p - olje C erkni{ko polje Avtorja zemljevida: Uro{ Stepi{nik, Manca Volk Podlaga: Dràvna topografska karta RS 1 : 50.000 0 5 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2011 km Sli ka 1: Loka ci ja preu ~e va ne ga obmo~ ja v osred njem delu Notranj ske ga podo lja. Sli ka 2: Kot li na Rakov [koc jan z oz na ~e ni ma kota nja ma doli ne Raka in Pod bo jev laz. p 12 GEORITEM 17 ost Veliki naravni m T M ka a lc l a i n j Z a m a m el o r a {k a e s v t n ja i me Legenda kotlina Rakov [kocjan naravni most dolina Raka jama Podbojev laz reka Avtorica vsebine: Mateja Ferk Avtorici zemljevida: Mateja Ferk, Manca Volk Podlaga: Dràvna topografska karta RS 1 : 25.000 0 1000 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2011 m 13 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik ponov no ponik ne v Tkal ca jamo. V nje ni bli ì ni je zna me ni ti Veli ki narav ni most. Rak ima ve~ pri to kov na zahod ni stra ni pod Javor ni ki, na vzhod ni stra ni so izvi ri red - kej {i in manj izdat ni. Vode iz Raka se ponov no poja vi jo v Ra ko vem roka vu Pla nin ske jame. V Piv{ kem roka vu Pla nin ske jame se poja vi jo vode Piv{ ke ga kra ka kra{ ke Ljub - lja ni ce, ki izvi ra jo kot Piv ka na jù ni stra ni Piv{ ke kot li ne ter ponik ne jo v Po stojn sko jamo na vzhod ni stra ni kot li ne. Na Soto~ ju v Pla nin ski jami se torej ste ka jo vode Notranj ske ga in Piv{ ke ga kra ka kra{ ke Ljub lja ni ce. Zdru è ne vode kot Uni ca izvi ra - jo iz Pla nin ske jame na jù nem robu Pla nin ske ga polja. Uni ca zgub lja vodo v {te vil nih poì ral ni kih vzdol` sko raj celot ne dol ì ne svo je ga povr {in ske ga toka ob vzhod nem robu Pla nin ske ga polja; naj ve~ jih je med Iva njim selom in Laza mi ter v Bab nem dolu na sever ni stra ni polja. Te vode izvi ra jo v ve~ izvi rih Ljub lja ni ce pri Vrh ni ki. 2 Dose da nje razi ska ve Rako ve ga [koc ja na Ob mo~ je Rako ve ga [koc ja na se prvi~ ome nja leta 1526 (Ko lenc 2006). Prve opi - se tam kaj{ njih narav nih zna me ni to sti je napi sal in v nem{ kem jezi ku leta 1689 obja vil Janez Vaj kard Val va sor v Sla vi voj vo di ne Kranj ske (1970). Po cerk vi ci sve te ga Kan - ci ja na, kate re ru{e vi ne so {e ved no vid ne ob Veli kem narav nem mostu, je obmo~ je ime no val [ko ci jan. Prva znans tve na preu ~e va nja Rako ve ga [koc ja na sega jo v prvo polo vi co 20. sto let ja, ven dar so razi sko val ci zanj upo rab lja li raz li~ na poi me no va nja, prav tako so ga raz li~ no ome je va li. [er ko (1949) ga je ime no val kot li na [koc jan pri Rake ku, obrav na val pa je oba dela kot li ne. Dvo del no sti kot li ne se je zave dal tudi Melik, ven dar je po reki Rak pred la gal poi me no va nje Rakov ska kot li na, saj naj bi kot li ni dajal zna ~i len pe~at prav vodo tok ([er ko 1949). Ime Rakov [koc jan so po cerk vi ci sve te - ga Kan ci ja na in reki Rak vpe lja li geo gra fi. Upo rab lja ga tudi Kuna ver (1966), ven dar se nje go vi opi si nana {a jo zgolj na kota njo v ju govz hod nem delu kot li ne, po kate ri te~e Rak. Poi me no va nje Rakov [koc jan se je v na sled njih deset let jih dobro uve lja vi - lo (Gos po da ri~, Kogov {ek in Luzar 1983), ven dar so razi sko val ci upo rab lja li tudi ime na Rako va doli na, Doli na Raka in Kra{ ka doli na Rakov [koc jan (Ha bi~ in Gos po da ri~ 1987). Vsa preu ~e va nja so bila usmer je na le v ju govz hod no kota njo, po kate ri te~e Rak, in niso obrav na va la kota nje Pod bo jev laz ali celot ne dvo del ne kot li ne. Na ve~ ji obseg in dvo del nost kot li ne je ponov no opo zo ril Gams (2004) in jo poi me no val uva - la Rakov [koc jan, a se je v svo jih razi ska vah osre do to ~il zla sti na njen jugovz hod ni del, to je doli no Raka, ki jo ime nu je doli na Rakov [koc jan. 2.1 Geo mor fo lo{ ke razi ska ve O geo mor fo lo{ kih zna ~il no stih doli ne Raka je pisal è Pavel Kuna ver (1922; 1961; 1966). Dom ne val je, da je doli na nasta la zara di guba nja zemelj skih skla dov, voda pa naj bi spr va iz takrat vi{ je leè ~e ga Cerk ni{ ke ga jeze ra odte ka la povr {in sko pro ti zaho - 14 GEORITEM 17 Sli ka 3: Geo mor fo lo{ ki zem lje vid doli ne Raka ([er ko 1949). du in se izli va la v po vr {in sko teko ~o reko, ki naj bi iz Postojn ske ga jeze ra tekla pro ti seve ru. Pre sta vi tev vode v pod zem lje pojas nju je s pre lo mi v kam ni ni, ki naj bi bili posle di ca guba nja. Zara di raz {ir ja nja raz pok v kam ni ni naj bi pod kot li no Rako ve - ga [koc ja na nasta le veli ke pod zem ne jame, ki jim je koro zi ja tako zelo stanj {a la strop, da je postal nesta bi len in se zru {il. S po ru {i tvi jo stro pa nad jam ski mi pro sto ri raz - la ga tudi udor ni ce v za led ju izvi rov in pono ra Raka. Kuna ver je dom ne val, da je bila neko~ celot na doli na Raka pod zem na jama, o ~e mer naj bi pri ~a li narav ni mosto vi na za~et ku in kon cu dana{ nje doli ne. Za nadalj nji raz voj doli ne je pred vi de val, da se 15 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik naj bi ru{e nje jam skih stro pov nada lje va lo pro ti Cerk ni{ ke mu in Pla nin ske mu polju. Tako naj bi bila v dalj ni pri hod no sti doli na med Cerk ni{ kim in Pla nin skim poljem odpr ta. Pogoj no je dopu{ ~al mò nost, da bi bila lah ko odpr ta tudi doli na do Postoj ne. Pr ve ga znans tve ne ga geo mor fo lo{ ke ga preu ~e va nja kot li ne Rako ve ga [koc ja na se je v {ti ri de se tih letih 20. sto let ja lotil Alfred [er ko. Zara di nenad ne smr ti nje ne ga razi sko va nja ni dokon ~al. Nje go ve teren ske zapi ske in opa à nja je ure dil in leta 1949 obja vil Anton Melik. [er ko je preu ~e va no obmo~ je raz de lil na tri samo stoj ne kota - nje. Kot Zgor njo uva lo je opre de lil zgor nji, kanjon ski del doli ne Raka, od izvi ra iz Zel{ kih jam do izvi ra Prun ko vec, kjer se doli na raz {i ri. Obsè no naplav no rav ni co doli ne Raka, ki jo je ime no val Spod nja uva la, je po mor fo lo{ kih in funk cij skih zna - ~il no stih opre de lje val kot kra{ ko polje. Tret ji del kot li ne Rakov [koc jan, ki se pro stor sko uje ma z ob mo~ jem, ime no va nim Pod bo jev laz, je poi me no val Zad nja uva - la. Opa àl je, da oba dela doli ne Raka sprem lja mno go {ir {e in sko raj rav no skal na to povr{ je na nad mor ski vi{i ni 520 do 530 m, ki je mesto ma pre kri to s pe{ ~e no ilo vi - co. [er ko je nepra vil no sti v oko li{ kih pobo~ jih opa zil tudi na nad mor ski vi{i ni od 570 do 580 m. Neko li ko neja sno jih je pre poz na val na vsem obrob ju kot li ne v rav ni povr {i ni. Na pod la gi teren skih razi skav in opa ànj je izpo sta vil nasled nji pred po stavki: • V raz ~le nje nem in valo vi tem povr{ ju med Cerk ni{ kim in Pla nin skim poljem je na nivo ju med 650 in 680 m izob li ko va na kot li na Rako ve ga [koc ja na z obo dom na vi{i - ni od 560 do 580 m, ki naj bi po tako po vi{i ni kot kro no lo{ ko odgo var ja la Rav ni ku Cerk ni{ ke Bistri ce (Cerk ni{ ~i ce). Po ostan kih vi{ je urav na ve med Suko vim in Rakov{ kim gri ~em je skle pal, da je {lo za zapr to kota njo, more bi ti è tedaj dvo delno. • Mlaj {o zapr to kot li no na nivo ju od 520 do 530 m naj bi ned vom no obli ko va la poni - kal ni ca, kate re izvi ri in pono ri so bili na dru gih mestih. Z geo mor fo lo{ ki mi zna ~il nost mi kot li ne Rakov [koc jan sta se ukvar ja la tudi Peter Habi~ in Rado Gos po da ri~ (1987). Opre de li la sta jo kot spe ci fi~ no kra{ ko depre si - jo, ki je neke vrste dvo del na uva la, poglob lje na v kra{ ko urav na vo na nivo ju med 580 in 710 m. Doli na Raka, v ka te ri se pojav lja povr {in sko teko ~a voda, naj bi bila ve~ kot 10 m na debe lo zapol nje na s flu vial no napla vi no. Kota njo na obmo~ ju Pod bo je ve ga laza opi su je ta kot kam ni to, z vr ta ~a mi raz ~le nje no obmo~ je brez povr {in sko teko~ih voda. Na obeh stra neh doli ne Raka ome nja ta tera sam podob ne urav na ve in udor - ni ce, ki naj bi naka zo va le poli ge net ski nasta nek te kra{ ke depre si je. Ivan Gams (2004) je obmo~ je kot li ne Rakov [koc jan obrav na val v ok vi ru regio - nal ne ga pre gle da kra sa v Slo ve ni ji. Kot li no je opre de lil kot gozd na to uva lo, poseb no pozor nost pa je name nil nje ne mu jugovz hod ne mu delu, po kate rem te~e Rak. Za izho - di{ ~e raz la ge nastan ka doli ne Raka je izpo sta vil dejs tvo, da so udor ni ce v Zel{ kih jamah v sme ri toka pro ti izvi ru vse pli tvej {e, jam ski strop pa ~eda lje tanj {i. ^eprav je Gams upo {te val celo ten obseg kot li ne, vklju~ no s Pod bo je vim lazom, nava ja, da zunaj doli - ne Raka ni zasle di ti sle di re~ ne ga toka ali napla vi ne. Zara di tega nasta nek kot li ne 16 GEORITEM 17 pove zu je s tek ton skim ugre za njem. Tako je sta ri raz la gi, ki je teme lji la zgolj na udi - ra nju jam ske ga stro pa, dodal {e tek ton sko raz sè nost s po glab lja njem celot ne kota nje, iz kate re sle di, da se je jam ski strop zni àl tam, kjer ga je splo {no zni è va - nje povr{ ja naj bolj stanj {a lo. 2.2 Geo lo{ ke in hidro lo{ ke razi ska ve V dru gi polo vi ci 20. sto let ja so bila stro kov na preu ~e va nja kot li ne Rakov [koc - jan usmer je na pred vsem v opis geo lo{ kih (Ha bi~ in Gos po da ri~ 1987) ter hidro lo{ kih in hidro geo lo{ kih (Gos po da ri~, Kogov {ek in Luzar 1983) zna ~il no sti doli ne Raka. Gos po da ri~, Kogov{ ko va in Luzar (1983) ter ^ar in Gos po da ri~ (1984) so ugo - tav lja li, da skla di vpa da jo za naj ve~ 30o pro ti zaho du, jugo za ho du in seve ro za ho du. Zara di tega so na vzhod ni stra ni doli ne Raka raz ga lje ne stra ti graf sko sta rej {e kam - ni ne kot na nje ni zahod ni stra ni. Za obli ko va nje preu ~e va ne ga obmo~ ja sta klju~ na Idrij ska pre lom na cona in dvig njen Javor ni{ ki blok (Ha bi~ in Gos po da ri~ 1987). Skla - di so pre tr ti z vzdol` ni mi in pre~ ni mi raz po ka mi, ki sestav lja jo raz po klin ske cone. Naj bolj mar kant ni tak {ni coni so ugo to vi li med Rakov skim gri ~em na seve ru in Cerk - ni{ ki mi lazi na jugu ter na obmo~ ju Veli ke ga narav ne ga mostu. S pre lom no cono sta pojas nje na tudi naj {ir {i del doli ne med Cerk ni{ ki mi lazi in Farov ko ter mor fo lo{ ka dvoj nost doli ne, saj so izvi ri raz vr{ ~e ni vzhod no in zahod no od nje. Razi ska ve so poka - za le tudi, da se kra{ ka voda pre lo mov pra vi lo ma izo gi ba. Ob viso kih in sred njih vodah pod zem ni toko vi napa ja jo izvi re, ob niz kih pa te~e jo mimo kot li ne pro ti Pla nin ske - mu polju (Gams 1970; Gos po da ri~ in Habi~ 1979). Med razi ska va mi so ugo to vi li, da sta strm ca pod ze melj ske ga Raka na pri to~ ni stra ni (Zel{ ke jame) in odto~ ni stra - ni (Tkal ca jama) za deset krat do dvaj set krat ve~ ja od strm ca povr {in ske ga Raka v do li ni. Ta spoz na nja so med dru gim pojas nje va li s tem, da bi lah ko {lo za spe leo ge net sko raz li~ no sta re rove, kar naj bi pome ni lo, da Zel{ ke jame genet sko niso ekvi va lent ne Tkal ca jami (Gos po da ri~, Kogov {ek in Luzar 1983). S hi dro lo{ ki mi zna ~il nost mi doli ne Raka se je ukvar jal tudi Ivan Gams (1965; 2004). Ugo tav ljal je, da so pre to~ ne raz me re v njej odvi sne od vod nih raz mer na Cerk ni{ - kem polju. Ob niz kem vodo sta ju na Cerk ni{ kem polju pri te ka jo v do li no Raka pred vsem vode Cerk ni{ ~i ce. Tudi Gams ugo tav lja, da se del vod doli ni Raka izog ne, saj te~e jo narav nost pro ti Pla nin ske mu polju. Z bar va njem je bilo doka za no tudi, da so vode, ki poni ka jo v gru{~ na to gra di vo vzhod no pred Veli kim narav nim mostom, pove za ne z iz vi rom [kra tov ka pri gra du Ho{ perk (nem{ ko Haas berg) na Pla nin skem polju. Hitro sti pod zem nih vod se gib lje jo od 0,1 cm/s do 8 cm/s. Ob viso kih vodah so naj ve~ ji pre to ki v Zel{ kih jamah 25 m3/s in v naj bolj izdat nem izvi ru prav tako 25 m3/s. Ker lah ko Tkal ca jama odva ja naj ve~ do 30 m3/s vode, za~ ne voda zasta ja ti in nasta ne jo popla ve (Ha bi~ in Gos po da ri~ 1987). Poplav ne vode obi ~aj no dose è - jo glo bi no 10 m in sega jo sko raj do vrha odpr ti ne Veli ke ga narav ne ga mostu, to je 17 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik RAIP J LETAM Sli ka 4: Veli ki narav ni most ob niz kem vodo sta ju. do nad mor ske vi{i ne 512 m. Ob naj vi{ jih popla vah je nje go va odpr ti na popol no ma zali ta (Gams 2004). Do dat na spoz na nja o hi dro lo{ kih zna ~il no stih in vod nih pove za vah {ir {e oko li - ce kot li ne Rakov [koc jan so pri ne sla bar va nja in sle de nja vod, oprav lje na med leto ma 1997 in 2004 (Ko gov {ek 1999; Kogov {ek s so de lav ci 1999, Kogov {ek in Petri~ 2004; Petri~ in [ebe la 2005). 