ucn tovariš Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov na vračamo. Ta« pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40'— Din, za naročnike v inozemstvu 60'— Din letno. Posamezna številka po 1— Din. Za ozmanila je plačati od enoitolpna peUt-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Oznanila sprejema upravništvo lista. 1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpiae služb je plačati po 1 Din za 1 vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312 Članstvo ljubljanskega Porerjeništva 1 UJU ima s članarino tudi ie plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- | ročnine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravni št v o Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine Izjava. Na predlog pokrajinske uprave za Slovenijo se je izvršilo imenovanje novega podpredsednika višjega šolskega sveta. O tem vprašanju je razpravljal tudi širji sosvet pov. U JU v Ljubi.ani na svoji seji 28. decembra 1922. Stavil je svoje predloge, ker je vzet podpredsednik iz vrst ljudskošolskega učitel stva, da bi imel tudi jDolno zaupati ie vanj. Imenovanje se je izvršilo na podlagi izrecne iniciative g. p. nam. Iv. Hribarja, ki pa ni upošteval želje, ki so jo izrazili najilegitinme.ši zaupniki in zastopniki učiteljstva iz vse Slovenije, predsedniki vseh A2 okra nih učiteljskih društev iz mariborske in ljubljanske oblasti ki so bili na se "i navzoči. O- namestniku ie bila izražena želja učiteljstva v obliki tropredloga. Izjavl.a-rno, da smatramo novega podpredsednika za »izvršeno dejanje«, ki nas je pred n.e-ga postavil g. minister Ivan Hribar. Toda zaradi osebnih vprašani se ne bodo razdvajale naše vrste, kar je bila morda želja g. Ivana Hribarja. Obžalujemo le. da ie g. pokrajinski namestnik prezrl željo in predlog zastopnikov učitel.stva iz Vse Slovenije, posebna še zato ker ie to v popolnem nasprotju z upoštevanjem, ki ga ie dosedaj še vedno našlo učiteljstvo pri osrednji vladi v Beogradu. G. pokrajinski namestnik je pri tem pozabil, da je prezrl željo organiziranega učiteljstva. ki stoji danes ramo ob rami v najtesnejši zvezi s hrvatskim in srbskim učitel stvom; da je prezrl željo učiteljstva, ki se bori za državno, narodno in stanovsko edinstvo ki se bori v najširših masah za uvel.avljenje državne ideje in avtoriteto jakega ustavnega dr-žavnopravnega in družabnega reda — I kar 'e dosedai še vsaka osredn a vlada znala visoko ceniti in upoštevati- S svojim korakom ,e g. Ivan Hribar potrdil svoje znano stal šče, da ni prijatelj stanovskih in strokovnih organizacij. Prepričan nai bo. da s tem ni oma.al zaupanja v prestiž organizacije in ne zaupanja članstva v dvaintridesetorico predsednikov okrajnih učiteljskih društev, ki so mu podali svoie želje. Da uživa organizacija in predsedn ki okrajnih učiteljskih društev zaupanie svojega članstva, slovenskega učiteljstva je najboljši dokaz izid volitev učiteljskih zastopnikov v višji šolski svet. V imenu tega učiteljstva izrekamo ponovno obžalovanje nad stališčem g. pokrajinskega namestnika, ki ga je zavzel naoram želji zastopnikov slovenskega učiteljstva. Poverjeništvo UJU v Ljubljani. HREN: Stari idealisti . . . Današnji časi in razmere so abnormalne. Tega menda ni potreba še posebej dokazovati. Čutimo dovolj na lastni koži, vzgledov vidimo vse polno v vseh stanovih, y vseh panogah .avnega življenja. Ce človek vse to onazuje z malo š ršega vidika. pride nehote do prepričanja, da se še vedno igrajo z nami valovi povojnega življenja in razmer. Mi se borimo za bilke in se hočemo rešiti, a komaj se oprimeš na videz rešilne bilke že se utrga in drviš naprei in naprej. Kje in keda; se boš ustavil, tega niti ne slutiš- Res prava igračka — lupinica — na razburkanem morju povojnih razmer. In tako gre že peto leto vedno navzdol, navzdol. Prva leta je še šlo. Ne samo za to. ker so bile takrat drugačne dra-ginjske razmere in smo bili primeroma s sedanjimi cenami mnogo boljše plačani. Gmotno vprašanje ,e sicer eden glavnih momentov in zavisi prav mnogo od njega, vendar to še ni vse. Zato še enkrat po-vdarjam, da je bilo prva tri leta neprimerno boljše nego zadnji dve. temu ni b i glavni vzrok Samo prevedenie na dinarske plače in neprimerno niž.e cene. ampak še nekai drugega. V nas ie živela takrat še trdna in neomajana vera v lastno moč in silo. vera v državo in njene oblasti. vera v konsolidacijo razoranih razmer. To je bil poleg boljših gmotnih razmer poglavitni vzrok, da smo bili kar omamheni od prvih poljubov zlate svobode toliko zaželjene in toliko pričakovane. Zato nismo videli kaj nas še čaka do cilja orave in resnične svobode- Jetnik, katerega spustite po dolgih letih težke ječe na svobodo in ga rešite železnih spon. ki so se mu za edle globoko v meso, se prve tedne in mesece počuti bolj nesrečnega, kakor preje in niso redki trenutki, ko si zaželi zopet temnice in spon. Sa« se ie bila njegova narava vsemu temu že privadila. In kako je z nami danes? Danes nosijo nekateri izmed nas vero v boljšo bližnjo bodočnost sicer še na jeziku a v srcih in dušah ie ni več. Zamorile in Hbile so io krute razmere sicer prav polagoma, zato tem boli gotovo in sistematično. Zato še ni največje zlo, da i smo raztrgani, bosi in lačni berači. Zakaj tudi revež ie pogosto srečnejši od bogatina Največ.e zlo je, da je večini izmed nas ubita vera v ozdravljenje razmer. Zanašali smo se na stranke, zanašali se na vlade, zanašali na nedotakljivost zakona, zanašali se na oblasti. A varani smo bili na vsej črti in povsod- Zato bom danes z dvomljivim nasmehom pogledal morda resničnega orijatela. ki mi obeta pomoč, a j*oke mu ne bom ponudil, da me vzdigne, ker nimam več vere vani. Omeniti moram, da velia vse to o vs^h javnih nameščencih, torej o vseh stanovih, ne samo o učiteljstvu Kaj pa ,e z nami, z učite'jstvom? V abnormalnih razmerah so tudi abnormalni ljudje — za tiste čase in razmere — normalni. Seveda vela pravilo tudi obratno. Dandanes živi vse trenutku in užitku. Vse hlasta po gmotnem dobičku in se ne ozira prav nič na svojega bližnjega. Pogini ti makari za plotom gladu, da morem le jaz udobno živeti in uživati! Za utri se ne menim, kako bode po moii smrti, me ne briga. Narod, domovina, država, svo-i boda . •. To so samo .puhlice, katere nosi-| mo na jeziku, pa samo na videz in samo toliko časa. dokler nam neseio zadosten | dobiček. Narod, domovina država brat-1 stvo. svoboda, te so vendar samo za to . tu. da jih izrabljamo v svoje namene, osebne strankarske, politične. To sliko ti kaže avno življenje vsepovsod. pa opazuj, se razgovarjaj ali pa čitaj časopise katerekoli hočeš. Učiteljstvo pa dela. dela bolj kakor ie delalo v normalnih razmerah menda zato, ker tudi bol: strada in trpi pomanjkanje s svojimi družinami vred. Povsod v vseh narodno - izobraževalnih, pevskih, dramatičnih, gospodarskih, političnih društvih in organizacijah, povsod znajo dobiti sestradano paro. da jim opravlja vsaj tri-četrt tistega dela duševnega in telesnega. In če gre za kake zbirke, mora zopet učiteljstvo žrtvovati ali pa nabrati