2.3 Spe leo lo{ ke razi ska ve Vhod ne dele ve~ jih pod zem nih jam so obi sko va li in opi sa li è v raz dob ju od Jane - za Vaj kar da Val va sor ja (Ko ro {ec 1967) do prve polo vi ce 19. sto let ja (Schmidl 1850). Ob{ir nej {e opi se jam sta obja vi la Viljem Putick (1888) in Édo uard-Al fred Mar tel (1894) v dru gi polo vi ci 19. sto let ja, potem, ko sta se loti la razi skav pod zem lja zara di na~r - tov odprav lja nja poplav na Cerk ni{ kem in Pla nin skem polju. S tem name nom so pod zem lje v oko li ci kot li ne Rakov [koc jan razi sko va li vse do kon ca dru ge sve tov ne voj ne. Po njej so za~e li na kra{ kih poljih na~r to va ti vod ne zadr è val ni ke. V ta namen je Ivan Gams (1965; 1966) razi sko val ponor ne jame na Cerk ni{ kem polju ter 18 GEORITEM 17 KRE FJAETAM Sli ka 5: Veli ki narav ni most ob viso ki poplav ni vodi. Zel{ ke jame. O ko li ~i nah aku mu li ra ne vode v ja mah med Cerk ni{ kim poljem in kot - li no Rakov [koc jan je poro ~al tudi Rado Gos po da ri~ (1969a), ki je dom ne val, da so zdaj{ nje hidro lo{ ke raz me re v ja mah rezul tat raz vo ja pod zem lja v plei sto ce nu in takrat - nih hidro lo{ kih raz mer na Cerk ni{ kem polju. Preo sta le podrob nej {e {tu di je so bile usmer je ne pred vsem v preu ~e va nje Cerk - ni{ ke ga jam ske ga siste ma, ki pred stav lja pri to~ ni del kot li ne Rakov [koc jan. Rado Gos po da ri~ (1970) je obja vil rezul ta te ob{ir ne ve~ let ne {tu di je Cerk ni{ ke ga jam ske - ga siste ma. V ra zi ska ve so bile vklju ~e ne tudi Zel{ ke jame, v ka te rih je ugo tav ljal ve~ raz voj nih faz. Z bar va njem vode je bilo potr je no, da so pod zem ni pro sto ri Cerk ni{ - ke ga jam ske ga siste ma hidro lo{ ko pove za ni z Zel{ ki mi jama mi, pa tudi, da so v njem {e ohra nje ni mor fo lo{ ki in sedi men to lo{ ki zna ki spe leo ge net skih pro ce sov, ki naka - zu je jo, da je hidro lo{ ka zve za obsta ja la è v plei sto ce nu. Ugo to vi li so, da so Zel{ ke jame v fazi izpi ra nja ilov na te ga sedi men ta, saj voda v do li no Raka te~e nemo te no tudi ob naj vi{ jih vodo sta jih, ko je odto~ ni del doli ne zalit. Pomemb na je tudi ugo to vi tev, da je za celo ten Cerk ni{ ki jam ski sistem zna ~il na aku mu la ci ja ilov na te ga gra di va do vi{ jih nad mor skih vi{in, kot to velja v so dob nih hidro lo{ kih raz me rah. V Zel{ kih jamah je bila ugo tov lje na pov pre~ na raven zapol ni tve jam skih rovov vsaj do nad mor ske vi{i - 19 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik ne 525 m. Da ne gre za loka len, ampak regio na len pojav, pojas nju je jo z dejs tvom, da se ostan ki vi{ jih aku mu la cij sedi men ta pojav lja jo tudi v dru gih jamah pore~ ja Ljub - lja ni ce (Gos po da ri~ 1968; 1969b; 1969c; 1970; Gos po da ri~ in Habi~ 1966). Te melj ni podat ki o po nor nem jam skem siste mu in osta lih jamah na obmo~ ju kot - li ne Rakov [koc jan so zbra ni in dostop ni v Ka ta stru jam Jamar ske zve ze Slo ve ni je. Posa mez ne ve~ je jame, zla sti Tkal ca jama in Rakov rokav Pla nin ske jame, so posred - no obrav na va ne pred vsem v hi dro lo{ kih (Gams 1970; Kogov {ek 2004) in hidro geo lo{ kih (^ar in Gos po da ri~ 1984; Habi~ in Gos po da ri~ 1987) razi ska vah. Podrob nej {e spe leo lo{ ke razi ska ve o ja mah v hi dro lo{ kem siste mu med Rako vim [koc - ja nom in Pla nin skim poljem pa niso bile oprav lje ne. 3 Recent ne hidro geo lo{ ke zna ~il no sti Rako ve ga [koc ja na Kot li na Rakov [koc jan je izob li ko va na v manj {i kra{ ki urav na vi med Cerk ni{ - kim in Pla nin skim kra{ kim poljem. Urav na va na nad mor ski vi{i ni okrog 600 m je prib lì no 7 km dol ga in 3 km {iro ka. Kot li na je dol ga okrog 3,5 in {iro ka 1,5 km. Obda - ja jo jo vzpe ti ne Cero vec (675 m) in [ukov gri~ (593 m) na seve ru, Rakov{ ki gri~ (646 m) na vzhod u, Nesre~ ni gri~ (712 m) in Nad li{ ~ek (712 m) na jugu, [koc jan ski gri~ (690 m) na zaho du ter Tol sti vrh (681 m) in Po~i val nik (721 m) na seve ro za ho du. Zno traj kot - li ne sta dve kota nji. V ju govz hod nem delu je okrog 1,5 km dol ga in pol kilo me tra {iro ka kra{ ka doli na Raka. Po nje nem raz me ro ma rav nem dnu te~e poni kal ni ca Rak, ki izvi - ra iz Zel{ kih jam (ka ta str ska {te vil ka 576) in poni ka v Tkal ca jamo (ka ta str ska {te vil ka 857; Kata ster jam JZS 2011). V se ve ro za hod nem delu kot li ne je kota nja, ime - no va na Pod bo jev laz. Dol ga je prib lì no kilo me ter in {iro ka 250 m. Nje no dno je dokaj urav na no, v njej pa ni nobe ne povr {in sko teko ~e ali sto je ~e vode. Ce lot no obrav na va no obmo~ je je zgra je no iz apnen cev spod nje kred ne sta ro sti. Skla di so sestav lje ni iz tem no sive ga pla sto vi te ga apnen ca. Ta ima na sve èm pre lo - mu mo~an vonj po bitum nu, ki pa hitro izgi ne. Debe li na spod nje kred nih pla sti dose è okrog 1200 m. Skla di vpa da jo za naj ve~ 30o pro ti zaho du, jugo za ho du in seve ro za - ho du. Med nji mi se mesto ma pojav lja apnen ~e va bre ~a s pe ska stim, dolo mit nim ali apne nim vezi vom. Bre ~a se pojav lja v ob li ki skla dov in podol go va tih le~, ki so obi - ~aj no debe le do 10 m, zahod no in vzhod no od Veli ke ga narav ne ga mostu celo do 50 m (Os nov na geo lo{ ka kar ta … 1967; Osnov na geo lo{ ka kar ta … 1970). Kot li no Rakov [koc jan pre~ ka jo tri je izra zi ti pre lo mi v di nar ski sme ri. ^ez osred - nji del Pod bo je ve ga laza in zahod no od doli ne Raka pote ka Nad li{ ki pre lom, vzhod no od Pod bo je ve ga laza in ~ez osred nji del doli ne Raka Rakov{ ki pre lom, vzhod - no od doli ne Raka, ~ez pri to~ ni del kot li ne, pa Gra hov ski ali Rakov pre lom. Pre lo me Sli ka 6: Tek ton ska zgrad ba kot li ne Rakov [koc jan. p 20 GEORITEM 17 Legenda izrazit prelom razpoklinska cona neizrazit prelom smer podzemnega toka poru{ena cona Avtorica vsebine: Mateja Ferk Avtorja zemljevida: Uro{ Stepi{nik, Manca Volk Vir: ^ar in Gospodari~ 1984 0 1000 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2011 m 21 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik 8 Farovka 9 Zelniki 7 1 6 Dolgi lazi 5 3 4 2 Cerkni{ki lazi Legenda vodotok 1 izvir Raka 6 Kotli~i (O~esa) skalna stena 2 Prunkovec 7 Kotel recentna naplavna 3 Bizerjev laz 8 izviri v Farovki ravnica Raka 4 Bizerjeva lo~ica 9 ponor Raka 5 Burjevka Avtorica vsebine: Mateja Ferk Avtorici zemljevida: Mateja Ferk, Manca Volk Podlaga: Temeljni topografski na~rt 1 : 5000 0 500 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2011 m Sli ka 7: Geo mor fo lo{ ki zem lje vid hidro lo{ ko aktiv ne ga dna doli ne Raka. 22 GEORITEM 17 KRE FJAETAM Sli ka 8: Doli na Raka ob niz kem vodo sta ju. KRE FJAETAM Sli ka 9: Doli na Raka ob viso kih popla vah. 23 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik sprem lja jo do 250 m {iro ke raz po klin ske cone. ^ez kot li no pote ka jo {e {te vil ni manj izra zi ti pre lo mi in raz po klin ske cone s pre vla du jo ~o smer jo od seve ra pro ti jugu (^ar in Gos po da ri~ 1984). Ker je preu ~e va no obmo~ je iz pre pust nih kar bo nat nih kam nin, pre vla du je nav - pi ~en odtok vode in nje no pod ze melj sko pre ta ka nje. Povr {in sko teko ~a voda se poja vi le v do li ni Raka. Rak izvi ra na jugovz hod nem kon cu doli ne, poni ka pa v nje nem seve - ro za hod nem delu. V do li ni Raka se pojav lja jo vode, ki ponik ne jo na seve ro za hod nem robu Cerk ni{ ke ga polja, in tudi vode, ki se dre ni ra jo sko zi kra{ ki masiv Javor ni kov. Pono ri se pojav lja jo zla sti v se ve ro za hod nem delu doli ne. Ob nì jih vodo sta jih voda poni ka v ì vo skal ni stru gi Raka in pre sah ne è na polo vi ci doli ne. Vode iz doli ne Raka se pod ze melj sko pre ta ka jo pro ti Pla nin ske mu polju, kjer izvi ra jo v ve~ izvi rih. Rak izvi ra iz Zel{ kih jam na nad mor ski vi{i ni 504 m in poni ka v Tkal ca jamo na nad mor ski vi{i ni 497 m. Zgor nji del doli ne se za~e nja z 200 m dol go in do 30 m {iro - ko zatrep no doli no v ob li ki kanjo na. Pobo~ ja tega dela doli ne so od 10 do 15 m viso ke str me do nav pi~ ne ste ne. Dno doli ne z ì vo skal no mati~ no pod la go pre kri va ero zij - sko preob li ko va no podor no gra di vo raz li~ ne veli ko sti. Za tem delom se doli na raz {i ri na pov pre~ no 80 m, pobo~ ja so skal na ta in str ma. Dno stru ge Raka je ìvo skal no, ob stru gi pa se za~ ne pojav lja ti naplav na rav ni ca, ki sega do nad mor ske vi{i ne 505 m. V po bo~ jih doli ne so zaje de ne zatrep ne doli ne ob~a snih pri to kov. V pr vih 350 m doli - ne, kjer je str mec Raka 5,7 (0137), se re~ na stru ga spu sti sko raj do nad mor ske vi{i ne 502 m. Zatem se hidro graf sko aktiv no dno doli ne raz {i ri na pov pre~ no 200 m in je naj {ir {e v osred njem delu ter na obmo~ ju Farov ke, kjer je {iro ko okrog 300 m. Skal - na ta in polò na pobo~ ja doli ne so v glav nem ena ko mer no odda lje na od stru ge Raka, ki je tudi v tem delu izob li ko va na v ì vo skal ni mati~ ni pod la gi. Na obeh stra neh stru - ge Raka se pojav lja obsè na naplav na rav ni ca, ki sega do nad mor ske vi{i ne 515 m, ven dar v zdaj{ njih hidro lo{ kih raz me rah naj vi{ je popla ve obi ~aj no seè jo samo do nad mor ske vi{i ne 510 m. Tudi v tem delu doli ne so stran ski pri to ki Raka v po bo~ - jih doli ne izob li ko va li zatrep ne doli ne. Str mec Raka je v tem delu mini ma len, saj je nad mor ska vi{i na re~ ne stru ge tik pred Veli kim narav nim mostom 502 m, kar je samo nekaj deci me trov pod nad mor sko vi{i