vsaj tričetrt tistega davka pa nai bode zbirka te ali one vrste. Za druge je treba žrtvovati vse, sebe pa pozabiti. Kar si ustvarimo, si ustvarimo sami s svojimi lastnimi močmi- Javnost meče nam kvečjemu polena pod noge. Tako ie bilo pri tiskarni; nič bolje drugod. Drugi uživajo in zb rajo premoženje v teh abnormalnih časih, mi pa stradamo in delamo. Stranke so že od nekdaj izrabljale učiteljstvo, oa bodisi ta ali ona. Zato smo pa mi delali za nje. če so nam le namignile in privoščile lepo besedo. Bili smo in smo še njihova igračka — žoga — s katero so se igračkale. — Zato smo prišli tako daleč, ker smo delali vedno in ie za druge, sebe pa pozabljali. V tem oziru smo ostali še stari idealisti. Naše družine gladujejo in prezebajo z nami vred- Zašli smo v bedo. v kakršni še nismo bili. Se nikdar nismo tako težko skrbeli za svojce kakor seda.. Pa poglejmo svoe časopisje ki je zrcalo našega dela! Iz njega dobiš sliko, da se nam godi v teh abnormalnih razmerah, popolnoma normalno. Urednik nas kliče na posvetno anketo, konvikt nas vabi. da mu odstopimo samo eno mesečno plačo — tokrat k sreči in menda izjemoma sami zase, ker drugače dajemo drugim in — šolski odri delujejo. da je veselje, nič mani druga društva lastna strokovna društva ima o samo znanstvena in šolsko-politiena pre-davania. na občnih zborih sklepamo kor-oorativni pristop k »Jugoslovenski Matici« in Ciril-Metodovi družbi. Rdečemu križu itd., itd. Ko oa pride prvi, pa gledamo debelo ker ne moremo kriti s prejemki niti prehrane za svoje družine, na obleko in obutev niti misliti ni. Res pravi pravcati stari nepraktični idealisti, ki nikakor ne sodijo v današnje realne razmere. Včasih sem vedno mislil, da so razmere abnormalne, mi pa smo normalni. Zdai se mi pa že vsiljuje nasprotna misel- In kaj naj začnemo? Kai sem hotel s to dolgoveznostjo? Nič drugega, kakor ugotoviti dejstvo, da učitel stvo dela in dela še vedno fti tako Idealno in požrtvovalno kakor še nikoli preje da se zaveda v Dolni meri resnosti časov in žrtvuje vse za ljubljeno svobodno domovino, in da pri tem g:ne v pomanjkanju in bedi. Vsi tisti! faktorji pa, LISTEK. N^ dajmo mladine še iz rok! Prosveta ie nekakšen izdelek, skupen izdelek vseh duševnih delavcev. Za vsak izdelek so pač največjega pomena — zmožni delavci- Čim boljše, tem zmožnejši so torei posvetni delavci, tem lepše napreduje prosveta. Zato mislim, da za nas vzgojitelje ni važne.šega, pa tudi ne primernejšega in — nujnejšega dela, nego fe vzgoja prosvetnih delavcev: Prosvetni delavci bodo šele tedaj lahko delali uspešno in trajno, ako jim bodo ščitil:; hrbet soci alni delavci. Za tako sporazumno delo na Je treba novi rod šele vzgojiti Vzgoja nrosvetnih in socijalnih delavcev bi bila hvaležno in za narod in državo morda najvažnejše delo. In prav to menda edino to delo smo doslej puščal; popolnoma v nemar. Trudimo se, da otroku do n.egovega 14. leta vcepljamo vse zmožnosti in vse dobro, ali s 14. letom ga pahnemo v svet — idi in pomagaj si sam. Mar nismo kruti in — bedasti. Mehke otroške duše gnetemo in gnetemo, da napravimo iz njih sebi in državi prikladno testo, a kadar ie testo lepo gladko, ga vržemo v kot. da se — skisa; le malokdaj in le slučajno lahko pade testo na dovolj topel krat, kjer se speče v — bled kruh, nain in državi komaj užiten. Naš poklic nas je postavil na pravo mesto, na mesto, za katerega bi nas morali zavidati vsi elementi v naši državi. Izrabljajmo neprecenljivo moč. ki jo imamo v rokah v dobro našega naroda! Ne nehajmo šoli odrasle mladine od sebe, temveč pomagajmo ji. da si osnuje trdno oooro v vzajemnem delu. v skupni organizaciji, ki jo bo vselei obvarovala duševnega in tudi fizičnega padca. Dajmo šoli odrasli mladini svoj časopis, ki ga popolnoma pogrešamo v naši državi; da^mo ii primernega čtiva (naša literatura ima zelo malo knjig za »odraslo mladino«!); svetujmo ji, kako naj razpre-de akcijo za medsebojno pomoč, kako naj po svojih močeh udesjstvuje dobrodelnost (prostovoljne instrukcijske ure prireditve v prid revnih in bolnih tovarišev); izpre-menimo šolska poslopa v prave mladinske dome, t. j : šolska oblastva nai odredijo, da bodo ob nedeljah in praznikih in vseh pouka prostih dneh šolska poslopja na kmetih in v mestih mladini na široko odprta za vse njene prireditve, za" mladinske delavnice in mladinske knjižnice, oziroma čitalnice predvsem pa za nedeljske izlete. Nedeljske mladinske izlete? Zakaj ne? Za izletnike so pa vendar gostilne in prostori pod milim nebom! Poslednji pač — a le v toplem letnem času: spomladi, v jeseni in pozimi — kje pa nai bi se »Mlado kolo« takrat ustavilo, da se odpočije od dolge ho e? V gostilnah, poseb- no ob nedeljah polnih surovosti in razuzdanosti? Kako lepo bi bilo, in današnji draginji še posebno primerno, ako bi ob takih izletih dobila mladina kotiček v šolskem ooslopiu kjer bi vsak pojedel svoj košček kruha in se odpočil. I A — joj meni! — že jih vidim vse šolske metlače — pometače. kako dvigajo I metle in vse šolske voditelje, kako rož-Ijaio s ključi... huda mi je predla, ako ( Irtro ne umolknem. Samo še predrzen klic izza ogla: Ne i dajmo mladine iz rok! _lika VVaštetova. Pedagoško-didaktične smernice kiparsko-rezbarskega pouka. Napisal prof. Alojz R e p i č. Tretja stop*nja pomožnih vaj obsega pomožna dela: pripravljanje in popravljanje orodja vseh vrst, rabo pomožnega orodja (šestila, merila, strugala (Raspel) in pil), mešanje barv, barvanje. zlatenje. V pomožnih delih se vežbaj učenec že od vsega začetka, sam si mora znati na- ki so imeli za nas samo prazne lepe ob-1 ube in jih imaio še danes, nai se zaveda-io. da smo s svojimi silami Dri kraju in da bomo moral? tudi mi enkrat Drav resno misliti sami na sebe. Zakai danes dobro vemo, da je lahko za domovino umreti, a za n o živeti je oa silno, silno težko. DR. LEOPOLD POL.TANEC: Naraščaj Rdečega križa. (Konec.) Tako smo v šoli načeli, s pomočjo staršev seveda, mimo drugih altruističnih čustev vprašanje o »ljubezni do bližnjega« najvišji, a tudi najteže dosegljivi cilj, ki mora po njem stremeti človeštvo, ako se hoče izmotati iz sedanjega splošnega razsula. Sedanje življenje namreč ni znosno; ta boj človeka proti človeku, sloja proti sloju, naroda proti narodu tudi v prazgodovinski dobi, ko si ljudi predstavljamo kot divjake brez kulture, ni mogel biti hujši nego je danes. Kadar pa se naša mladina povspne z izdatno pomočjo staršev in doma do bratoljublja In ljubezni do bližnjega, takrat se odpre njej in nam vzgojiteljem neizmerno veliko in prelepo polje, kjer se moramo v vzvišenem poklicu izdelati in Izživeti. Vsak kraj, vsaka šola ima tu svoje posebne cilje, kjer se lahko udejstvuje. Naj navedem le nekaj primerov: Zbiranje članov v naraščaj Rdečega križa nam daje že samo na sebi priliko, da vzgajamo čustvi vzajemnosti in ljubezni do součencev. Po ameriškem in češkem načinu se namreč vpiše ves razred. Kakšen prispevek je to, 20 para mesečno, ali letno 2 Din na učenca! To ni niti za »četrt litra slabega vina«, da govorimo v vrednostnem merilu našega občinstva! Ako pa učenec — in takih je vedno nekaj v razredu — niti tega ne zmore, pa založe premožnejši večje vsote; razred pa nastopa proti Društvu rdečega križa kot samozavestna edinica po načelu: »Vsi za enega, eden za vse.