no stru ge ob kon cu prve ga, òje ga dela doli - ne. Doli na se kon ~a s 35 m viso ko ste no, sko zi kate ro te~e Rak pod Veli kim narav nim mostom v udor ni co [koc jan ska jama, kjer poni ka v Tkal ca jamo. V do li ni Raka so poleg glav ne ga vodo to ka Raka, ki izvi ra iz Zel{ kih jam, {e {te - vil ni stran ski izvi ri, ki so osre do to ~e ni na {estih obmo~ jih. @e po dve sto metrih povr {in ske ga toka se Raku pri dru ì potok Prun ko vec, ki izvi ra v skal nem zatre pu okrog 100 m od stru ge Raka. Voda stal no izvi ra iz skal ne raz po ke, ob viso kih vodah pa tudi iz podor ne ga pobo~ ja. V Bi zer je vem lazu, pod jeò ìvo skal ne tera se v osred njem delu doli ne Raka, sta 40 m od stru ge Raka dva ob~a sna izvi ra. Pro ti zaho du je v Bi zer je - vi lo~i ci sku pi na ob~a snih izvi rov, loci ra nih v dveh okrog 25 m dol gih zatrep nih doli nah. Izvi ri v Bur jev ki so raz po re je ni v sto me tr skem pasu v trav na tem lazu tik ob Raku. 24 GEORITEM 17 KRE FJAETAM Sli ka 10: Izvir Prun ko vec. RAIP J LETAM Sli ka 11: Izvi ri Kot li ~i ali O~e sa. 25 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik Ob viso kih vodah so aktiv ni tudi izvi ri v po bo~ ju ìvo skal ne tera se nad Rakom. Najiz - dat nej {i pri tok Raka so Kot li ~i, zna ni tudi kot O~e sa. Obi ~aj no pris pe va jo okrog ~etr ti no vode v do li ni, ob niz kih vodo sta jih v po let nih mese cih tudi ve~. Kot li ~i dova ja jo me{a - ni co vode iz Cerk ni{ ke ga polja in pada vin ske vode, ki se dre ni ra sko zi kra{ ki masiv Javor ni kov. Voda se naj prej pojav lja v 100 m odda lje ni udor ni ci Kotel, od koder pod - zem no te~e pro ti Kot li ~em. Ob niz ki vodi izvi ra v Kot li ~ih iz dveh zali tih bre zen, ki sta zara di lege eno ob dru gem vide ti kot o~e si, po kate rih je izvir dobil ime, ter iz ozke - ga in glo bo ke ga frea ti~ ne ga rova pod ste no zatre pa, ki je v ka ta stru jam vpi san kot jama O~e sa ozi ro ma Kot li ~i (ka ta str ska {te vil ka 3994; Kata ster jam JZS 2011). Ob viso - kih vodo sta jih so aktiv ni tudi izvi ri okrog 10 m vi{ je v po bo~ ju doli ne. Voda iz Kot li ~ev te~e po stru gi pro ti Raku, v ka te re ga se izli va po 150 m. Izvi ri na vzhod ni stra ni Raka so red kej {i. Ve~ manj {ih izvi rov se pojav lja v Fa rov ki, trav na tem lazu v se ve ro za hod - nem delu doli ne. Nekaj ob~a snih izvi rov je tudi pod skal nim robom, med tem ko so stal ni izvi ri raz po re je ni bodi si v stru gi bodi si v nje ni nepo sred ni bli ì ni. 4 @ivo skal ne urav na ve V po bo~ jih kot li ne se nad hidro lo{ ko aktiv nim delom dna v ma ti~ ni pod la gi pojav - lja jo ìvo skal ne urav na ve. Zelo obsè ne so na sever ni in vzhod ni stra ni kot li ne, naj bolj izra zi te pa na nje ni zahod ni in jù ni stra ni, kjer se pobo~ ja sicer raz me ro ma str mo in ena ko mer no dvi ga jo pro ti oko li{ kim vrho vom. Urav na ve so mo~ no zakra se le, kakor tudi oko li{ ka pobo~ ja kot li ne; od pobo ~ij se raz li ku je jo le po naklo nu. Raz ~le nje ne so z raz li~ ni mi povr {in ski mi kra{ ki mi obli ka mi. Nasta le so na raz li~ nih nad mor skih vi{i nah. Sku pi ne urav nav na pri mer lji vih nad mor skih vi{i nah sestav lja jo nivo je urav - nav v po bo~ jih doli ne. Vi{ ji nivo urav nav je na nad mor ski vi{in okrog 565 m, nì ji nivo urav nav pa je na nad mor ski vi{i ni okrog 525 m. Nivo ji urav nav se med seboj raz li ku je jo po mor fo lo{ kih zna ~il no stih. Pre ho di vi{ jih ìvo skal nih urav nav v oko - li{ ka pobo~ ja so bla gi, saj so mo~ no raz ~le nje ne. Nì je leè ~e urav na ve, ki so s po vr {in ski mi kra{ ki mi obli ka mi manj raz ~le nje ne, obi ~aj no pre ha ja jo v oko li{ ka pobo~ ja s str mi mi, skal na ti mi pre gi bi. Nivo ji urav nav se med seboj raz li ku je jo tudi po koli ~i ni aloh to ne ga ilov na te ga gra di va, ki jih mesto ma pre kri va. Na pre ho du urav - nav v vi{ ja pobo~ ja so pone kod izob li ko va ne pol krò ne zaje de, ki ima jo obli ko zatre pov. Te obli ke so v pov pre~ ju okrog 30 m {iro ke in do 50 m dol ge; izra zi tej {e so ob nì jih tera sah. Nji ho va pobo~ ja so bolj str ma, dna pa manj raz ~le nje na s {krap lja mi, saj so raz po ke ve~i no ma zapol nje ne z ilov na tim sedi men tom. @i vo skal na urav na va na nad mor ski vi{i ni okrog 565m je v manj {em obse gu ohranje - na v ce lot nem obo du kot li ne Rakov [koc jan. Najob sè nej {a urav na va na tej nad mor ski Sli ka 12: Nivo ji ìvo skal nih urav nav v kot li ni Rakov [koc jan. p 26 GEORITEM 17 Legenda ìvoskalna uravnava na nadmorski vi{ini 565 m ìvoskalna uravnava na nadmorski vi{ini 525 m hidrolo{ko aktivno dno doline Raka kotlina Rakov [kocjan reka Rak Avtorica vsebine: Mateja Ferk Avtorici zemljevida: Mateja Ferk, Manca Volk Podlaga: Dràvna topografska karta 1 : 25.000 0 1000 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2011 m 27 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik vi{i ni je vzhod no ob Male ga narav ne ga mostu. Od vzhod a pro ti zaho du meri okrog 300 m, od seve ra pro ti jugu pa okrog 700 m. Osta le urav na ve na nad mor ski vi{i ni okrog 565 m, ki so izob li ko va ne pred vsem v se ver nih, zahod nih in vzhod nih pobo~ jih kot - li ne, so {iro ke le do 100 m in izra zi to raz po teg nje ne v sme ri vzpo red no s po bo~ ji. Na vzhod ni stra ni kot li ne je tak {no podol go va to urav na vo mò no sprem lja ti v dol ì ni ve~ kot 1000 m. Na urav na vah je kra jev no, v po sa mez nih raz po kah in depre si jah, {e ohra nje ne ga nekaj ilov na te ga sedi men ta, ven dar so koli ~i ne zane mar lji ve. Nje go ve gra nu lo me tri~ ne ana li ze so poka za le, da pre vla du je jo frak ci je melja in gli ne, petro - graf ske ana li ze pa so raz kri le, da vse bu je oolit ne kar nij ske bok sit ne prod ni ke, ki so zna ~il ni za pore~ je Cerk ni{ ~i ce. Nì ja ìvo skal na urav na va na nad mor ski vi{i ni okrog 525 m je ohra nje na po sko - raj celot nem obo du kot li ne. Najob sè nej {a odse ka urav na ve sta v se ver nem delu kot li ne, seve ro za hod no in vzhod no od osred nje ga dela kota nje Pod bo jev laz. Oba sta raz poteg - nje na v sme ri sever–jug. V pov pre~ ju sta {iro ka okrog 200 in dol ga 500 m. Frag men ti ìvo skal ne urav na ve na nad mor ski vi{i ni 525 m so zelo izra zi ti tudi nad doli no Raka, ki jo obda ja jo sko raj nepre tr go ma. Urav na ve v po bo~ jih nad doli no Raka so òje, ve~i - no ma {iro ke le okrog 50 m ter mo~ no raz po teg nje ne v sme ri vzpo red no s po bo~ ji. Na zahod ni stra ni doli ne Raka je mò no sprem lja ti ìvo skal ni urav na vi tega nivo ja okrog 500 m dale~, na vzhod ni stra ni pa je izob li ko va na okrog 1000 m dol ga, sko raj nepre ki nje na urav na va. Ostan ki ìvo skal ne urav na ve na tem nivo ju so raz ~le nje ni s povr {in ski mi kra{ ki mi obli ka mi. Za raz li ko od vi{ jih urav nav je na tem nivo ju ohra - nje ne ga bis tve no ve~ ilov na te ga sedi men ta. Pojav lja se na dnu vrta~, udor nic in dru gih depre sij, pone kod pa so ohra nje ne ve~ je zapla te sedi men ta, ki v ce lo ti pre kri va jo kra{ - ko povr{ je. Gra nu lo me tri~ ne ana li ze ilov na te ga sedi men ta so poka za le, da pre vla du je ta frak ci ji melja in gli ne, petro graf ske ana li ze ilov na te ga sedi men ta pa so raz kri le, da vse bu je oolit ne kar nij ske bok sit ne prod ni ke, zna ~il ne za pore~ je Cerk ni{ ~i ce. 5 Aloh to ni sedi men ti na povr{ ju Nad naplav no rav ni co v hi dro lo{ ko aktiv nem delu dna kot li ne, kjer se vsa ko leto obdob no pojav lja jo popla ve, je aloh to ni sedi ment ohra njen na dnu raz li~ nih kra{ - kih kotanj. Ilov na ti sedi ment zapol nju je dna neka te rih udor nic, vrta~ in {kra pelj po celot nem Rako vem [koc ja nu. Naj de mo ga lah ko tudi na naj vi{ jih pre de lih obo da. Pone kod so na povr{ ju ohra nje ne tudi ve~ je zapla te aloh to ne ga sedi men ta, ki obli - ku je jo ilov na te urav na ve. Te lah ko povsem pre kri va jo mati~ no kam nin sko pod la go. V ju govz hod nem delu kot li ne so zapla te aloh to nih sedi men tov na obmo~ jih, ime - no va nih Hla ~e, Dol gi lazi in Zel ni ki. V se ve ro za hod nem delu kot li ne je obsè na aloh to na ilov na ta urav na va, ki zapol nju je dno kota nje Pod bo jev laz. Pove za na je s {e dve ma raz po teg nje ni ma ilov na ti ma zapla ta ma v oko li ci. 28 GEORITEM 17 KRE FJAETAM Sli ka 13: Dol gi lazi ob viso kih popla vah. Ob mo~ je s to po ni mom Hla ~e je sever no od zatrep ne doli ne, kjer izvi ra Rak iz Zel{ kih jam. V Hla ~ah sta z aloh to nim ilov na tim sedi men tom zapol nje ni dve vzpo - red ni podol go va ti kota nji. Pote ka ta od seve ro vz ho da pro ti jugo za ho du. Zahod na je dol ga 140 in {iro ka pov pre~ no 70 m, vzhod na pa je dol ga 160 in {iro ka pov pre~ no 50 m. Obe zapla ti sta na nad mor ski vi{i ni med 520 in 540 m. Pobo~ ja obeh kotanj so v zgor njih delih izob li ko va na kot niz ke ste ne, pod kate ri mi so meli{ ~a. V po bo~ - jih se mesto ma pojav lja jo ostan ki è mo~ no pre pe re le sige. V Dol gih lazih okrog 250 m zahod no od Hla~ je z aloh to nim ilov na tim sedi men - tom zapol nje na 160 m dol ga in pov pre~ no 60 m {iro ka kota nja, ki pote ka v sme ri sever–jug. Za~ ne se v {i ro kem zatre pu, na nad mor ski vi{i ni 525 m. Na jù ni stra ni pre ha ja v na plav no rav ni co Raka na nad mor ski vi{i ni 505 m. Vzhod no pobo~ je sestav - lja jo do 5 m viso ke ste ne, pod kate ri mi so meli{ ~a. Zahod no pobo~ je je str mo in skal na to, viso ko od 15 do 20 m. Za pla ta aloh to ne ga ilov na te ga sedi men ta v Zel ni kih je jugovz hod no od pono ra Raka v Tkal ca jami. Dol ga je 150 in {iro ka pov pre~ no 40 m, raz po teg nje na pa je v sme - ri jugo za hod–se ve ro vz hod. Ohra nje ni del se za~ ne s pli tvo cen tri~ no poglo bi tvi jo na nad mor ski vi{i ni 525 m, pred stran skim vho dom v Tkal ca jamo. V kon~ nem delu na 29 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik Sli ka 14: Urav na no dno Pod bo je ve ga laza z aloh to nim sedi men tom. nad mor ski vi{i ni 520 m se poja vi {e cen tri~ na poglo bi tev v ilov na tem dnu. Pobo~ ja kota nje so ve~i no ma aktiv na, pone kod ste na sta, pod ste na mi pa so nako pi ~e ni raz - li~ no veli ki podor ni blo ki. V bli ì ni stran ske ga vho da v Tkal ca jamo je nekaj sige, ki je è mo~ no pre pe re la. Z aloh to nim ilov na tim sedi men tom je zapol njen tudi vzhod ni, naj nì ji del kota - nje v Pod bo je vem lazu. Pov pre~ no 150 m {iro ka urav na va je na nad mor ski vi{i ni 520 m. V nje nem osred njem delu se pojav lja jo do 15 m {iro ke in do 5 m glo bo ke sufo zij ske vrta ~e. Ob robo vih ilov na te zapol ni tve so na sti ku s po bo~ ji posa mez ne kota nje, kjer se ilov na to gra di vo spi ra v pod zem lje. Pre hod med urav na nim ilov na tim dnom in polò - ni mi ìvo skal ni mi pobo~ ji kota nje je blag, brez str mih relief nih sto penj. V ju govz hod nem delu Pod bo je ve ga laza osred nja ilov na ta urav na va brez pre ki - ni tve pre ha ja v po dol go va to kota njo, zapol nje no z aloh to nim ilov na tim sedi men tom. V sme ri sever–jug raz po teg nje na kota nja na nad mor ski vi{i ni od 520 do 525 m je dol - ga 250 in {iro ka pov pre~ no 10 m. Nje no ilov na to dno je na vme snih delih pre kri to s po dor ni mi blo ki, zato ni povsem urav na no. Pobo~ ja kota nje so v ve~ jem delu ste - na sta, pod ste na mi pa so nako pi ~e ni raz li~ no veli ki podor ni blo ki. Po dol go va ta kota nja, zapol nje na z aloh to nim ilov na tim sedi men tom, je tudi zahod - no od osred nje ilov na te urav na ve v Pod bo je vem lazu. Dol ga je 120 in {iro ka pov pre~ no 40 m. Raz po teg nje na je v sme ri sever–jug. Dno na nad mor ski vi{i ni 510 m je sko raj povsem rav no. Pobo~ ja kota nje so ste na sta, pod ste na mi pa so pone kod nako - 30 GEORITEM 17 KRE FJAETAM pi ~e ni ve~ ji podor ni blo ki. Kota nja v se ve ro za hod nem delu, kjer je obod naj nì ji, pre - ha ja v so sed njo podol go va to kota njo na nad mor ski vi{i ni okrog 515 m, prav tako zapol nje no z ilov na tim sedi men tom. Dol ga je 110 in {iro ka pov pre~ no 20 m. Zaklju - ~i se pod ste na stim zatre pom. Dno je raz ~le nje no z vr ta ~a mi in vme sni mi skal na ti mi gre be ni, ki pa so nì ji od oko li{ ke ga povr{ ja. Pobo~ ja te kota nje so polò na in postop - no pre ha ja jo v oko li{ ko povr{ je. Ker je ilov na ti sedi ment na vseh opi sa nih loka ci jah odlo èn na vi{ ji nad mor ski vi{i ni, kot jo v re cent nih hidro lo{ kih raz me rah dose è gla di na kra{ ke vode, nas je zani - ma lo, v kak {nih raz me rah je bil odlo èn in od kod izvi ra. V ta namen smo ana li zi ra li vzor ce ilov na te ga sedi men ta, ki se pojav lja na povr{ ju. Gra nu lo me tri~ ne ana li ze sedi - men ta so raz kri le, da pre vla du je frak ci ja melja, veli ko pa je tudi gli ne in drob ne ga peska. Petro graf ske ana li ze so poka za le, da sedi ment med dru gim vse bu je oolit ne kar - nij ske bok sit ne prod ni ke, zna ~il ne za pore~ je Cerk ni{ ~i ce. 6 Jame Na obmo~ ju Rako ve ga [koc ja na je v Ka ta stru jam Jamar ske zve ze Slo ve ni je regi - stri ra nih 64 jam (Ka ta ster jam JZS 2011). Med nji mi je 10 ak tiv nih vod nih jam, 32 neak tiv nih vod nih jam, ki so nasta le v frea ti~ ni in epi frea ti~ ni coni, ter 22 va doznih 31 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik 3688 Podbojev 3687 laz 3507 3686 5489 Veliki Globo{~ak 3685 Pirhovci 3 1280 Pirhovci 2 Dvojni Globo{~ak Zelniki Pirhovci 1 783 2209 3135 7540 D Hla o ~e lgi l 3684 az 3683 i Brlog Globo~ica 2000 Legenda ilovnati sediment na nadmorski vi{ini 565 m ilovnati sediment na nadmorski vi{ini 525 m jama z vodoravnim rovom na nadmorski vi{ini 525 m 783 katastrska {tevilka jame Avtorica vsebine: Mateja Ferk Avtorja zemljevida: Uro{ Stepi{nik, Manca Volk Podlaga: Temeljni topografski na~rt 1 : 5000 0 500 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2011 m Sli ka 15: Obmo~ ja aloh to nih sedi men tov na povr{ ju. 32 GEORITEM 17 Legenda aktivna freati~na in epifreati~na jama neaktivna freati~na in epifreati~na jama vadozno brezno Avtor vsebine: Uro{ Stepi{nik Avtorja zemljevida: Uro{ Stepi{nik, Manca Volk Podlaga: Dràvna topografska karta 1 : 25.000 0 1000 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2011 m Sli ka 16: Loka ci je jam v Ra ko vem [koc ja nu gle de na nji hov tip. Sli ka 17: Tlo ri sni na~rt Zel{ kih jam (Ka ta ster jam JZS 2011). p str. 34 33 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik 34 GEORITEM 17 35 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik KRE FJAETAM Sli ka 18: Stran ski vhod v Tkal ca jamo. RAIP J LETAM Sli ka 19: Vhod ni del Tkal ca jame. 36 GEORITEM 17 RAIP J LETAM Sli ka 20: Glav ni vhod v Tkal ca jamo ob niz kem vodo sta ju. KRE FJAETAM Sli ka 21: Glav ni vhod v Tkal ca jamo ob viso kih popla vah. 37 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik bre zen. Z vi di ka inter pre ta ci je hidro lo{ ke ga in geo mor fo lo{ ke raz vo ja kot li ne so naj - po memb nej {e aktiv ne vod ne jame ter odse ki frea ti~ nih in epi frea ti~ nih jam skih siste mov, ki niso ve~ hidro lo{ ko aktiv ni. 6.1 Aktiv ne vod ne jame Ak tiv ne vod ne jame so dostop ne le v do li ni Raka, med tem ko v Pod bo je vem lazu ni dostop na nobe na jama, ki bi segla do gla di ne kra{ ke vode. Hidro lo{ ka funk ci ja vod - nih jam je dova ja nje vode v Ra kov [koc jan ali odva ja nje vode iz nje ga. Naj dalj {a vod na jama so 4742 m dol ge Zel{ ke jame (ka ta str ska {te vil ka 576; Kata - ster jam JZS 2011), ki so izob li ko va ne na skraj ni seve ro vz hod ni stra ni doli ne Raka. Zel{ ke jame so izvir na jama, iz kate re pri te ka Rak. Raz ve jen jam ski sistem Zel{ kih jam je pogla vit ni pri to~ ni del Rako ve ga [koc ja na. V se da njih hidro lo{ kih raz me rah je hidro lo{ ko akti ven le del jam ske ga siste ma, osta li rovi so nasta li v pre te klih raz - voj nih fazah in so hidro lo{ ko neak tiv ni. V pre te klih raz voj nih fazah je bil pomem ben dotok vode po Jù nem in Blat nem rovu. Jù ni rov, ki je v zdaj{ njih hidro lo{ kih raz - me rah neak ti ven, se zaklju ~i s ~el nim podo rom na obmo~ ju udor ni ce Brlog. V Blat nem rovu se {e ved no pojav lja ob~a sen potok, ki te~e od juga pro ti seve ru. Rov se na jugu zaklju ~i s ~el nim podo rom na obmo~ ju udor ni ce Glo bo ~i ca. Hidro lo{ ko neak ti ven Sever ni rov je v pre te klo sti pre va jal vode pro ti seve ro za ho du, v sme ri udor - ni ce Dvoj ni Glo bo{ ~ak. Zara di tega je moral biti izvir Raka neko li ko sever ne je ali zahod ne je od zdaj{ nje ga. Z vi di ka inter pre ta ci je hidro lo{ kih raz mer Rako ve ga [koc ja na v se da njih in pre - te klih raz me rah je pomemb na tudi 2885 m dol ga Tkal ca jama (ka ta str ska {te vil ka 857; Kata ster jam JZS 2011) na seve ro za hod ni stra ni doli ne Raka. Je epi frea ti~ na ponorna jama, ki odva ja vode iz doli ne Raka pro ti Pla nin ske mu polju. Jama pote ka v glav nem od jugovz ho da pro ti seve ro za ho du. Na pod la gi mor fo lo{ kih in mor fo me tri~ nih zna~ilno sti nje ne ga vhod ne ga dela in stran skih rovov lah ko dom ne va mo, da so se posa - mez ni deli jame izob li ko va li v raz li~ nih raz voj nih fazah. 6.2 Neak tiv ne vod ne jame Neak tiv nih frea ti~ nih in epi frea ti~ nih jam je naj ve~ na vzhod ni, izvir ni, in seve ro - za hod ni, ponor ni stra ni doli ne Raka ter v Pod bo je vem lazu. Gre za ostan ke raz pad lih jam skih siste mov, ki so bili aktiv ni v sta rej {ih fazah raz vo ja kot li ne. Jame pred stav lja - jo odse ke nek da njih izvir nih ali ponor nih jam, ki so dova ja le ali odva ja le vodo iz Rako ve ga [koc ja na, zato so klju~ ne za inter pre ta ci jo pre te klih raz voj nih faz kot li ne. Naj dalj {a neak tiv na vod na jama je 220 m dol ga Anè to va ali Dva ti so ~a jama (ka - ta str ska {te vil ka 2000; Kata ster jam JZS 2011) na jugovz hod ni stra ni Rako ve ga [koc ja na. Pote ka od seve ro za ho da pro ti jugovz ho du. V sta rej {i raz voj ni fazi kot li ne je bila pri - 38 GEORITEM 17 Sli ka 22: Tlo ri sni na~rt Anè to ve jame (Ka ta ster jam JZS 2011). to~ na jama, ki je dova ja la vode iz jugovz hod ne sme ri. Njen zahod ni rov se na sever - ni stra ni zaklju ~i s ~el nim podo rom na obmo~ ju udor ni ce Brlog. Na vzhod ni stra ni doli ne Raka je 200 m sever no od izvi ra Raka Car ska jama pri Glo bo{ ~a ku (ka ta str ska {te vil ka 7540; Kata ster jam JZS 2011). Odpi ra se med udor - ni co Dvoj ni Glo bo{ ~ak in obmo~ jem, ime no va nim Hla ~e. Vodo rav ni jam ski rov je dolg 27 m in pote ka v sme ri sever–jug. Jamo je izob li ko va la teko ~a voda v frea ti~ ni ali epi frea ti~ ni coni. Na nje nih ste nah ohra nje ne pri mar ne jam ske obli ke naka zu je - jo, da je v sta rej {i raz voj ni fazi kot li ne ime la vlo go pri to~ ne ga kana la v do li no Raka. 116 m dol ga Jama pod cesto v Ra ko vem [koc ja nu (ka ta str ska {te vil ka 2209; Kata - ster jam JZS 2011) se odpi ra na vzhod ni stra ni doli ne Raka, v ne po sred nem zaled ju obmo~ ja, ime no va ne ga Dol gi lazi. Pote ka od jugo za ho da pro ti seve ro vz ho du. Je neak - ti ven osta nek epi frea ti~ ne jame, ki je ime la vlo go pre to~ ne jame. Ker v njej ohra nje ne pri mar ne jam ske obli ke kaè jo raz li~ ne sme ri vod ne ga toka, ni mò no z go to vost jo skle pa ti, ali je ime la vlo go dova ja nja ali odva ja nja vode iz doli ne Raka. Ker pa je bila izob li ko va na in preob li ko va na v ve~ fazah, se je nje na hidro lo{ ka funk ci ja lah ko tudi spre mi nja la. 39 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik Legenda Carska jama pri Globo{~aku (7540) siga skale, podorno gradivo Avtor na~rta: Uro{ Stepi{nik Vir: Kataster jam JZS 2011 Sli ka 23: Ski ca pre re za Car ske jame. Sli ka 24: Ski ca pre re za Jame pod cesto v Ra ko vem [koc ja nu (Ka ta ster jam JZS 2011). 40 GEORITEM 17 50 m sever no od Veli ke ga narav ne ga mostu je pod 30 m viso ko ste no na seve ro - vzhod ni stra ni [koc jan ske udor ni ce 10 m dol ga jama Spod mol pod [koc ja nom (ka ta - str ska {te vil ka 3364; Kata ster jam 2011), ki pote ka od seve ra pro ti jugu. Spod mol je osta nek rova, nad kate rim je nasta la [koc jan ska udor ni ca. Z nje nim nastan kom so jam ske stene posta le pre vi sna pobo~ ja udor ni ce, kar doka zu je jo {te vil ni kap ni ki in siga, ki, ~eprav so zara di inten ziv ne ga pre pe re va nja siga è mo~ no raz pad li, {e ved no pre kri va jo stene. V jù nem delu Pod bo je ve ga laza je 100 m seve ro vz hod no od udor ni ce Veli ki Glo - bo{ ~ak 40 m dol ga Jama pri Malem Glo bo{ ~a ku (ka ta str ska {te vil ka 3507; Kata ster jam JZS 2011). Pote ka v sme ri sever–jug. Izob li ko va la jo je teko ~a voda v frea ti~ ni ali epi frea ti~ ni coni. Ker pri mar ne jam ske obli ke niso ohra nje ne, sme ri vod ne ga toka ni mò no dolo ~i ti. Posa mez ni sta lak ti ti v jami so ukriv lje ni pro ti seve ru, kar pome - ni, da je v ~a su nji ho ve ga nasta ja nja v tej sme ri pote ka la kon stant na zra~ na cir ku la ci ja, tam pa je bilo naj ver jet ne je tudi nada lje va nje jame, ki ga je è v ce lo ti zapol ni la siga. Vse ka kor lah ko skle pa mo, da je jama preo sta nek ve~ je ga jam ske ga siste ma, ki je v pre - te klo sti pre va jal vodo med doli no Raka in Pod bo je vim lazom. 