« Učenka se je razbolela; deklice jo hodi o obiskavat ter ji krajšat dolgega časa, ki tako zvesto sedi ob boiniški postelji. Govore o šolskih in drugih dogodkih, ki so zanje tako važni in zanimivi, in živahen smeh zveni po sobi. V postelji pa se zaiskrijo trudne oči in vesela poteza zaigra ob ustih. Zdravniki naj vam povedo, kako veselje in radost lečita bolezni! Dijaki, koliko darov vam je podarila priro-da. samo nikar teh talentov zakopavati! Vendar so med vami manj nadarjeni tovariši, ali taki, ki še niso »izpregledali«. Odličnjak, latinec ali matematik, pomozi bratu zaradi ljubezni do njega, pokaži mu z Ariadninim klobčičem izhod iz blo-dišča latinske in grške slovnice, uvedi ga v skrivnosti algebre! Trše orehe lahko tolče in lušči razred skupno, v ta namen vam ravnatelji na stežaj odpro šolske sobe. Ne morem in ne smem pa zagovarjati slepega prepisovanja, te posebne vrste »ljubezni do bližnjega«, ki se je tako razpaslo po naših srednjih šolah. Imamo pa tudi vzgledne učitelje, ki izven obveznega šolskega pouka, učence brez nagrade poučujejo, jih dvigajo, jim pomagajo, da bi jih ne potrl glas sodne trombe ob sklepu šolskega leta. Imamo lih, naše gore prave liste, ter se ponašamo z njimi! Po načelu sedanje vzgoje in modernega pouka je treba že mladini vcepiti duha samostojnosti in veselja do dela. Kolikokrat čuješ tožbo, da je naša mladina, ko zapušča šole, nerodna in neporabna za delo, ki ga od nje zahteva trdo življenje. Kako pa naj shodi otrok, ako ga vedno držiš za roko ali vodiš za vrvico! Tu pa se dajo prirojeni posebni darovi naših učencev in dijakov in njih veselo udejstvovanje tako uspešno uporabiti za vzvišene namene, ki jih naj goji naraščaj Rdečega križa. Pevci, glasbeniki, igralci, telovadci se združijo (drugi pomagajo po svojih močeh) ter prirede predstave, vse njihovo delo pa mora prepletati, kakor prepleta rdeča nit naše narodne vezenine, visoka misel, da se trudijo za ubogo deco. za šolske knjige in druga učila, potrebna revnim součencem, za šolske ali dijaške kuhinje, ali za kak drugi plemeniti namen. Deklice lahko kroje in šivajo perilo in obleko za siročad, nežna, dragocena ročna dela in to, kar izdelajo dečki — pletarji, knjigovezi itd. pa se prodajo in izkupiček posveti človekoljubnim namenom. V tej smeri, hvala Bogu, učiteljstvo že jako pridno deluje, treba je raztresene ude zbrati, delo napeljati v skupno strugo ter jo poglobiti. Ne priporočam pa golega nabiranja denarnih prispevkov v kak dober namen. Lani smo nabirali za gladno rusko deco. Starši so prispevali, otroci prinašali denarja, desnica je dajala dar, ki zanj že levica ni znala, da ne govorim o srcu in duši, ki nista niti zazvenela ob tej pretresljivi bedi in lakoti. Mrtvi darovi, — mrtvi namreč za vzgojo naše dece —, zakaj ni jih ovija! rdeči trak visoke ljubezni do bližnjega, ki edina more umeti bedo ter premagati vse ovire. Tu so vam Cehi drugačni ljudje! Od 15. septembra do 15. decembra 1921 so člani in čla- nice njihovega naraščaja (Dorost Červeneko Križe) iz 2000 šol agitirali, šivali, pletii, dajali predstave, zbrali prilične vsote ter poslali v Rusijo 52 zabojev nove obleke, 32 zabojev obnošene obleke, 505 družin pa je vzelo k sebi ruske sirote. Za vsakim parom nogavic, ki jih je pletla in poslala češka mladenka, se je odtrgal tudi dobršen del njene nežne, a velike duše ter splaval tja v stepi ob Donu in Volgi, kjer je bela žena z velikim mahljaji kosila po poljani. Članek mi je preveč zrastel pod peresom, toda človeku odleže, ako lahko vse izpove, kar mu je pri duši. Vem tudi, kako težko je biti glasnik v lastni domovini; zato prosim, da pogledate, če ne verjamete meni, kako se vedejo v teui oziru Američani in Čehi. Ti namreč vedo, kaj delajo. Družabna in uradna titulacija žene — učiteljice. Titulacija žene v družbi ima. kot tudi titulacija moških, svoj kulturni razvoj na Francoskem v deželi »finih manir«. Iz Francije so povzeli titulacro Avstrijci in južni Nemci, medtem ko so se severni Nemci ie počasi prilagodili tujemu vplivu. Sredi 19. stoletja ie v Nemcih običajno izražanje francoskih predikatov. (Mada-rnMaderno-seille) zopet izginjalo in poiskali so si na dvorih pristnih priimkov — gospa, gospodična. — za moške mesto Monsieur — gospod. Z dvorov je prešla titulacija v »boljše« meščanske kroge in iz teh v nižje, najnižje in celo kmetiške, kjer sicer vso kulturo družabno radi zavrača;©. Francoski predikati (Mamsek) so se ohranili samo še za posle v grajskih hišah, na katere so prešli kot nekako /Poroštvo stare častivredne . družine, potomcev viteštva. Moderni ženski napredek pa ie v titulacijo žene mogočno posegel. Med moškimi ni bilo nikdar razlike- Vsakemu meščanu se je reklo — gospod — brez ozira na starost, oženjenost, stopnjo olike. Otroci seveda so tu v izjemi in za te ni titulacije. Dvorniki ima;o svoj »ceremoniell«. Med ženskami je iinei prvotno ipredikat — gospa — višji pomen dostojanstva oženjenosti in gospodična nižjo čast neoženjenosti. torej družabno drugo stopnjo. To ie veljalo dotlej, da so dekleta samo predla, se pripravljala na možitev. V družabnem občevanju se e 1 nrecej udomačilo »milostljivo«. da se med boljšimi in nižjimi zoioet naredi razlika. | Tudi »m;lostljiva« je potegnila nase širše mase žensk, zlasti do sladkih čestilcih in dobičkaželjnih trgovcih. Titulacija je hotela naposled nastati praktična, značilna v izražanju preprosta za hitro govorico urada, 'Prometa in okretna v družbi. Potreba teh svojstev ie bila tako velika, da se je poizkušalo titulacijo sploh odpraviti in uvesti samo lastno ime- Ta doba pa je bila kratka! Ni držalo ljudi klicati samo po imenih, v trgovini, v javnosti nepoznanih. Poseči se ;ie moralo zopet nazaj. Ker roa so v zadnj h desetletjih žene zelo, Dooolnoma napredovale v samostojnih po-klčih ki predstavliaio v državi visoko stopnjo zmožnosti, olike in delavne sile, iste socialne stopnje, kot io ne zavzema n:ti vsak mož, soprog — gospe. — po katerem ie kaka ženska dosegla višio družabno stoonio od neomožene dekline, ie na zahtevo nravice prešel predikat gospa tudi na neoženiene izobražene dame, ko-i;m so poverjena višja mesta. Po starih nazorih bi morala stopiti v stran, nazaj, gospodična orofeso>rca pred gospo branjevko. trospodična doktorica pred gosDo »Hausme'sterco« in gospodična učiteljica pred gosoo delavko: Predikat eospa se je spočetka priznal v uradu, ministerijalnim odlokom Dodeljen samo nrincez:njam. nadvoivodiniam. sploh dvoriankam in visokim aristokratinjam že pri rojstvu. Nadvojvodinja, abtisinja damskega konventa v Pragi je poleg — gospa — tudi — visokočastitost — Hoch-\Yiirden — reverendissima). — Predstojnicam slavnih cerkvenih kongregacij, šolskih višjih zavodov in šol. voditeljicam klinike, bolnišnice, damskih konviktov je podeljen iDredikat gospa. Luteranski dam-ski zavod titulira. predstojnico