16 m dol ga Jama pri Pod bo je vem lazu (ka ta str ska {te vil ka 3687; Kata ster jam JZS 2011), ki pote ka v sme ri sever–jug, je na zahod ni stra ni kota nje Pod bo jev laz. Nje ne mor fo lo{ ke zna ~il no sti kaè jo, da je bila v pre te klo sti pre to~ na jama v epi frea - ti~ ni coni. Ker pa so pri mar ne ste ne in jam ski strop preob li ko va li odla ga nje sige, mehan sko ru{e nje stro pa in aktiv no zmr zal no pre pe re va nje, ni ohra nje nih pri mar - nih jam skih oblik, ki bi naka zo va le smer vod ne ga toka. 7 Udor ni ce Na obrob ju Rako ve ga [koc ja na je 18 udor nic. Naj ve~ jih je na vzhod ni stra ni kot - li ne, pojav lja jo pa se tudi na obmo~ ju Pod bo je ve ga laza. Nad pod zem nim tokom Raka v Zel{ kih jamah je sedem udor nic. Naj ve~ ja med nji mi se ime nu je Zel{ ka jama. Ohra - nje ni del nje ne ga stro pa je znan pod ime nom Mali narav ni most in je ena naj ve~ jih zna me ni to sti Rako ve ga [koc ja na (Ste pi {nik 2006). Na vzhod ni stra ni kot li ne so {e udor ni ce Glo bo ~i ca, Brlog in Dvoj ni Glo bo{ ~ak ter tri udor ni ce na obmo~ ju, ime - no va nem Pir hov ci. Na obmo~ ju kota nje Pod bo jev laz so udor ni ce Veli ki Glo bo{ ~ak, Mali Glo bo{ ~ak in Udor ni ca ob Matil di ni cesti. Zel{ ka jama in dru ge udor ni ce nad jam skim siste mom Zel{ kih jam so izob li ko - va ne na vzhod ni stra ni Rako ve ga [koc ja na, nad pod zem nim tokom Raka, tik pred nje go vim izvi rom v Ra ko vem [koc ja nu. Zara di sprot ne ga odna {a nja podor ne ga gra - di va z nji ho ve ga dna ima jo vse ste na sta pobo~ ja, z dna pa se odpi ra jo vho di v raz li~ ne dele Zel{ kih jam. Udor ni ca Glo bo ~i ca je na jugovz hod ni stra ni Rako ve ga [koc ja na, ob vznò ju [kan - ske ga gri ~a. Nje na pobo~ ja so v ve~ jem delu aktiv na, ste ne so le v zgor njih delih jù ne ga 41 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik 1 2 3 4 5 6 9 7 10 8 11 12 Legenda udornica 1 Brezno ob Matildini cesti 5 Pirhovci 3 Dvojni Globo{~ak 9 2 Mali Globo{~ak 6 Pirhovci 2 Zel{ka jama 10 3 Veliki Globo{ ak ~ 7 Pirhovci 1 Brlog 11 [kocjanska jama 4 8 Kotel 12 Globo~ica Avtorica vsebine: Mateja Ferk Avtorja zemljevida: Uro{ Stepi{nik, Manca Volk Podlaga: Topografska karta 1 : 25.000 0 1000 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 2011 m Sli ka 25: Loka ci je udor nic na obmo~ ju Rako ve ga [koc ja na. 42 GEORITEM 17 RAIP J LETAM Sli ka 26: Mali narav ni most. in vzhod ne ga pobo~ ja. Dno udor ni ce je {iro ko do 20 in dol go 100 m. Urav na no je v aloh to nem ilov na tem sedi men tu na nad mor ski vi{i ni 580 m. Glo bo ~i ca je udr ta jù - no od Blat ne ga rova Zel{ kih jam, ki se na obmo~ ju udor ni ce zaklju ~i s po do rom. S tem je pre ki nje no nada lje va nje jam ske ga rova pro ti jugu, naj ver jet ne je v sme ri ponor ne jame Mala Kar lo vi ca (ka ta str ska {te vil ka 171; Kata ster jam JZS 2011) na Cek ni{ kem polju (Ste pi {nik 2006). Udor ni ca Brlog je na vzhod ni stra ni Rako ve ga [koc ja na, 100 m seve ro za hod no od Glo bo ~i ce. Ima ste na sta pobo~ ja, pod nji mi so meli{ ~a, ki sega jo do dna udor ni - ce. Dno je {iro ko pov pre~ no okrog 80 m in v aloh to nem ilov na tem sedi men tu na nad mor ski vi{i ni 525 m raz me ro ma urav na no. Na ilov na tem dnu se pojav lja jo sufo - zij ske vrta ~e, kar naka zu je na akti ven pro ces odna {a nja gra di va izpod udor ni ce. Udor ni ca Brlog je nasta la nad vodo rav nim jam skim rovom, ki je pre va jal vodo od jugovz ho da pro ti seve ro za ho du. Na jugo za hod ni stra ni se za podo rom udor ni ce nada - lju je Zahod ni rov Anè to ve jame, na vzhod ni stra ni udor ni ce pa je vhod v Jù ni rov Zel{ kih jam. Udor ni ca Dvoj ni Glo bo{ ~ak je na seve ro vz hod ni stra ni Rako ve ga [koc ja na, okrog 100 m sever no od obmo~ ja, ime no va ne ga Hla ~e. Nje na pobo~ ja so ste na sta, pre ki - 43 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik KRE FJAETAM Sli ka 27: Kori to, nasta lo zara di ob~a sne ga izte ka nja vode iz udor ni ce Kotel. ni tvi se poja vi ta le na sever ni in seve ro vz hod ni stra ni obo da, kjer je pobo~ je aktivno. Na vzhod ni in zahod ni stra ni so pod ste na mi meli{ ~a. Dno v aloh to nem ilov na tem sedi men tu na nad mor ski vi{i ni 525 m je raz me ro ma rav no. Na jugovz hod ni stra ni udor ni ce se v pod zem lju s ~el nim podo rom zaklju ~i Sever ni rov Zel{ kih jam. Naj - ver jet ne je je nastal nad pod zem nim rovom, ki je pre va jal vodo pro ti zaho du, zato lah ko skle pa mo, da je bil takrat izvir Raka sever ne je ozi ro ma zahod ne je od recent ne ga izvira. Na obmo~ ju, ime no va nem Pir hov ci, ki leì na seve ro vz hod ni stra ni Rako ve ga [koc - ja na, pod vznò jem Rakov{ ke ga gri ~a, so tri udor ni ce. Naj jù nej {a med nji mi, ki smo jo poi me no va li Pir hov ci 1, ima na zahod ni in vzhod ni stra ni aktiv na pobo~ ja, na sever - ni in jù ni stra ni pa pobo~ ja pre kri va jo meli{ ~a. Dno udor ni ce je iz aloh to ne ga ilov na te ga sedi men ta in je rah lo nag nje no od sever ne ga dela na nad mor ski vi{i ni 535 m do manj {e urav na ve v jù nem delu na nad mor ski vi{i ni 525 m. Naj za hod nej {a med udor ni ca mi je Pir hov ci 2. Nje na pobo~ ja na zahod ni, jù ni in jugovz hod ni stra ni pre - kri va jo meli{ ~a in podor ni blo ki. Na sever ni in vzhod ni stra ni je aktiv no pobo~ je, ki zvez no pre ha ja v oko li{ ko povr{ je. Dno je urav na no v aloh to nem ilov na tem sedi men - tu na nad mor ski vi{i ni 525 m. Naj se ver nej {a udor ni ca je Pir hov ci 3. Na nje ni sever ni in vzhod ni stra ni so aktiv na pobo~ ja, na jù ni in zahod ni stra ni pa pobo~ ja pre kri - va jo meli{ ~a iz podor nih blo kov raz li~ nih dimen zij. Dno je zapol nje no z aloh to nim 44 GEORITEM 17 KRE FJAETAM Sli ka 28: Siga ste tvor be na ste nah [koc jan ske udor ni ce. ilov na tim sedi men tom in urav na no na nad mor ski vi{i ni okrog 547 m. Udor nic ne more mo pove za ti s so dob ni mi hidro lo{ ki mi zna ~il nost mi Rako ve ga [koc ja na, saj ni nobe nih zna nih ali dostop nih vod nih jam, ki bi dova ja le vodo v kot li no iz te sme ri. Na pod la gi nji ho ve loka ci je pa lah ko rekon strui ra mo pre te kle hidro lo{ ke raz me re v kot - li ni, ki kaè jo, da so se na seve ro vz hod ni stra ni Rako ve ga [koc ja na v pod zem lju pre va ja le ve~ je koli ~i ne vode v kot li no ali ob njej ter naprej pro ti seve ro za ho du. Na zahod ni stra ni Rako ve ga [koc ja na je v za led ju izvi rov Kot li ~i ozi ro ma O~e - sa udor ni ca Kotel. Na vzhod ni in jù ni stra ni nje na pobo~ ja sestav lja jo ste ne, ki sega jo od obo da do dna. Na zahod ni stra ni je aktiv no pobo~ je, ki ga pre kri va jo podor ni blo - ki. Dno udor ni ce je na nad mor ski vi{i ni 505 m in sega v epi frea ti~ no cono, zato je del leta oje zer je no. Podor ni blo ki ve~ jih dimen zij so delo ma pre kri ti z aloh to nim ilov - na tim sedi men tom. Ob naj vi{ jih vodo sta jih se udor ni ca napol ni z vodo, ki povr {in sko odte ka po 5 m {iro ki in do 3 m glo bo ki stru gi v ì vo skal ni mati~ ni pod la gi pro ti seve - ru, kjer se izli va v Rak. V po nor nem delu doli ne Raka je tik pred ponor no Tkal ca jamo udor ni ca [koc - jan ska jama. Nje na pobo~ ja so v ce lo ti ste na sta. V sred njem delu vzhod ne ga pobo~ ja je Veli ki narav ni most. Na jù ni stra ni udor ni ce se pod 40 m viso ko ste no odpi ra 10 m {irok in kar 25 m visok vhod v Tkal ca jamo. Po dnu jù ne ga dela udor ni ce, ki je izo - 45 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik KRE FJAETAM Sli ka 29: Podol go va to dno udor ni ce Veli ki Glo bo{ ~ak. bli ko va no v ì vi ska li na nad mor ski vi{i ni okrog 500 m, te~e Rak, ki pri te ka sko zi Veli - ki narav ni most in poni ka v Tkal ca jamo. Sever ni del udor ni ce je neak ti ven. V njem je ohra njen obse èn podor ni sto èc. Nastal je ob poru {i tvi stro pa nad jamo, ki je pote - ka la od seve ra pro ti jugu. Ste pi {nik (2006) ugo tav lja, da izra zi to podol go vat tlo ris udor ni ce naka zu je, da je nasta la nad pli tvo pod povr{ jem pote ka jo ~im aktiv nim jam - skim rovom, tako da je lah ko voda spro ti odna {a la podor no gra di vo izpod udor ni ce. Na pod la gi mor fo lo gi je udor ni ce je mogo ~e skle pa ti tudi, da je bila udor ni ca hidro - lo{ ko aktiv na vsaj v dveh raz li~ nih fazah. Prva faza pred stav lja delo va nje in posle di~ no odna {a nje gra di va po celot ni dol ì ni udor ni ce, kar je vpli va lo na zna ~il no podol go - va to obli ko. V dru gi fazi se je voda pre to ~i la sko zi Veli ki narav ni most pro ti Tkal ca jami, zato je sever ni del udor ni ce ostal neak ti ven. Ned vom no so v se ver nem nada - lje va nju podo ra zdaj neak tiv ni jam ski rovi, kate rih sle do ve lah ko pre poz na mo v Spod mo lu pod [koc ja nom na sever ni stra ni udor ni ce in v si ga stih tvor bah na nje - nih ste nah. Naj ve~ ja udor ni ca v Pod bo je vem lazu je Veli ki Glo bo{ ~ak, ki je prav za prav med doli no Raka in Pod bo je vim lazom, 200 m zahod no od udor ni ce [koc jan ska jama. Pobo~ ja Veli ke ga Glo bo{ ~a ka so v glav nem ste na sta, pod nji mi so meli{ ~a. Ve~ ja pre - ki ni tev v os te nju je le na sever ni stra ni, kjer je v zgor njem delu aktiv no pobo~ je in 46 GEORITEM 17 pod njim meli{ ~e. Dno udor ni ce pred stav lja 3 m {irok in 5 m glo bok jarek v aloh to - nem ilov na tem sedi men tu na nad mor ski vi{i ni od 515 do 520 m. Izra zi ta raz po teg nje nost udor ni ce v sme ri jugo za hod–se ve ro vz hod naka zu je, da je nasta la nad bli zu povr{ ja pote ka jo ~im aktiv nim jam skim rovom, kjer je voda spro ti odna {a la poru - {e no gra di vo izpod udor ni ce (Ste pi {nik 2006). Udor ni ca Mali Glo bo{ ~ak je v jù nem delu kota nje Pod bo jev laz, 50 m sever no od Veli ke ga Glo bo{ ~a ka. Nje na pobo~ ja so ste na sta, pod nji mi pa so nako pi ~e ni podor - ni blo ki, ki v ce lo ti pre kri va jo dno. Na sever ni stra ni udor ni ce se v spod njem delu ste ne odpi ra vhod v Jamo pri Malem Glo bo{ ~a ku. Gre za sever no nada lje va nje jam - ske ga rova, nad kate rim je nasta la udor ni ca. V osred njem delu kota nje Pod bo jev laz je udor ni ca Ob Matil di ni Cesti. Nje na pobo~ ja v ce lo ti sestav lja jo nav pi~ ne, na vzhod ni stra ni celo pre vi sne ste ne, ki sega - jo od obo da do dna udor ni ce. Dno se zni ù je od jù ne ga dela na nad mor ski vi{i ni 520 m pro ti seve ro vz hod ne mu delu na nad mor ski vi{i ni 512 m. Na seve ro vz hod ni stra ni se meter nad dnom v ste ni odpi ra pol metra visok in 10 m {irok spod mol, dolg naj ve~ 5 m. Zaklju ~i se z zo ì tvi jo lezi ke, ob kate ri je nastal. Udor ni ca je nasta la z udo - rom nad ve~ jim jam skim rovom, ki je naj ver jet ne je pre va jal vodo iz Pod bo je ve ga laza pro ti Pla nin ske mu polju. 