gospa Domina kar se v slovenščini smešno glasi, ker ne mislimo na pomen Domine (latin. Domina). Vsa ta mesta so iako odlična, le za aristokratin e določena, ki pa so imele družabno izobrazbo, ne toliko šolske, kolikor io ima danes lahko navadna meščanka- Zmožnosti v glavi po državnih spri-čeval h in diplomah potrjene vsekakor nadkriljujeio plemenitost rodu. zato so se meščanke potegnile za pravico — gospe. Kakor je vsak moški gospod, tako naj bo vsaka žena gospa. Ne nazivamo go-spodičev, torei ne nazivajmo gostpodičen. Nemška Avstnja jie leta 1919. v posebnem odloku ministrstva podelila učiteljicam z u&oosobljenostnim izpitom uradni predikat gospa. Po starosti se to ni moglo urediti, ampak po stopnji višje avtoritete. Ker pa titulacija ne ostane last in nedotakljiv dokument Dosamezmh, preide v nepoklicane je najprimernejše, da se takoj za vse uveljavi. To naredi promet v javnosti. Višje mesto, predstotp pa pristoja onim le, ki so dosegle same zase višjo stopnjo kot kulturne delavke v državi-Dve uribližno enako izobraženi se oa poklonita med seboi pred starejšo ali orno-ženo. V uradu po staonji službe in službenih let. Veljaven cerkven zakon pa ni nobena posebna višja stopnja več, ker prizna javnost tudi civilno poročenim, celo »salzburški poroki«, torei pred-kat gospa, čeprav so te le gospodične, v začasnem zakonu brez dosmrtne zaveze. Niso vse gospodične device, kdo bi to ugotovil? Bodimo torej vse gospe. Ne pristoja pa doktorievi ženi ali nadučiteljevi poklic moža imenovati. Ne gospa doktor, ampak gospa doktorjeva — nadučiteljeva. A uradnici — gospa nadučiteljica. Z ozirom na praktično, primerno in kratko poljudno izražanje ie — gospa; za vse razmere najznačilnejši. Kaj se ima iavnost brigati za to ali je dotična oseba oinožena. ločena, vdova, zaročena živi v modernem zakonu, ima otroka ali je devica al; ni. ali ie zaljubljena- Xaj vse io. Ri se icloh lahko v eni osebi desetkrat oremen:a- Stareiše dame. žene sploh, naj se titulira — gosoa. kaj zato če se niso omožile! To ie zasebna stvar in uradnica ni stara devica. To mišljen e izražanja ie emaue.ipa-cija spravila s površja. Državna uradnica ni zaostaja neoelka v »zgovorjenem kotu«, ker ima lahko vse lastnosti za zakon in bi se lahko omožiia. Najmanj pa je učiteljica »stara devica«, ki ji je v uradu podeljen delokrog matere, vzgojiteljice Kako šolski urad tozadevno postopa? Višji šolski svet se drži dosledno pri nas še običajne razlike med gospo in gospu-dično. Okrajni šolski sveti in šolska vodstva Da v mnogih, ne v vseh slučajih, titulacijo izpuščajo- Sklicujejo se na kratek način. To so mlade moči ¡po pisarnah, ki bi v direktn:h naslovnih in pisarniških vlogah lahko upoštevale brez zamude časa dnevni red družabne olike. Ne gre tu za njihove interne nastavke, a lep slog klasične slovenščine v izobraženem tonu vzornega spisa zahteva nekoliko titulaci-e. Vsaj na ovitku pisma. In toliko se sme zahtevati od pisarniških vlog. Gospod minister gospod ravnatelj, gospa učiteljica. Da se napravi edinost tem zahtevam, nai gospa zastopnica učiteljic v višjem šolskem svetu blagovoli predlagati nam vsem učiteljicem do ministrstvu prosvete oodel:tev 'nredikata — gospa — za urad — v govorici in v pisni vlogi. S tem se nam Dodeli družabno Dravno stal;šče. šolstvo oa se dvisrne na višio stopnio sve-tovne kulture._ Marija Zalar- Iz Jugoslavije. — Novo predsedstvo višjega šolskega sveta za Slovenko. Minister prosvete ie na predlog (Pokrajinske uprave imenoval za novo dveletno dobo za predsednika dr- Stanko Beuka in podpredsednika tov. Frana Š k u 1 j a. — Z ozirom na današnjo »Izjavo« pripominjamo, naj »izvršeno dejan e« g. pokrajinskega namestnika ne vzbuja ipri naših članih nezaupanja do novega podpredsednika, dokler bo solidaren z voljenimi zastopniki v viš.em šolskem svetu; o čemur pa ne dvomimo, da bo to vselej, dokler je član naše organizacije. Osebna vprašanja naj ne razdvajajo naših vrst! — Častno število naših glasov- Lista poverjenišva UJU je od 3107 oddanih glasov dobila 2508 glasov (zadnjič 2338 glasov). Ker se naši glasovi dele na dva dela ni iz števila izida volitev razvidno celotno število naših volilcev, kakor n. pr. pri listi Slomškove zveze in Humekovi listi, na katerih so združeni glasovi obeh oblasti. Lista Slomškove zveze je dobila 453 glasov od teh 150 Samostanskih (zadnjič 477), Humekova lista pa 120 glasov. — Povdarjamo da se število glasov oddanih UJU točno krije z naš:mi članskimi seznami. Čast zavednosti! — Izid volitev učiteljskih zastopnikov za osnovno in meščansko šolstvo za višj šolski svet. Vseh volilcev 3107, razveljavljenih 50, praznih 72. neveljavnih 2. — Jelene Luka 1597, Gnus Anton 1536, Tomaž ič I. 1672; namestniki; Miklavčičeva J. 1527. W a š t e t o-v a I. 1604, G o d e c M. 1659. — H u m e k D. 120. Kalin I. 94. — Slapšak J. 453, P e č j a k R. 449. — Zmaga UJU je Sijajna! Čast volilcem! — Volitve srednješolskih zastopnikov učiteljstva v višji šolski svet. V skupini sredn ešolskih učiteljev so zmagali napredni kandidati, in sicer profesorja dr. Ljudevit Pivko (Maribor) in Fr. Jeran (Ljubljana) kot redna člana, profesorja Fr. Mravl ak (Celje) in A. Lovše (Ljubljana) joa kot namestnika. Napredni kandidati 'so dobili no 97 glasov. Klerikalci so so postavili samo eneera kandidata za obe oblasti združili so.svoje glasove na svo-ieea kandidata prof. Jak. Žmavca (Maribor). oziroma namestnika dr. Breznika (Št. Vid), ki sta dobila pa kljub združitvi le 76 glasov. Razen tega ie dobil prof. Pe- bvusiti dleto in tudi popraviti pokvarjena železa 7.a kamen, to je kovati in kaliti, ker drug ne ve, kako prvino obliko je imelo odlomljeno železo. Pripetilo se mi je, da mi je nekdo kalil železo, katero je bilo samo skrivljeno. Enako si mora učencc sam rabrusiti tudi skobelj, oblič in žago, znati moi a oskobljati (pooblati) ravno ploskev ter pravilno prilepiti les itd. Ne sme se več pripetiti, da bi si absolvent obrtne šole sam ne znal pripraviti orodja: Z ozirom na potrebo hitrega in naiančnega izdelovanja naj se učenec vadi t.idi v rabi pomožnih sredstev, omogočujočih hitro in natančno izvršitev, v prvi vrsti torej še-stila in prerezanih črt, ležečih v kljuko druga na ciugi. Tako si učenec hitro in zanesljivo pomeri vse važnejše točke, da pride vsaka ploskev in cli'ika na pravo mesto. Izvežbati se mora najprej v delu s prostim očesom in prosto rok'), a z ozirom na konkurenco in potrebo urnega dela se sme po dovršeni izobrazbi posluževati tudi navedenih praktičnih pomočkov. Nekateri učitelji zastopajo mnenje, da kiparji na obrtnih šolah ne smejo rabiti pomožnega r-rodja strugala (rašpe) in pile, kar je seveda popclnoma napačno. Glavno delo se naj izvrši z dletom, a ne s strugalom, katero so stari kiparji več iabi!i nego dleto. Moderni kipar se poslužuje strugala le izjemoma samo tam, kjer je res potrebno. Zato se naj vadi tudi učenec v tej omejeni rabi strugala. Kipar dobi n. pr. naročila za cerkev kip, ki mora biti štrafiran itd. Gotovih delov kipar ne sme pustiti rezanih na ploskev, ampak jih mora s strugalom