8 Mor fo ge net ske in mor fo kro no lo{ ke zna ~il no sti kot li ne Rakov [koc jan Geo mor fo lo{ ka razi ska va povr {in skih in pod zem nih kra{ kih oblik na obmo~ ju kot li ne Rakov [koc jan je poka za la, da je nasta nek in raz voj kot li ne kom plek snej {i, kot je bilo nave de no v doz daj{ nji lite ra tu ri. Kot li na je izob li ko va na v kra{ ki urav na - vi na nad mor ski vi{i ni okrog 600 m, ki jo gra di jo apnen ci spod nje kred ne sta ro sti. ^ez njo pote ka jo tri je izra zi ti pre lo mi v di nar ski sme ri, poleg njih pa {e {te vil ni manj - {i pre lo mi v sme ri sever–jug. Ob pre lo mih so tudi raz po klin ske cone, ki prav tako pote ka jo v di nar ski sme ri in sme ri sever–jug. Osre do to ~e nost tek ton skih poja vov na manj {em obmo~ ju pred stav lja ovi ro pod zem ne mu pre ta ka nju vod, saj one mo go ~a nasta nek ve~ jih pod zem nih kana lov, ki bi lah ko pre va ja li vso doto~ no vodo. Na obmo~ - ju kot li ne Rakov [koc jan voda odte ka tudi pod zem no, ven dar je kam ni na pre tr ta do te mere, da pri ha ja do lokal no dvig nje ne ga pie zo me tri~ ne ga nivo ja in vode to obmo~ je pre~ ka jo ve~i no ma povr {in sko. Kot li na Rakov [koc jan, {e zla sti pa doli na Raka v nje nem jugovz hod nem delu, pred stav lja vme sni ~len v pre ta ka nju vode po Notranj skem podo lju ozi ro ma v hi - dro lo{ kem siste mu kra{ ke Ljub lja ni ce. S po drob nim preu ~e va njem relief nih oblik je bilo ugo tov lje no, da so neka te re nasta le v dru ga~ nih hidro lo{ kih raz me rah, saj nima - jo ve~ prvot ne hidro lo{ ke funk ci je. Gra nu lo me tri~ ne ana li ze ilov na tih sedi men tov, 47 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik ohra nje nih na povr{ ju in v ja mah na nad mor skih vi{i nah, ki jih v re cent nih hidro - lo{ kih raz me rah gla di na kra{ ke vode ne dose è ve~, so raz kri le, da gre v vseh pri me rih za drob no zr na te frak ci je sedi men ta s pre vla du jo ~i ma dele è ma melja in gli - ne. Petro graf ske ana li ze sedi men tov pa so poka za le, da je sedi ment aloh to ne ga izvo ra, saj se, med dru gim, v njem pojav lja jo oolit ni kar nij ski bok sit ni prod ni ki, ki so zna - ~il ni za pore~ je Cerk ni{ ~i ce. Na pod la gi teh ugo to vi tev lah ko zaklju ~i mo, da so bile sme ri pre ta ka nja vode v pre te klo sti ana log ne dana{ njim ter da se hidro lo{ ka vlo ga kot li ne v pre te klo sti ni spre mi nja la. Z mor fo lo{ kim kar ti ra njem Rako ve ga [koc ja na je bilo ugo tov lje no, da so ohra - nje ne ìvo skal ne urav na ve v po bo~ jih kot li ne izob li ko va ne na pri mer lji vih nad mor skih vi{i nah. Ker je edi ni zna ni meha ni zem urav na va nja kra{ ke ga povr{ ja urav na va nje na pie zo me tri~ nem nivo ju, skle pa mo, da so nasta le z urav na va njem dna kot li ne na pie - zo me tri~ nem nivo ju v sta rej {ih raz voj nih fazah. Nivo je urav nav smo lah ko pove za li tudi z ni vo ji aloh to nih sedi men tov na povr{ ju ter nivo ji danes neak tiv nih vod nih jam, ki so se v pre te klo sti izob li ko va ne na pie zo me tri~ nem nivo ju. Na pod la gi teh ugo - to vi tev smo lah ko izpo sta vi li dve izra zi ti raz voj ni fazi kot li ne v pre te klo sti, to je zgod njo in sred njo raz voj no fazo. 8.1 Zgod nja raz voj na faza kot li ne Rakov [koc jan V po bo~ jih kot li ne se ìvo skal ne urav na ve pojav lja jo na ve~ nivo jih. Naj vi{ je so naj ver jet ne je naj sta rej {i mor fo lo{ ki osta nek iz pre te klih raz voj nih faz kot li ne. Izobli - ko va ne so na nad mor ski vi{i ni od 550 do 565 m. Urav na ve na tem nivo ju so na vzhod ni stra ni kot li ne bolj ali manj skle nje ne, ohra nje ne pa so tudi v po bo~ jih na zahod ni in sever ni stra ni Rako ve ga [koc ja na. Na pod la gi pri mer lji vo sti nad mor skih vi{in ìvo skal nih urav nav in nji ho ve pro - stor ske raz po re di tve skle pa mo, da so nasta le so~a sno, ko je bilo dno kot li ne urav na no na nad mor ski vi{i ni okrog 565 m. Ko pa se je v poz nej {ih raz voj nih fazah kot li ne pie - zo me tri~ ni nivo zni è val, se je voda vre zo va la v kam nin sko pod la go in postop no poglab lja la dno kot li ne. Preo stan ki nek da nje ga urav na ne ga kot lin ske ga dna so se v ob - li ki ìvo skal nih teras ohra ni li zgolj v po bo~ jih kot li ne. Ker so na ìvo skal nih tera sah zapla te sedi men ta, v ka te rem naj de mo tudi oolit ne kar nij ske bok sit ne prod ni ke, zna - ~il ne za pore~ je Cerk ni{ ~i ce, lah ko zaklju ~i mo, da so bile sme ri pre ta ka nja vode v ta krat nih hidro lo{ kih raz me rah podob ne dana{ njim. Na vzhod ni, pri to~ ni stra ni kot li ne, so na tej nad mor ski vi{i ni tudi preo stan ki neak tiv nih vod nih jam, ki pa so bile v ~a su obli ko va nja ìvo skal ne urav na ve v pie - zo me tri~ nem nivo ju na tej nad mor ski vi{i ni aktiv ne. Naj bolj izra zi ta frag men ta epi frea ti~ nih jam, ki ima ta urav na no ìvo skal no dno na nad mor ski vi{i ni 560 m, sta Miloj ki na jama in Brlog pod Javor ni{ ko cesto. Na nad mor ski vi{i ni 560 m ima prav tako v ilov na tem sedi men tu urav na no dno Met ki na jama v se ve ro vz hod nem obrob - 48 GEORITEM 17 ju kot li ne. Ana li ze ilov na te ga sedi men ta so potr di le, da gre za aloh to no gra di vo, zna - ~il no za pore~ je Cerk ni{ ~i ce. Na pod la gi relief nih zna ~il no sti ter spe leo lo{ kih in sedi men to lo{ kih ana liz lah - ko potr di mo zgod njo fazo obli ko va nja kot li ne Rakov [koc jan na nad mor ski vi{i ni med 550 in 565 m. Takrat ni pie zo me tri~ ni nivo na tej nad mor ski vi{i ni je izob li ko - val obsè no, prib lì no 3,5 km dol go in kilo me ter {iro ko ìvo skal no urav na vo, prek kate re so se pre ta ka li povr {in ski vod ni toko vi. V tej zgod nji raz voj ni fazi je ime la kot - li na Rakov [koc jan vse zna ~il no sti izvir no-po nor ne ga kra{ ke ga polja. 8.2 Sred nja raz voj na faza kot li ne Rakov [koc jan Mor fo lo{ ko naj bolj izra zi ta raz voj na faza kot li ne Rakov [koc jan je ohra nje na na nad mor ski vi{i ni okrog 525 m. V ce lot nem obo du kot li ne je na nad mor ski vi{i ni od 520 do 530 m izob li ko va na ìvo skal na urav na va, ki pred stav lja izra zi to tera so v po - bo~ jih doli ne Raka in Pod bo je ve ga laza. Tudi ta urav na va se je obli ko va la v pie zo me tri~ nem nivo ju. Ker je med doli no Raka in Pod bo je vim lazom na nad mor - ski vi{i ni 535 m pre gib, lah ko skle pa mo, da sta bili obe kota nji v tej raz voj ni fazi è mor fo lo{ ko lo~e ni, saj je prej enot na urav na va raz pad la na dve manj {i eno ti. Kljub temu sta bili hidro lo{ ko pove za ni, saj je med nji ma neak tiv na epi frea ti~ na jama Dvoj - no brez no pri [koc ja nu, ki ima vodo rav ne rove na nad mor ski vi{i ni okrog 530 m. Jama je pre va ja la vode med doli no Raka in Pod bo je vim lazom. Ana li ze vzor cev sedi - men ta, ki je ohra njen na povr{ ju in v ja mah na tem nivo ju, so prav tako poka za le, da gre v vseh pri me rih za aloh to ni sedi ment iz pore~ ja Cerk ni{ ~i ce. Se ver no od zdaj{ nje ga izvi ra Raka iz Zel{ kih jam je udor ni ca Dvoj ni Glo bo{ ~ak, ki ima dno na nad mor ski vi{i ni 525 m. Nje ne dimen zi je in mor fo lo gi ja naka zu je jo, da gre za blì nji udor ni ci, ki sta naj ver jet ne je nasta li nad vzpo red ni ma aktiv ni ma jam - ski ma rovo ma. Da sta bila v tem delu dva vzpo red na aktiv na vod na rova, naka zu je ta vzpo red ni podol go va ti kota nji, ime no va ni Hla ~e, zapol nje ni z ilov na tim sedi men - tom na nad mor ski vi{i ni od 525 do 530 m. Loci ra ni sta okrog 100 m jugo za hod no od udor ni ce, v sme ri doli ne Raka. Podol go va ti kota nji sta naj ver jet ne je delo va li kot zatrep ni doli ni v iz vir nem delu doli ne Raka, lah ko pa gre tudi za raz pad la vzpo red - na jam ska rova, ki sta bila del izvir ne ga jam ske ga siste ma. Jù ni in Sever ni rov Zel{ kih jam, ki sta na nad mor ski vi{i ni okrog 525 m, sta namre~ pre va ja la ve~ je koli ~i ne vode od juga pro ti seve ru. Sever ni rov Zel{ kih jam pa se zaklju ~i v ne po sred ni bli ì ni udor - ni ce Dvoj ni Glo bo{ ~ak. 250 m zahod no od Hla~ je zatrep na doli na Dol gi lazi, ki je zapol nje na z aloh to - nim ilov na tim sedi men tom in je odpr ta pro ti stru gi Raka. Za~e nja se v izra zi tem ste na stem zatre pu na nad mor ski vi{i ni 525 m. Na robu zatre pa je vhod v Jamo pod cesto v Ra ko vem [koc ja nu, ki je v tej raz voj ni fazi delo va la kot izvir na jama. Dimen - zi je in mor fo lo gi ja Dol gih lazov ter jame v nji ho vem zaled ju naka zu je jo, da je bil na 49 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik za~et ku zatrep ne doli ne eden od izvi rov, ki so dova ja li ve~ je koli ~i ne vode v do li no Raka. Na vzhod ni stra ni doli ne Raka sta udor ni ci Pir hov ci 1 in 2 z dnom na nad mor - ski vi{i ni 525 m. Dimen zi je in mor fo lo gi ja udor nic kaè jo, da sta nasta li nad jam ski ma rovo ma, pri ~emer je aktiv ni vod ni tok spro ti odna {al podor no gra di vo. Udor ni ci naka zu je ta, da je v tej raz voj ni fazi del vod odte kal pod zem no seve ro vz hod - no od zdaj{ nje doli ne Raka. Na pod la gi mor fo lo{ ke izob li ko va no sti pre ho da dela ìvo skal nih urav nav v vi{ - ja pobo ~i ja lah ko skle pa mo, da je bilo v raz voj ni fazi doli ne z dnom na nad mor ski vi{i ni okrog 525 m poleg è opi sa nih izra zi tej {ih izvir nih delov, kjer je naj br` dote - ka la glav ni na pri to~ ne vode, {e ve~ manj {ih izvi rov. Nei zra zi ti ostan ki dom nev no manj {ih zatre pov so pred vsem na zahod ni stra ni doli ne. ^eprav se v manj {ih zapla - tah aloh to ne ga gra di va pojav lja jo tudi bok sit ni prod ni ki, so ti na zahod ni stra ni doli ne Raka red kej {i in manj {ih dimen zij od tistih na nje ni vzhod ni stra ni. Naj ver jet ne je je è v ta krat nih hidro lo{ kih raz me rah na zahod ni stra ni doli ne izvi ra la tudi avti ge na voda iz kra{ ke ga masi va Javor ni kov, kar lah ko poja sni odsot nost prod ni kov. Ve ~i na neak tiv nih vod nih jam v do li ni Raka je na vzhod ni stra ni doli ne. Vse jame v ne po sred nem zaled ju doli ne ima jo na nad mor skih vi{i nah okrog 525 m izob li ko - va na bodi si ìvo skal na dna bodi si ohra nje ne zapol ni tve aloh to ne ga ilov na te ga sedi men ta. S pe tro graf ski mi ana li za mi sedi men ta v ja mah je bilo ugo tov lje no, da je voda, iz kate re se je odla ga lo gra di vo, pri te ka la iz pore~ ja Cerk ni{ ~i ce. To pome ni, da so bile sme ri pre ta ka nja vode v tej raz voj ni fazi podob ne dana{ njim. Jame v se - ve ro vz hod nem in vzhod nem delu doli ne so ime le naj ver jet ne je vlo go pri to~ nih jam. V fazi urav na va nja dna doli ne na nivo ju okrog 525 m so bili naj ver jet ne je tudi Cerk ni{ ki lazi na pri to~ nem obmo~ ju doli ne. V po bo~ jih zatrep ne doli ne je izob li - ko va na sko raj nepre ki nje na ìvo skal na urav na va na nad mor ski vi{i ni okrog 525 m. Zatre pom podob ne obli ke so izob li ko va ne le v ju go za hod nem pobo~ ju. Ven dar pa v po bo~ jih ni poz na nih jam, na pod la gi kate rih bi lah ko mor fo ge net sko opre de li li Cerk - ni{ ke laze. V po nor nem delu doli ne Raka je jù no od stran ske ga vho da v Tkal ca jamo podol - go va ta kota nja na nad mor ski vi{i ni od 520 do 530 m, zapol nje na z ilov na tim sedi men tom. Iz nje ne obli ke ni raz vid no, ali je jarek brez stro pa jama ponor ne ga jam - ske ga rova ali gre more bi ti za osta nek sle pe doli ne. Ker je jarek samo 10 m od stran ske ga vho da v Tkal ca jamo, ki je nastal s po ru {i tvi jo stro pa nad tik pod povr{ jem pote ka - jo ~im jam skim rovom, ki je v sme ri pro ti jar ku zapol njen s po dor nim gra di vom, ilov na tim sedi men tom in sigo, dom ne va mo, da je v ge net ski pove za vi z za ~et nim delom Tkal ca jame. Na pod la gi mor fo lo gi je vhod ne ga dela Tkal ca jame in udor ni ce [koc - jan ska jama skle pa mo, da so v tej raz voj ni fazi doli ne vode na obmo~ ju jar ka poni ka le in tekle po jam skem rovu, nad kate rim je nasta la [koc jan ska jama, v obrat - ni sme ri kot danes pro ti seve ru in Pod bo je ve mu lazu. 50 GEORITEM 17 KRE FJAETAM Slika 30: @ivoskalna uravnava na vzhodni strani doline Raka (nadmorska vi{ina 525 m). KRE FJAETAM Slika 31: Zaplata ilovnatega sedimenta na ìvoskalni uravnavi (nadmorska vi{ina 525 m). 