ali pilo izpopolniti, da jih lahko pitvleče z barvo. Včasih je tudi potrebno. po okusu odstraniti s strugalom ostre robe na visokih delih obleke, ker se s tem napravi kakor na sliki z barvami kontrast med globino in višino, oblike se dvignejo in postanejo p1as:ične. Isto velja za kamenite izdelke. Praksa zahteva, da zna učenec svoje delo tudi popolnoma dovršiti. Tu prihaja v prvi vrsti vpoštev rf.tšanje barv za polt, meso in različne obleke, z.atenje s pravim in kovinskim zlatom, osobito z'a'enje na olje itd. Štrafiranje ni tako lahko cHo. kakor bi si marsikdo utegnil predstavljati Če je kip slabo izdelan, ga je mogoče z barvami izpolniti, nasprotno pa dobro izdelan, a slabo štrafiran kip izgubi ves pravi vti-sek. Zategadelj si mora znati učenec ali štrafi-rar barve tudi za senco pripraviti kakor slikar, to se pravi, za senco primerne barve primešati. V globini mora začeti s temnimi toni in proti vi- šini vedno svetlejše nalagati, na tak način napravi kip. lep, plastičen vtisek, nikoli pa ne sme mesnatih delov in obleke, svetlobe in sence prevleči v istem tonu. Tekom dolgoletnega delovanja na obrtnih šolah, na podlagi lastnega opazovanja in premišljevanja sem spoznal potrebo gotovih reform v načrtu obrtnih šol. Vse premalo važnosti se polaga na praktično stran in posveča se preveč časa teoretičnim predmetom. To velja pred vsem o praktičnih delavnicah. Celo med učenci se je razpaslo napačno mnenje, da tvori teorija glavni del, da je delavnica postranskega pomena in le zato določena, da izpolni predpisano število ur. V tej usodni zmoti se trudijo učenci, porabiti glavno moč in pridnost za teoretične predmete in doseči najprej v teoriji dobro klasifikacijo. Temu nasprotno ugotavljamo, da je srce obrtne šole delavnica in da imamo v teoretičnih predmetih le postranska in pomožna sredstva. Ob vsaki priliki, tudi med teoretičnim poukom, mo-lajo učitelji zato vedno opozarjati učence na prevladujoči pomen delavnice in praktičnih vaj v delavnici. Na šolah, kjer se goji obdelovanje obeh ma-terijalov, les'a in kamena, je predpisani čas 3 let- nikov posebno z ozirom na istočasni teoretični pouk mnogo prekratek. To pomanjkljivost občutijo zlasti oni učenci, ki iz kateregakoli vzroka ne morejo nadaljevati svoje izobrazbe na kaki višji šoli, temveč se morajo takoj podati v^rak-so, prevzeti mesto pomočnika ali otvoriti kot samostojni mojstri lastno delavnico. Za te absolvente je nujno potrebno, da se ustanovi na obstoječih obrtnih šolah vsaj en ali dva višja letnika, namenjena izključno praktičnemu pouku v delavnici, strokovnemu risanju, izdelovanju načrtov itd. Posebne reforme pa zahteva novi kulturni pravec, ki ga je pokrenilo na naši zemlji toliko stoletij pričakovano dejstvo lastne in svobodne države, Jugoslavije, ležeče na pragu med vzhodno in zapadno kulturo, obsegajoče tudi historična, žal, sedaj opustošena tla Macedonije, od kjer je Aleksander Veliki 356.-323. pr. Kr.), kralj iste Macedonije, ustanovil prvo svetovno državo. Tako srno poslali Jugosloveni tudi dediči grško-bizantinske kulture in prevzeli nalogo, obogatiti z originalno sintezo njenih elementov svet za-padne Evrope. £ovnik 37 glasov. 27 glasov pa je bilo razcepljenih. — Pismo obupa. Prijatelj nam piše: Me veseli, da imaš še toliko praktičnega idealizma. Uverjen sem da si na pravi poti! Treba ie delati, boli kakor kdajkoli. Uspeha pa v današnjih razmerah ne boš imel drugega razen svo e zavesti, da si storil svoio dolžnost in še več. — Jaz sem pri vsem svo.em nemalem delu za druge postal — berač. Beda ie tako pritiskala na nas, da je v nas ubila vso vero in uDanie v zboljšanje razmer. — Presenečenje. Nove draginjske do-klade bodo veljavne šele — s 1. marcem. — Minister za prosveto je poslal finančnemu ministru predlog, naj se pred izpremembo zakona o dokladah vstavi nastopno: 1. Omožene učiteljce nai dobe cele dnevnice; 2. učiteljem v južnih krajih Srbije nai se povišajo dnevnice; 3. Bel-grad, Zagreb. Ljubi ana, Sušak in Kasta v nai se uvrste v I. razred. — Ta predlog e stavilo ministru predsedstvo UJU. Minister prosvete si ie predios takoj osvojil in napravil tozadevno vlogo ki pa spričo -situacije ni uspela. — Znamenje časa. Ko so v začetku 2. tečaja vračali moji malčki, učenci 1. šolskega leta. izkaze o šolskem napredku, sem to priliko voorabil za razgovor. Izvedel sem zanimive stvari. Navaden kovaški mojster ie daroval svojemu prvorojencu kot nagrado za dobro šolsko naznanilo konja, a mlajšemu sinu je kupil osla. Neki posestnik ie obljubil svo. emu šestletnemu dečku ponija in lep voziček na vzmeteh, ako se bode v 2. tečaju bolje učil. Nekemu marljivemu učencu pa njegov oče. ki ie z deco oblagodarjen sodni uradnik, ni mogel kupiti niti nove tablice. — Takšne razmere so gotovo nezdrave, in merodajni krogi se naj n:kar ne čudijo, da se z vsakim dnevom veča število onih. ki se hrepeneče ozirajo proti vzhodu in težko čakajo, da zašije rudeča zaria. Š. P. — Izmozgavanje učiteljstva in učencev. Pri vse i mizerni plači in »groših«. ki nam jih sedaj zopet obljubljajo — ko človek niti pol meseca ne more živeti od mesečne plače. — krožijo po šolah pole za pristop k »Rdečemu križu«, da zopet plača učiteljstvo 6 I)in in ih odtrga sebi in svoji deci. — Še ni ta pola iz rok, že pride druga, za zbirko med otroci za pasivne kraje. — Čas je že, da izrečemo svoj »veto« tudi šolski oblasti, ki pritiska na nas! Če bi žrtvovali svojim stanovskim napravam to. kar žrtvujemo in da.emo za druge, bi že davno imeli svoj »Konvikt« in še marsikaj. Iz krogov nad 36 let službujočih uč-teljev. Zadnja točka dnevnega reda v šje-ga šolskega sveta z dne 25. m. m. glaseča se: »Poziv 36 let službujočim osebam itd.« — se je preložila- Učiteljstvo je radovedno, kdo .e bil njen povzročitelj. Ali morda ministrstvo prosvete? — Ali se bode tudi z ostalimi državnimi uslužbenci tako ravnalo? — Ta nepričakovana zadeva je marsikaterega učitelja neljubo dirnila — kajti komaj smo prestali posledice svetovne vojne, komai prenašamo oovojne posledice, katere so skoraj težav-neiše od prvih, dobi učiteljstvo brco od tiste korporacije, katera bi ga nai ščitila in mu pomagala k zopetni gospodarski ukre-pitvi. Pa narobe! — Od ust sem si pritr-gaval, delal na dan 12—14 ur. nisem kadilec, ne igralec, skromen v obleki itd. — tako sem si pred vojno prihranil nekaj tisočakov v ta namen, da si na stara leta postavim svoj lastni dom, da bi otroci vedeli, k e so »doma« — a prišla je vojna, vzela mi ves krvavo zasluženi prebitek, tako sem sedaj brez lastne strehe, še ne preskrbljeni otroci brez doma — in vrhu tega nai izpraznim uradno stanovanje, da napravim drugemu prostora. Pa kam nai grem? — Ali na streho? — Ko vendar ni stanovanja dobiti, ne v mestu, ne na kmetih! — Da sem pa še sposoben za poučevanje, kaže pa moa prvovrstna kva-Ü. Kdo bo v bodoče poučeval od višjega šolskega sveta toliko propagiran kmetijsko-prirodoslovski pouk ako bo moralo 150 učiteljev zapustiti šolsko sobo.'' — K.e je nadomestilo? — Ni ga! _ Ako pa res hoče država namesto "enega dva plačevati, potem se nai k upokojitvi oozivljejo: 1. vsi slabo kvalificirani učitelji; 2. vsi 36 let službujoči, kateri so gmotno dobro ali prav dobro podprti in imajo preskrbljeno deco. ali so brez nje. Se nekaj! Nam učiteljem - voditeljem so vzeli skromno funkcijsko doklado — ker ni denarja — na drugi strani pa vleče lepo pokoinino mnogo predčasno vpoko-jenih učiteljic, katere só se potem omožile in sedaj živiio v gmotnem oziru v sijajnih razmerah. Ali ni to krivica? — Kdor je sposoben za zakonski — je si- gurno tudi za učiteljski stan! Sedaj pa pomislimo še strogih predpisov j glede bolezenskih dopustov.