51 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik KRE FJAETAM Slika 32: Dno udornice Pirhovci 1 je zapolnjeno z ilovnatim sedimentom. KRE FJAETAM Slika 33: Profil v ilovnatem sedimentu, ki zapolnjuje dno udornice Pirhovci 3. 52 GEORITEM 17 KRE FJAETAM Slika 34: Osrednji del Cerkni{kih lazov ob visokih poplavah. KRE FJAETAM Slika 35: Osrednji del Cerkni{kih lazov ob nizkem vodostaju. 53 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik KRE FJAETAM Slika 36: Ob visokih poplavah zalije voda tudi vi{je kotanje v osrednjem delu doline Raka. KRE FJAET Slika 37: Ob nizkem vodostaju Rak presahne in razkrije bregove recentne naplavne AM ravnice. 54 GEORITEM 17 KRE FJAETAM Slika 38: Ob visokih poplavah je kròna pot v dolini Raka neprevozna. KRE FJAETAM Slika 39: Med visokimi poplavami pogosto nastane gmotna {koda na kròni pot. 55 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik KRE FJAETAM Slika 40: Osrednji del doline Raka se ob visokih poplavah v celoti ojezeri. KRE FJAETAM Slika 41: Osrednji del doline Raka ob nizkem vodostaju. 56 GEORITEM 17 V skraj nem sever nem delu doli ne Raka je v po bo~ jih ìvo skal na urav na va prav tako izob li ko va na na nad mor ski vi{i ni od 520 do 525 m. Ob nje nem sti ku z vi{ je leè - ~im pobo~ jem ni zatre pov ali jam, ki bi naka zo va li loka ci je more bit nih pono rov. Vzhod no od urav na ve je obse èn ste nast zatrep Farov ka, v ka te rem sta vho da v Jami 1 in 2 nad Far jev ko. Aktiv ni sta bili v raz voj ni fazi doli ne, ko je pie zo me ter segal vsaj do nad mor ske vi{i ne 525 m. Na pod la gi relief nih zna ~il no sti ter spe leo lo{ kih in sedi men to lo{ kih ana liz lah - ko potr di mo sred njo raz voj no fazo obli ko va nja doli ne Raka na nad mor ski vi{i ni med 520 in 530 m. Takrat ni pie zo me tri~ ni nivo na tej nad mor ski vi{i ni je izob li ko val prib - lì no kilo me ter in pol dol go ter pol kilo me tra {iro ko ìvo skal no urav na no dno, prek kate re ga so se pre ta ka li povr {in ski vod ni toko vi. V tej raz voj ni fazi je ime la doli na Raka zna ~aj izvir no-po nor ne ga kra{ ke ga polja. V jù nem delu Pod bo je ve ga laza je na nad mor ski vi{i ni okrog 520 m z ilov na - tim sedi men tom zapol nje na podol go va ta kota nja. Na pod la gi nje ne mor fo lo gi je in lege skle pa mo, da gre za brez stro po jamo, nasta lo iz jam ske ga rova, ki je pre va jal ve~ - jo koli ~i no vode. 50 m jugo za hod no od nje ne ga za~et ne ga dela je izra zi to raz po teg nje na udor ni ca Veli ki Glo bo{ ~ak, ki ima dno urav na no v ilov na tem sedi men tu na nad mor - ski vi{i ni 520 m. Potek kota nje in udor ni ce ned vom no kaè ta na raz voj obeh oblik nad enot nim jam skim rovom. Ker je jugo za hod no od Veli ke ga Glo bo{ ~a ka v pod - zem lju 60 m dolg stran ski rov Tkal ca jame, ki pote ka pro ti udor ni ci in se 50 m pred njo kon ~a s po do rom na nad mor ski vi{i ni 510 m, lah ko zaklju ~i mo, da gre za raz - pa del jam ski sistem, ki je v raz voj ni fazi kot li ne z dnom, izob li ko va nim na nad mor ski vi{i ni okrog 525 m, odva jal ve~ jo koli ~i no vode v pod zem lje, naj prej pro ti zaho du in nato pro ti seve ru. Ne more mo pa povsem izklju ~i ti, da ni vsaj v kak {ni vme sni fazi voda v tem delu izvi ra la in pri te ka la na Pod bo jev laz. Na seve ru posta ja jarek brez stro pe jame ~eda lje manj izra zit in posto po ma pre - ha ja v vzhod ni, naj nì ji del Pod bo je ve ga laza, kjer je {iro ka kota nja, zapol nje na z ilov na tim sedi men tom na nad mor ski vi{i ni 520 m. Ana li ze ilov na te ga sedi men ta so poka za le, da gre za aloh to no gra di vo iz pore~ ja Cerk ni{ ~i ce, ki se je odla ga lo iz sto je ~e vode na pie zo me tri~ nem nivo ju. To naka zu je, da je bila v tej raz voj ni fazi kota - nja vsaj del ~asa oje zer je na. V osred njem delu Pod bo je ve ga laza sta {e vzpo red ni podol go va ti kota nji, zapol nje ni z aloh to nim gra di vom na nad mor ski vi{i ni med 500 in 505 m. Gre za brez stro pi jami. Jù nej {a in bolj izra zi ta se v se ve ro vz hod nem delu nada lju je v Jamo pri Pod bo je vem lazu. ^eprav v jami ni ohra nje nih pri mar nih jam - skih oblik, lah ko na pod la gi nje ne loka ci je skle pa mo, da gre za preo sta nek ve~ je epi frea ti~ ne jame, ki je odva ja la vodo iz Pod bo je ve ga laza pro ti zaho du. Ta brez stro - pa jama, tako kot tista v jù nem delu Pod bo je ve ga laza, se na zahod ni stra ni zaklju ~i na obmo~ ju Nad li{ ke ga pre lo ma. Sever nej {i jarek brez stro pe jame je bolj raz ~le njen in manj {ih dimen zij. Spr va pote ka vzpo red no z Nad li{ kim pre lo mom, nato pa se v se - ver nem delu na sti ku s pre lo mom kon ~a na obmo~ ju Udor ni ce ob Matil di ni cesti. 57 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik KRE FJAETAM Slika 42: Ponorni del doline Raka ob visokih poplavah. KRE FJAETAM Slika 43: Ponorni del doline Raka ob nizkem vodostaju. 58 GEORITEM 17 KRE FJAETAM Slika 44: Obmo~je Farovke ob visokih poplavah. KRE FJAETAM Slika 45: Obmo~je Farovke ob nizkem vodostaju. 59 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik KRE FJAETAM Slika 46: Tok Raka pod Malim naravnim mostom ob visokih poplavah. 60 GEORITEM 17 KRE FJAETAM Slika 47: Ob nizkem vodostaju Rak pod Malim naravnim mostom presahne. 61 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik Naj ver jet ne je gre za preo stan ke odto~ ne vod ne jame, ki je vode iz Pod bo je ve ga laza odva ja la pro ti seve ru. Manj jasno je dolo ~a nje loka cij zatre pov, kjer je voda, ki je pri te ka la iz doli ne Raka, izvi ra la. ^eprav sta v tej raz voj ni fazi kota nji è bili mor fo lo{ ko lo~e ni, ana li ze ilov - na te ga sedi men ta ter pri mer lji ve nad mor ske vi{i ne ìvo skal nih urav nav in sedi men ti ra ne ga aloh to ne ga gra di va naka zu je jo, da sta bili hidro lo{ ko pove za ni. Dom - ne va mo, da je del vod, ki so ponik ni le v do li ni Raka, izvi ral v skraj nem jugovz hod nem delu Pod bo je ve ga laza, kjer je v po bo~ ju izob li ko van izra zit zatrep. Iz zatre pa je pro ti naj nì je mu delu Pod bo je ve ga laza zaz nav na nei zra zi ta poglo bi tev v re lie fu, ki je od 10 do 15 m {iro ka in naj ve~ do meter glo bo ka. Pone kod jo pre kri va jo zapla te ilov - na te ga sedi men ta. 50 m za zatre pom je v sme ri pro ti doli ni Raka udor ni ca Mali Glo bo{ ~ak. Na nje nem dnu se odpi ra vhod v Jamo pri Malem Glo bo{ ~a ku, ki pote - ka v sme ri pro ti zatre pu. Nje no nada lje va nje na jugovz hod ni stra ni udor ni ce v ce lo ti zapol nju je podor ni mate rial. Dom ne va mo, da je Jama pri Malem *Glo bo{ ~a ku osta - nek vod ne jame, ki je pre va ja la pod zem ne vode med doli no Raka in Pod bo je vim lazom. Na pod la gi relief nih zna ~il no sti ter spe leo lo{ kih in sedi men to lo{ kih ana liz lah ko tudi na obmo~ ju kota nje Pod bo jev laz potr di mo sred njo raz voj no fazo kot li ne, med kate ro je pie zo me tri~ ni nivo {e segal do nad mor ske vi{i ne okrog 525 m. Takrat ni pie - zo me tri~ ni nivo je na tej nad mor ski vi{i ni v osred njem delu Pod bo je ve ga laza izob li ko val obsè no urav na vo v ilov na tem sedi men tu oko li kate re so ohra nje ni ostan ki ìvo skal ne urav na ve. V sred nji raz voj ni fazi, ko je bil Pod bo jev laz nazad nje hidro lo{ ko akti ven, je bila urav na va prib lì no kilo me ter dol ga in oko li 300 m {iro ka. Po hidro lo{ ki fun ki ci ji bi jo tako lah ko opre de li li kot izvir no-po nor ni{ ko kra{ ko polje. ^eprav je bila v tej raz voj ni fazi kot li na Rakov [koc jan naj ver jet ne je mor fo lo{ ko è lo~e na, sta bili doli na Raka in kota nja v Pod bo je vem lazu hidro lo{ ko pove za ni. 9 Sklep Kot li na Rakov [koc jan je sestav lje na iz doli ne Raka in kota nje Pod bo jev laz. V ce - lo ti je izob li ko va na v do bro pre pust nih in zakra se lih apnen cih kred ne sta ro sti. Pre~ ka jo jo tri je izra zi ti pre lo mi in {te vil ne pre lom ne cone, ki zaje zu je jo pod zem ne vode in v za led ju kot li ne ohra nja jo visok pie zo me tri~ ni nivo. V kot li ni Rako ve ga [koc ja na so geo morf ne obli ke, ki jih ni mogo ~e poja sni ti z re cent ni mi hidro lo{ ki mi zna ~il nost - mi. Obli ko va ne so bile torej v pre te klih raz voj nih fazah kot li ne. S po drob ni mi teren ski mi razi ska va mi, ki so obse ga le mor fo graf sko kar ti ra nje, mor fo me tri~ ne ana li ze izbra nih relief nih oblik, spe leo lo{ ke ana li ze jam in labo ra to rij ske ana li ze aloh - to nih sedi men tov, sta bili opre de lje ni dve pre te kli raz voj ni fazi kot li ne. V zgod nji raz voj ni fazi je bilo izob li ko va no soraz mer no urav na no dno na nad - mor ski vi{i ni okrog 565 m. V to raz voj no fazo smo uvr sti li ìvo skal ne urav na ve na 62 GEORITEM 17 KRE FJAETAM Slika 48: Veliki naravni most. 63 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik KRE FJAETAM Slika 49: Mali naravni most. 64 GEORITEM 17 nad mor ski vi{i ni od 550 do 570 m, ki so naj ver jet ne je naj sta rej {i mor fo lo{ ki osta nek raz voj nih faz kot li ne. Ohra ni le so se v po bo~ jih celot ne ga obo da kot li ne. @ivo skal - ne urav na ve so mo~ no raz ~le nje ne z vr ta ~a mi in dru gi mi povr {in ski mi kra{ ki mi obli ka mi. Neak tiv ne vod ne jame, ki jih je v tej raz voj ni fazi izob li ko va la voda na pie - zo me tri~ nem nivo ju, so mo~ no defor mi ra ne. V njih niso ohra nje ne ne pri mar ne jam ske obli ke ne aloh to ni sedi men ti, ki bi omo go ~a li zanes lji vo inter pre ta ci jo takrat ne hidro - lo{ ke vlo ge jam. Na tem nivo ju so ohra nje ne zane mar lji vo majh ne koli ~i ne aloh to ne ga sedi men ta, ki se pojav lja na dnu neka te rih kotanj. Petro graf ske ana li ze so poka za le, da gre za aloh to ni sedi ment, ki je zna ~i len za pore~ je Cerk ni{ ~i ce. V sred nji raz voj ni fazi kot li ne se je izob li ko va lo raz me ro ma urav na no dno na nad - mor ski vi{i ni okrog 525m. Ostan ki urav na ve so prav tako ohra nje ni v po bo~ jih celot ne ga obo da kot li ne. ^eprav so tudi urav na ve, ki pri pa da jo sred nji raz voj ni fazi kot li ne, raz - ~le nje ne s po vr {in ski mi kra{ ki mi obli ka mi, so zelo izra zi te in v re lie fu bolj izra è ne od urav nav iz zgod nje raz voj ne faze. V sred nji raz voj ni fazi so bile hidro lo{ ko aktiv - ne tudi {te vil ne jame in udor ni ce na obrob ju kot li ne. V tej raz voj ni fazi so bili pomemb ni izvi ri naj ver jet ne je na obmo~ ju, ime no va nem Hla ~e, kjer sta izob li ko va na vzpo red - na jar ka, zapol nje na z aloh to nim sedi men tom na nad mor ski vi{i ni okrog 530 m, v nje go vem zaled ju pa so jame in udor ni ce, ki naka zu je jo na pre ta ka nje ve~ je koli ~i - ne vode v tem delu kot li ne. Natan~ ne loka ci je pono rov v tej raz voj ni fazi kot li ne ni mogo ~e dolo ~i ti. Mor fo lo gi ja pre gi ba med kota nja ma doli ne Raka in Pod bo je ve ga laza ter vi{in ska raz li ka med pre gi bom na nad mor ski vi{i ni 535 m in ìvo skal ni mi urav - na va mi sred nje raz voj ne faze na nad mor ski vi{i ni 525 m naka zu je jo, da sta bili kota nji v tej fazi naj ver jet ne je è mor fo lo{ ko lo~e ni in zgolj hidro lo{ ko pove za ni s pod - zem nim pre ta ka njem vode. Na tem nivo ju je ohra nje ne ga veli ko aloh to ne ga sedi men ta, ki zapol nju je dna kotanj in jam ter celot no dno kota nje Pod bo jev laz. Petro graf ske ana - li ze sedi men ta so raz kri le, da gre za aloh to ni sedi ment, zna ~i len za pore~ je Cerk ni{ ~i ce. Na pod la gi pred stav lje nih rezul ta tov lah ko skle ne mo, da se je kot li na obli ko va - la postop no, s po ~a snim zni è va njem pie zo me tri~ ne ga nivo ja, saj bi se v nas prot nem pri me ru vod ni tok pre sta vil v pod zem lje. Med obdob ji po~a sne ga zni è va nja pie zo - me tri~ ne ga nivo ja so bila dalj {a sta bil na obdob ja, ko so se izob li ko va le ve~ je urav na ve v epi frea ti~ ni coni. Torej je bil Rakov [koc jan v zgod nji raz voj ni fazi enot no izvir - no-po nor ni{ ko kra{ ko polje. Nato je v sred nji raz voj ni fazi raz pa del na dve lo~e ni kota nji, ki sta prav tako delo va li kot izvir no-po nor ni{ ki kra{ ki polji. Na pod la gi sedi - men to lo{ kih ana liz je bilo ugo tov lje no, da se sme ri pre ta ka nja vode v pre te klih raz voj nih fazah kot li ne niso bis tve no spre mi nja le, ~eprav so bili tako izvi ri kot pono ri v obrob - ju kot li ne na dru gih loka ci jah. To rej lah ko skle ne mo, da se je Rakov [koc jan raz vil posto po ma iz enot ne ga kra{ - ke ga polja, ki je kasne je z vre zo va njem raz pad lo na dve mor fo lo{ ko lo~e ni kra{ ki polji: doli no Raka in Pod bo jev laz. Danes pote ka vre zo va nje le v hi dro lo{ ko aktiv nem delu, kjer se je v nek da njem kra{ kem polju obli ku je kanjon Raka. 65 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik 10 Sez nam virov in lite ra tu re ^ar, J., Gos po da ri~, R. 1984: O geo lo gi ji kra sa med Postoj no, Pla ni no in Cerk ni co. Acta car so lo gi ca 12. Ljub lja na Gams, I. 1965: H kvar tar ni geo mor fo ge ne zi ozem lja med Postojn skim, Pla nin skim in Cerk ni{ kim poljem. Geo graf ski vest nik 37. Ljub lja na. Gams, I. 1966: K hi dro lo gi ji ozem lja med Postojn skim, Pla nin skim in Cerk ni{ kim poljem. Acta car so lo gi ca 4. Ljub lja na. Gams, I. 1970: Mak si mi ra nost kra{ kih pod ze melj skih pre to kov na pri me ru ozem lja med Cerk ni{ kim in Pla nin skim poljem. Acta car so lo gi ca 5. Ljub lja na. Gams, I. 2004: Kras v Slo ve ni ji v pro sto ru in ~asu. 2. izda ja. Ljub lja na. Gos po da ri~, R. 1968: Podr ti kap ni ki v Po stojn ski jami. Na{e jame 9. Ljub lja na. Gos po da ri~, R. 1969a: Pri rod ne aku mu la ci je v ja mah pore~ ja Ljub lja ni ce. Kr{ Jugo - sla vi je 6. Zagreb Gos po da ri~, R. 1969b: Razi sko va nje Veli ke in Male Kar lo vi ce. Na{e jame 10. Ljub lja na. Gos po da ri~, R. 1969c: Spe leo lo{ ki pro ce si v Po stojn ski jami iz mlaj {e ga plei sto ce na. Na{e jame 10. Ljub lja na. Gos po da ri~, R. 1970: Spe leo lo{ ke razi ska ve Cerk ni{ ke ga jam ske ga siste ma. Acta carso - lo gi ca 5. Ljub lja na. Gos po da ri~, R., Habi~, P. 1966: ^rni potok in Lekin ka v si ste mu pod ze melj ske ga odtoka iz Piv{ ke kot li ne. Na{e jame 8. Gos po da ri~, R., Habi~, P. 1979: Kra{ ki poja vi Cerk ni{ ke ga polja. Acta car so lo gi ca 8. Ljub lja na. Gos po da ri~, R., Kogov {ek, J., Luzar, M. 1983: Hidro geo lo gi ja in kra{ ki izvi ri v Ra kovem [koc ja nu pri Postoj ni. Acta car so lo gi ca 11. Ljub lja na. Ha bi~, P., Gos po da ri~, R. 1987: The Rakov [koc jan karst val ley. Man’s impact in Dinaric karst. Ljub lja na, Postoj na. Ka ta ster jam JZS. Jamar ska zve za Slo ve ni je. Ljub lja na, 2011. Ko gov {ek, J. 1999: Nova spoz na nja o pod zem nem pre ta ka nju vode v se ver nem delu Javor ni kov (Vi so ki kras). Acta car so lo gi ca 28-1. Ljub lja na. Ko gov {ek, J. 2004: Fizi kal no-ke mi~ ne zna ~il no sti voda v za led ju Malen{ ~i ce (Slo venija). Acta car so lo gi ca 33-1. Ljub lja na. Ko gov {ek, J., Knez, M., Mihevc, A., Petri~, M., Sla be, T., [ebe la, S. 1999: Mili tary trai - ning area in Kras (Slo ve ni ja). Envi ron men tal Geo logy 38-1. Ko gov {ek, J., Petri~, M. 2004: Advan ta ges of lon ger-term trai cing – three case studies from Slo ve nia. Envi ron men tal Geo logy, 47, str. 76–83 Ko lenc, D. 2006: Good mor ning, land of Mar tin Krpan : A jour ney through Notranjska. Postoj na. Ko ro {ec, B. 1967: Bese da, dve o Stein ber go vem in dru gih opi sih Cerk ni{ ke ga jeze ra. Kro ni ka – ~aso pis za slo ven sko kra jev no zgo do vi no 15-1. Ljub lja na. 66 GEORITEM 17 Ku na ver, P. 1922: Kra{ ki svet in nje go vi poja vi. Ljub lja na. Ku na ver, P. 1961: Cerk ni{ ko jeze ro. Ljub lja na. Ku na ver P. 1966: Rakov [koc jan. Kul tur ni in narav ni spo me ni ki Slo ve ni je 6. Ljubljana. Mar tel, E. 1894: Les Abîmes. Paris, Dela gra ve. Os nov na geo lo{ ka kar ta SFRJ 1 : 100.000. L 33-70, Postoj na. Zvez ni geo lo{ ki zavod. Beo grad. 1967. Os nov na geo lo{ ka kar ta SFRJ. Tol ma~ za list Postoj na. Zvez ni geo lo{ ki zavod Beo - grad, 1970. Pe tri~, M., [ebe la, S. 2005: Hydro geo lo gi cal research as a ba sis for the pre pa ra tion of the plan of moni to ring ground wa ter con ta mi na tion: a case study of the Stara vas land fill near Postoj na (SW Slo ve nia). Acta car so lo gi ca 34-2. Ljub lja na. Pu tick, W. 1888: Die unschädlic he Ablei tung der Hochwässer aus den Kes selthälern in Inner krain. Dunaj. Schmidl, A. 1850: Bei trag zur Höhlen kun de des Kar stes. Dunaj. Ste pi {nik, U. 2006: Udor ni ce na slo ven skem kra su. Dok tor ska diser ta ci ja. Odde lek za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. [er ko, A. 1949: Kot li na [koc jan pri Rake ku. Geo graf ski vest nik 20–21. Ljub lja na. Val va sor, J. V. 1970: Die Ehre dess Hert zogt hums Crain. Fak si mi le. Ljub lja na, München. 11 Sez nam slik Sli ka 1: Loka ci ja preu ~e va ne ga obmo~ ja v osred njemdelu Notranj ske ga podo lja. 12 Sli ka 2: Kot li na Rakov [koc jan z oz na ~e ni ma kota nja ma doli ne Raka in Pod bo jev laz. 13 Sli ka 3: Geo mor fo lo{ ki zem lje vid doli ne Raka ([er ko 1949). 15 Sli ka 4: Veli ki narav ni most ob niz kem vodo sta ju. 18 Sli ka 5: Veli ki narav ni most ob viso ki poplav ni vodi. 19 Sli ka 6: Tek ton ska zgrad ba kot li ne Rakov [koc jan. 21 Sli ka 7: Geo mor fo lo{ ki zem lje vid hidro lo{ ko aktiv ne ga dna doli ne Raka. 22 Sli ka 8: Doli na Raka ob niz kem vodo sta ju. 23 Sli ka 9: Doli na Raka ob viso kih popla vah. 23 Sli ka 10: Izvir Prun ko vec. 25 Sli ka 11: Izvi ri Kot li ~i ali O~e sa. 25 Sli ka 12: Nivo ji ìvo skal nih urav nav v kot li ni Rakov [koc jan. 27 Sli ka 13: Dol gi lazi ob viso kih popla vah. 29 Sli ka 14: Urav na no dno Pod bo je ve ga laza z aloh to nim sedi men tom. 30−31 Sli ka 15: Obmo~ ja aloh to nih sedi men tov na povr{ ju. 32 Sli ka 16: Loka ci je jam v Ra ko vem [koc ja nu gle de na nji hov tip. 33 67 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik Sli ka 17: Tlo ri sni na~rt Zel{ kih jam (Ka ta ster jam JZS 2011). 34−35 Sli ka 18: Stran ski vhod v Tkal ca jamo. 36 Sli ka 19: Vhod ni del Tkal ca jame. 36 Sli ka 20: Glav ni vhod v Tkal ca jamo ob niz kem vodo sta ju. 37 Sli ka 21: Glav ni vhod v Tkal ca jamo ob viso kih popla vah. 37 Sli ka 22: Tlo ri sni na~rt Anè to ve jame (Ka ta ster jam JZS 2011). 39 Sli ka 23: Ski ca pre re za Car ske jame. 40 Sli ka 24: Ski ca pre re za Jame pod cesto v Ra ko vem [koc ja nu (Ka ta ster jam JZS 2011). 40 Sli ka 25: Loka ci je udor nic na obmo~ ju Rako ve ga [koc ja na. 42 Sli ka 26: Mali narav ni most. 43 Sli ka 27: Kori to, nasta lo zara di ob~a sne ga izte ka nja vode 44 iz udor ni ce Kotel. Sli ka 28: Siga ste tvor be na ste nah [koc jan ske udor ni ce. 45 Sli ka 29: Podol go va to dno udor ni ce Veli ki Glo bo{ ~ak. 46 Slika 30: @ivoskalna uravnava na vzhodni strani doline Raka 51 (nadmorska vi{ina 525 m). Slika 31: Zaplata ilovnatega sedimenta na ìvoskalni uravnavi 51 (nadmorska vi{ina 525 m). Slika 32: Dno udornice Pirhovci 1 je zapolnjeno 52 z ilovnatim sedimentom. Slika 33: Profil v ilovnatem sedimentu, ki zapolnjuje dno 52 udornice Pirhovci 3. Slika 34: Osrednji del Cerkni{kih lazov ob visokih poplavah. 53 Slika 35: Osrednji del Cerkni{kih lazov ob nizkem vodostaju. 53 Slika 36: Ob visokih poplavah zalije voda tudi vi{je kotanje 54 v osrednjem delu doline Raka. Slika 37: Ob nizkem vodostaju Rak presahne in razkrije bregove 54 recentne naplavne ravnice. Slika 38: Ob visokih poplavah je kròna pot v dolini Raka neprevozna. 55 Slika 39: Med visokimi poplavami pogosto nastane gmotna {koda 55 na kròni pot. Slika 40: Osrednji del doline Raka se ob visokih poplavah 56 v celoti ojezeri. Slika 41: Osrednji del doline Raka ob nizkem vodostaju. 56 Slika 42: Ponorni del doline Raka ob visokih poplavah. 58 Slika 43: Ponorni del doline Raka ob nizkem vodostaju. 58 Slika 44: Obmo~je Farovke ob visokih poplavah. 59 Slika 45: Obmo~je Farovke ob nizkem vodostaju. 59 Slika 46: Tok Raka pod Malim naravnim mostom ob visokih poplavah. 60 68 GEORITEM 17 Slika 47: Ob nizkem vodostaju Rak pod Malim naravnim 61 mostom presahne. Slika 48: Veliki naravni most. 63 Slika 49: Mali naravni most. 64 69 Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik Sez nam knjig iz zbir ke Geo ri tem 1 Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane 2 Drago Kladnik: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen 3 Drago Perko: Morfometrija povr{ja Slovenije 4 Ale{ Smre kar, Dra go Klad nik: Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane 5 Da vid Bole, Fran ci Petek, Mar jan Rav bar, Peter Repo lusk, Maja Topo le: Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih 6 Mar jan Rav bar, David Bole: Geo graf ski vidi ki ustvar jal no sti 7 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Gnoji{~a na Ljubljanskem polju 8 Ma ti ja Zorn, Blà Komac: Ze melj ski pla zo vi v Slo ve ni ji 9 Marjan Ravbar: Raz voj ni dejav ni ki v Slo ve ni ji – ustvar jal nost in nalò be 10 Janez Nared, Damjan Kava{: Sprem lja nje in vred no te nje regio nal ne poli ti ke v Slo ve ni ji 11 Matej Gabrovec, David Bole: Dnevna mobilnost v Sloveniji 12 Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared: Prostorska in razvojna vpra{anja Alp 13 Lu~ka Àman Momirski, Drago Kladnik: Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji 14 Jani Kozi na: Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji 15 Mimi Urbanc: Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri 16 Ale{ Smre kar, Bojan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar: Kra jin ski park Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib 17 Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik: Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana 70 Georitem 17-11 NSL_Georitem 13 NSL.qxd 10.10.2011 11:34 Page 1 17 MATEJA FERK URO[ STEPI[NIK GEOMORFOLO[KE ZNA^ILNOSTI RAKOVEGA AN [KOCJANA JACOK [AGEVOKA I RTSONIL^AN ZEK[ http://zalozba.zrc-sazu.si OL ISSN 1855-1963 OFROM € OEG 9 2 1 6 9 8 7 2 4 2 3 4 5 15,00 GEORITEM 17 GEORITEM 17