--Kam plovemo? —ič. — Uporaba proračunskih zneskov za učila in kniige krane učiteljske in šolar-ske knjižnice. Na dopis nekega šolskega vodje, ki je učiteljski zastopnik v okra;- i nem šolskem svetu se pojasnita goren i predmetni zadevi naslednje: 1. O name- : nu vzdrževanja in pomnoževanja učilske zbirke in knjižnice govori jasno § 18. š. ( u. r. Najvažne.ši tostvarni odstavki so: »Vsaka šola mora biti popolnoma preskrbljena z najpotrebnejšimi učili in samo- j učili... Okrajni šolski sveti naj se prepričajo ob pregledovan u proračuna o o stvarnih šolskih potrebščinah za nabavo šolski sveti spre eli v proračun zneske, ki so potrebni za nabavo učil, eventualno nai okraini šolski svet uradno ukrene, kar jj j v tem oziru treba. •. Pravtako naj pazi ' okra ni šolski svet. ali so se resnično upo- I rabili zneski ki so bili sprejeti v proračun o stvarnih šolskih potrebščinah za nabavo učil in knjižničnih knjig.« Tem zakonitim odredbam ni treba dostaviti druzega, kakor da se mora dosedanja izmera za nabavo učil in kniig z ozirom na visokost cen primerno zvišati. Ako krajni šolski svet ne da za učila in knjige v proračun postavi enega zneska v vsem obsegu, nai šolsko vodstvo poroča to na okrajni šolski svet, ki ie glasom šolskega zakona dolžan nakupiti te kniige in učila na račun dotičnega krajnega šolskega sveta. — Glede razobešanja zastav na šolskih in državnih DoslopSh velja razpis višjega šolskega sveta od dne 2. maja 1919, št. 6337, ki pravi da se ima ob državnih slovesnostih na šolskih poslopjih razobešati vsai ena večja državna zastava. To potr uje tudi 'poznejši razpis od dne 4. decembra 1922, št- 15.734, ki do-stavlia. da je treba za vsako drugo pr li-ko poprei pravočasno prositi po uradnem potu za razobešanje zastav na šolskih po-slopi h. Šolski voditelji nai se vestno ravna o po teh predpisih, učiteljski zastopniki pa nai pazijo, da krajni šolski svet; šolske zakone v resnici spoštujejo. — Enoten učni načrt za sredn e šole. Prosvetno ministrstvo ie zahtevalo od prosvetnega sveta, naj izvrši izvolitev članov, ki bodo izdelali nov enoten učni načrt za srednje šole- — Iz mestnega šolskega sveta- O zadnji redni seji mestnega šolskega sveta z dne 27. januarja smo pre„eli nastopno obvestilo: Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvene stvari iz predsedstva, pove. kako da so bile rešene in predlaga, da se vzemo na znanje, kar ie bilo sprejeto. Brez ugovora ie bil odobren zapisnik zadn.e seje z dne 15. decemba 1922. Poročili o osebnih iz-oremembah in pa o daljših dopustih izza zadnje upravne dobe vzameta se na znanje. Razpravlja in sklepa se o dveh disciplinarni zadevah. Poročila okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanju 1. mestne dekliške osnovne šole, II- mestne deške osnovne šole in mestne pomožne šole v šolskem letu 1922./23. in ž n.imi združeni nasveti se spreimo in predlože višjemu šolskemu svetu. Poročilo okrajnega šolskega nadzornika o delu na osrednjem šolskem vrtu in ž njim združenem igrišču se odobri in se ima predložiti višjemu šolskemu svetu v odobrenje-Ko se reši še čvetero internih zadev deloma pedagoške deloma gospodarske vsebine, zakl uči predsednik seio. —pl Poročila sta se na Loki pri Zidanem mostu učiteljica gdč. Maruška Smolnikar in kape-tan g. Ivan Novak. Vso srečo! —pl Poročila se je dne 12. t. m. tov. gdč. Julka Zalokar, učiteljica v Kokri pri Kranju z g. Juri.iein Povšnar, veleposestnikom in prdsedni-kom krajnega šolskega sveta istotam. — Najcenejše iin na boljše črnilo proizvaja »Ides« tvornica kemčnin izdelkjv v Tacnu ori Ljubliani. Imenovana tvornica je solidno mlado domače in narodno oodjet e ter se vsi njeni izdelki prodajajo v korist J u g o s 1 o v e n s k e Matice-Ker so pri tem izdelki res prvovrstni in cene popolnoma konkurenčne, oziroma deloma še nižje kot drugje, bi bilo za slovensko javnost naravnost sramotno, ako bi ga ne podpirala. Predvsem opozarjamo na »Ides« prašek za črnilo (posebno priporočljivo šolam in uradom), kateri orednjači v tem. da raztopi.en v mrzli vodi prekaša radi izborne kakovosti vse tu- in inozemske izdelke kakor tudi vse tekoče ekstakte. Isto velja za »Ides« č r-n i I o v obliki papirja (priporočljivo dijakom in učencem). To črnilo je domači izum ter je patent že prijavlen. Ker je v vsaki hiši prazna steklenica črnila, si vsak lahko s pomočjo »Ides« črnila v obliki paoirja naredi črnilo Priporoča se šofekim vodstvom, da bi naročili to zadnjo novost ter io prodajali, učencem, kateri bi na ta način prihranili več kot 100%. V ostalem pa ima vse izdelke tvornice »Ides« (antracen črnilo, rdečilo, zelenilo, gumi arabicum itd ) v zalogi tudi Knjigarna Učitel ske tiskarne v Ljubljani. — Opozarjamo na današnji insérât! Nove kniiffe in druge publika ci ie. —kpl Charles de Coster: Uienspiegel in Lam Dobrin. Prevodna kniižnica 9. zvez. Strani 552. Cena broš. knjigi 60 Din. vezani 70 Din. Poštnina 3 Din. Založila »Tiskovna zadruga v Ljubljani«, Prešernova nI. 54. —kpl Kniigarna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani je izdala pravkar: Baumbacii: Zlatorog. cena elegantno vezano Din 22. Roden-bach: Mrtvo mesto, broš. 18 Din, vez. 24 Din. — O knjigah še izpregovorimo. Opozarjamo na tozadeven oglas v našem listu! —kpl Izšle so nove knjige: Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za IV. razred srednjih in njim sorodnih šol. Cena vez. kn'igi 26 Din — Logaritmi. Spisal Aloizij Sodnik. Cena broš. kniigi 22 Din. — Srbfka začetnica. Za Slovence priredi! dr. I. P. Cena broš. knjigi 12 Din. Založila Jugosl. kn'igarna v Ljubljani. — O knjigah še izpregovorimo. —kpl » Jugoslovanski Pomorac« najuljudneje vabi na naročbo. Uprava in uredništvo v Zagrebu, Prilaz Gjure Deželica 67. — Olej »Književnost«. — kp! Oskar Wilde: Lady Windermere. Drama v štirih de'an'ili. Prevel: Radivoj Rehar. Str. 67. Cena — . Založila in izdala »Mariborska tiskarna«. —-kpl »Liublianski Zvon«, št. 1. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v ljubliani, Prešernova ulica 54. Celo leto velia 90 Din. —kol Cen ni etnogrnKco-storlco-politlci sulla Dalmaeiîa. Izdaie Odb. Narodnog Vi'eca SHS sa okupirane kra'eve u Zagrebu. Cena 8 Din. Naroča se v kn'igarni Josip Miličič, Maribor, Ru-š'"n costn štev. 45. —•Vnl Dv5» m'eseca narodne slobode u Dr-nišu. Franio Ženko-Donadini. Cena 8 Din. Tisk Leonove tiskarne. Split. Naroča se v kniigarui Josip Miličič, Maribor, Ruška cesta 45. —kpl Kamatnlk, drama u četiri čina. Napisao Martin Snlič, Kniižara Vin. Jurič, SnUt. Cena 11 Din. Naroča se v knjigarni Josip Miličič, Maribor. Ruška cesta 45. —kpl Storia dolla »CHfa dl Tran«. Opera di Paolo Andr'is. nrbile della citta stessa. Pu-b'icata per cura di Don Marco Peroievič. Pnlit, Hrvatska, štamp. Trumbič i drug. Cena 54 Din. Naroča se v kn'igarni Josip Miličič, Maribor. Ruška cesta 45. —kpl »Grobovi«. Trilogija M. Foscola H. Pin-demontia. — Prof. A. Passo. Cena 10 Din. — Dobi se v knjigarni Josip Miličič, Maribor, Ruška cesta 45. —kpl Alojz Gradnik: Srbske Narodne pesmi v slovenskem prevodu. Izdala založba »Jug« v Ljubljani. Cena vez. 22 Din, nevezana 16 Din. — Dobi se v Matični knjigarni v Ljubljani, Kongresni trg. Književnost in umetnost. —k Oskar Wilde: Lady Windermere. Drama v 4. deiaiiiih. Prevel Radivoj Rehar. Založila Ma-ribr.sk? tiskarna d. d. — Oskar Wilde (izg. tuljld) ie v naši literaturi še malo znan. Izšle so dosedaj poleg te drame menda samo prekrasne »Pravljice« v Gradnikovem prevodu in to v Gorici, že po vojni. In vendar zasluži ta umetnik, da ga spoznamo pobliže, saj je eden najodlične:šili zastopnikov simbolizma, one literarne struje, ki se je tudi pri nas tako bohotno razvila v Cankarju in drugih, iz okostenelega realizma in naturalizma, prinašajoča s sabo dih novega življenja, polna najintimnejše čuvstvenosti in vpogleda v taine globine človeške duše. Prenovila nain je tudi poetični izraz z novimi jezikovnimi in "stilističnimi pridobitvami. Kot Verlaine na Francoskem. Maeterlinck v Belgiii in d' Annunzio v Itali'i. tako je Wilde na Angleškem glavni zastopnik te struje. Wilde je bil Irec (1856—1900) in se je po končanih visokošol. študijah v Ox-fordu posveti! največ literaturi. Potoval je mnogo po Ameriki in se je slednjič nastanil v Parizu. Vsled usodnega razmerja do nekega lorda je bil obsoien v dveletno ječo, s teškim prisilnim delom. Tam je ustvaril slavnoznano znamenito »Balado o kaznilnici v Readingu« in »De profundis«, baje svoje najfinejše delo. Konec njegovih znamenitih življenskih »Izpovedi« sme iziti šele 15 let po njegovi smrti. — Nedosežnega glasnika neke plemenite, semtertja nekoliko izumetničene estetske umetnosti so nam uveljavili šele Nemci-Angleži so ga zavoljo njegovega osebnega pre-reška tudi v književnosti prezrli. Wilde je v svoji umetnosti antipod Zolaju, Njemu človek ni socijalrto, temveč estetsko bitje. — Zgoraj navedena drama ima polno značilnosti Wildejevih umetniških vrlin, v slogu, idejah in zapletkih. Milje visokih lordskih krogov je psihološko izveden do skrajnosti, posebno značilen pa je še problem materinstva. Kratka vsebina: Lady Windermere, žena bogatega lorda, je vsled ločitve zakona izgubila kot otrok svojo mater. Živela je v mislih, da ji je umrla. Njena mati, Mrs. Erlyn-ne, ki Je po ločitvi živela svoje življenje, izve po časopisju črez 20 let o svoji hčeri. Vzbudi se v njej čut materinstva in se pojavi v bližini krogov svoje hčere, pod drugim imenom. Nastopa in se oblači kot demiinondka ter prisili svojega zeta, da jo denarno podpira z grožnjo, da sicer izda svetu, kdo je ona. Njena hči dobi slučajno v roke čekovno knjigo in izve, komu daje njen mož denar. Ko slednjič mož kljub ženinemu protestu povabi skrivnostno, lepo damo, na njeno zahtevo, še na domač ples, je Ladyna ženska čast užaljena do smrti. Še tisto noč zbeži iz maščevalnosti od moža in se zateče v stanovanje lorda Darlingtona, ki jo je oboževal, in pusti možu poslovilno pismo. Ona skrivnostna dama, njena mati, vse to opazi, vzame pismo in gre za hčerjo. V stanovanju Ladynega prijatelja pride do pretresljivih scen med hčerjo in njeno neznano materjo, dozdevno rušiteljico Ladyne zakonske sreče. Mati ie prinesla s seboj tudi Ladyno pismo, ne da bi ga bil prej I.advn mož prebral. V tem pride do sobe družba Lordov, med njimi tudi Ladyn mož. Ubežati ni več mogoče. Mati skrije hčer za zaveso, sama pa stopi v sosedno sobo. Lordi dobe na zofi Ladyno pahljačo. Ladyn mož hoče zblazneti in se na mestu maščevati nad prijateljem, dozdevnim zapeljivcem svoje žene. Zdaj stopi mednje Mrs. Erlynne in položaj je »razjasnjen«, ko pove, da je ona po pomoti zamenjala na Ladyncn domu njeno pahljačo. Med to sceno Lady srkivno uide iz sobe. V zadnjem dejanju sta zakonska Windermere zopet prijatelja. Ona spozna moževo nedolžnost, možu pa ni bila odkrita ženina namera, da se hoče ločiti od njega. Vse te nezgode je iz materinske ljubezni preprečila v življenju tako prevarana in preizkušena Mrs. Erlynne,, Ladyna mati. Ko pride Erlynne po slovo, jo zet sumniči nemoralnih razmerij. Ona pa ne more in ne sme zaradi sreče svoje hčere izpovedati resnice in sprejme iz materinske ljubezni vse zaničevanje družbe. Samo sliko svoje hčere z otrokom hoče še za slovo, a Lady ji da tudi dragoceno pahljačo, ker je vzljubila damo kot svojo rešiteljico. Po Erlynnl-nem odhodu pride Lord August naznanit, da mu je Erlynne obljubila svojo roko. S tem so vsi prav zadovoljni. — Hvaležni smo prevajalcu za umetniški okus, Ie jezik kaže nekaj takih germa-r.izinov, da bi človek kmalu kai sumil. Tudi »Uršo Plut se je že na.šio«, pa se še vedno išče. Fr. L. —k Martin Sulič: »Kamatnik«. Drama u četiri čina. Split 1913. Več sam naslov drame kaže, da se tu radi o nekim kamatima, o kamatnicima, 0 lihvarima, koje su u prijašnja vremena bili pravi krvopije narodni. Naš narod u Dalmaciji 1 u Istri painti još i danas »patricijske« familije sa blagozvučniin imenima, na žalost slavenskim, koji su, kao poturice, isisavali našega kmeta. Ti su gadovi i parasiti živeli samo o kamatima na račun siromaka. Radili nisu ništa korisna doli dangabili i prodavali ziievce ispod seoskih lipa. Bili su mogučnici, tresli su selima i gradovima, vedrili su i oblačili, splektarili i u mutnom lovili Da su oni bili duševno pokvareni, truhli, zavod-ljivci, nasrtljivci i napasnici, o tom ne treba ni govoriti, jer u svojoj ugojenosti, valjajuči se u slasti i masti i dangubeči, oni drugo i nisu znali, več da opako misle i rade. Što je kamatnik? i »Kamatnici veliki .su oni, zla značaja, čeljad su hikava, koj drugomu dobra činit ne če.« »Jer kamatnik pohlepan je vazda za tudijem makar I mrva bila, tna Krezovo on da ima blago...« Kamatnik če »puk galiti, inoče ljubiti, a svoju če umoriti ljubu.« Interes je kamatniku nada sve. Novac im ie bog. njemu se klanjaju. Poštenim I ljudima. koji drukčije shvataju svrhu našega ži-j yola, novac je stedstvo, dok je ovim »kamatnicima« novac cilj. Takva »kamatnika« predstav-1 a nam i ova drama. U idiličnu, nepokvarenu, ustu i iskrenu ljubav mladih srdaca umeša se j kamatnik. Novac, zlato ima svoj upliv: nastane i tragedija ljubavi, tragedija mladih ljudi, zlato iza-I* zove krv, ono trži žrtve živih bica. Milivoj, iedinac gazde Ivana, zaljubi se u lepu Rusaljku, kčer posednika i bivšeg pomorskog kapetana Mi-haj!a, koji je Ivanu dužan. Otac Ivan je time nezadovoljen, jer što če bogatstvo da ženi siro-maštinu! I slučaj htede, te bak onih dana dopu-| tuj stari drug kapetane Mihajla, gavan Petar, u koga je jedinica Milka. , Gazda Ivan pregovori I sina, Milivoj se »zaljubi« u Milku, a Marko, brat Rusáljke, uvreden, da osveti sestru, plane i na amerikanski način« ubije Milivoja. Andrija, sin seljaka Stjepana, zaljubi se u lepu Jelku, jedinicu i udovice Mare. No gazda Ivan, kamatnik, podari Jelki nešto zlata, derdan itd. i ona mu se poda. I Andrija se razljuti i ubije Ivana. Kamatnik otac i sin (ovaj po krivnji svoga oca), padaju kao žrtve osvete. — ič. —k Storia della citta di Tran. Opera di Paolo Audreis, nobile della citta stessa. Publicata per cura di Don Marco Perojevič. Spljet 1909., Ime odličnega povesničara Pavla Andreisa malo Je poznato kod nas. premda je on u svoje Vreme uživao glas uvaženog historičara. Roden je u Tro-giru, te je savremenik sugradina mu Ivana Lu-čiču (1604.—1079.) »Už javnu djelatnost Andreis nije zapustio knjige i nauka. Stečena izobrazba u Italiji i dopisivanje s učenim prijateljima upli-val.o je nanj, te se sav posvetio znanosti, a oso-bito povjesti.« Kao Trogiranin zanimao se osobito za povest svoga rodnog grada, te je napisao tu povest u 9 knjiga. Čitajuči ovu povest čitalac se upoznaje ne samo sa prilikama mesta Trogira, nego sa čelom ondašnjom Dalmacijom, koja je večim delom bila mletačkom vlašcu, kao i sa Italijom. Ove dve zemlje bile su u najtešnjoj vezi, te je razumljiv i kulturni upliv Italije na Dalmacija. Naša povesna književnost ima da bude u veliko zahvalna don Marku Perojeviču, koji je izdao na svet rukopise P. Andreisa i tako saču-vao -od propasti ovo važno delo. —ič. —k »Jugoslovanski Pomorac« propagira idejo in delovanje za naše morje in pomorstvo. Svoj važen cilj ima začrtan v dobrobitu vsega naroda, ne samo na morju temveč tudi na kopnem. Seznanja vse sloje od najnižjih do najvišjih, kaj je morje in kako važnost ima na nas. Vsakogar, ki ga zanima zgodovina, povesti, dogodki, bajke, in razni drugi spisi o morju, jih najde v »Po-morcu«, »Jugoslavenski Pomorac« želi tudi slovenskih spisov; seveda se morajo tikati pomorstva. (Eventualni spisi naj bi se pošiljali kar na uredništvo. — Glej »Nove knjige«!) —k Charies de Coster, Uienspiegel in Lam Dobrin, junaka veseljaka iz dežele flandrske. Poslovenila Oton Župančič in Anton Debeljak. Prevodna kniižnica 9. zv. V Ljubljani 1923. — To prvovrstno delo belgijskega pisatelja Karla Ko-strja podaja v široko zasnovanih freskah žilavo borbo reformirane Flandrije proti tedanji španski nadvladi v tej državi (16. stoletje) ter občudovanja vredni odpor neustrašenih svobodnikov proti nečloveški inkviziciji, ki ie v svoii. krvavi krutosti spretno in umetno predočena. Oseba pro-slulega Ulenspiegla, neugnanega pavlihe in dov-tipnega kljukca, ter ogromna postava njegovega ješčega družabnika Lama Dobrina spajata v zaokroženo celoto vso bujno pestrost obilnih domislic in dogodkov, ki jih razvija neizčrpno pero priznanega pripovednika. Pristno godčevske burke se menjavajo z nečuvenimi nasilji verskega sodišča, prizori iz javnih hiš se vrstijo za vojaškimi čini. Povest o tajinstvenem volkodlaku boste zasledovali z isto neutrudljivo pozornostjo, kakor jahanje na čarovniški klek. Za kraljevskim somoskuncem, ki ljubi le samega sebe na svetu, srečata starega pohotneža, i lovi nedorasle deklice, potem meniha, ki zbira bratovščino zakonskih žen in jih nage biča. Slične obilice zanimivih dejani ne najdete izlepa v kateri drugi knjigi. Kdor je enkrat prečital »Ulenspiegla«, ga bo gotovo rad vnovič in vnovič prebiral. Knjiga, ie izšla v jako okusni opremi. —k »Ljubljanski Zvon« štev. 1. novega letnika je pravkar izšla. Odlikuje se z zelo mnogovrstno vsebino. Dr. I. Glonar je objavil stvarno in zanimivo pisan članek »Lepa knjiga«, v katerem se je lotil pri nas doslej še popolnoma ^ne-načetega vprašanja o zunanji knjižni opremi. Članek si bo s prfdom prečital ne samo vsak tiskar-nar, založnik, stavec, pisatelj, marveč tudi vsi, ki utneio ceniti pomen lepe knjige. — Vseučiliškl prof. dr. I. Prijatelj nas uvaja v poezijo »Mlade Poljske«. Članek, katerega začetek nam nudi . pregled preko evropskih literarnofilozofskih In ' umetnostnih struj pred simbolizmom in dekaden- i co, ni za čitatelja samo instruktivnega pomena, ! temveč mu nudi naravnost umetniški užitek. Z napetostjo pričakujemo nadaljevanja te nadvse zanimive razprave. V »Interview-u« nam je Janko Kralj podal nekaj odgovorov slikarja Fr. Tratnika za časa njegovega bivanja v Florenci. Ta »Interview« je izredne važnosti za poznavanje notranjega razvoja in stremljenj znanega slovenskega umetnika. Priljubljena slovenska pisateljica Marija Kmetova je pričela objavljati svoj roman »V metežu«. Roman, ki nam v svojem prvem poglavju slika tržaško velikoinestno življenje in razdvoinost mlade poročene žene, je pisan v priprostem, naravnem in ljubeznivem realizmu. Romanu bodo zlasti čitateljice Ljubljanskega Zv. gotovo sledile z rastočim zanimanjem. — Ferdo Kozak je priobčil v intimnem jacobsenskem slogu pisano zgodbo mlade ljubezni, imenovano »Bela povest«. Miran Jarc pa prvi dve poglavji svoje daljše novele »Črni čarodeji«, ki je zaieta naravnost iz vrtincev kaotične sodobnosti. — V pesniškem delu so zastopani Igo Gruden, Aloiz Gradnik. R. Peterlin-Petruška in Fr. Al-breeht — V književnih poročilih nam dr. Ferdo Kozak zelo nazorno analizira Cankarjev dramatični prvenec »Romantične duše«, prof. F. B. z veliko pohvalo govori o literarno pomembnem Sovretovem prevodu Sofofkleievega Kralja 01-dina, univerzitetni prof. dr. A. Gavazzi pa temperamentno, a povsem upravičeno zavrača šovinistično pobarvano trditev Randijeve italijanske nkjige »La Jugoslavia«. Razen tega imajo svoja literarna poročila še M. Jarc, A. D., I. Zoreč in dr. M. A. — V kroniki naj omenimo predvsem glasbeno poročilo komponista J. M. »Iz koncertne dvorane-. v katerem je podana povsem objektivna stvarna in strokovna sodba o najvažnejših glasbenih prireditvah tekom zadnjega časa v ljice, se je vršila preteklo soboto na prevaliskl šoli obdiritev revnih otrok z zimsko obleko. Ker Ljubljani. Kakor nam sporoča uredništvo, se bodo taka poročila redno nadaljevala. Razen bogate vsebine januarske številke moremo še pripomniti. da se letošnji letnik »Ljubljanskega Zv.« odlikuie z zelo ukusno moderno zunanjo opremo. Opozarjamo torej vse zavedne in kulturne Slo-vcnce na to naistareišo slovensko revijo in jo toplo priporočamo. k Mladinski list: »Novi rod«. Kakor znano izhau» v Trstu v založbi Zveze slovanskih uči-toliskih društev, mladinski list pod naslovom »Novi rod«, ki se ne odlikuje samo po izbranem mladinskem slovstvu, ampak tudi po lepi opremi Upravo »Novega roda« za Jugoslavijo prevzela ie Matična kniigarna v Ljubljani, Kongresni trg štev. 9. Naročnina »Novega roda« za Inozemstvo 7nr>ša 12 I in. Vsled nestalnosti valute ne moremo določiti stalne letne naročnine, ampak se bodo oddajale posamezne številke, tako naročnikom kakor posameznim kupovalcetn trenutno po 5 Din. \ko bo valuta ugodnejša bo list cenejši. Vse reflektante prosimo, da naroče list z cirrtrio rta tea kunuieio v ' n'ier>mi, kier jim je list tudi na vpogled. List toplo pripo-roran," nMoe »Zvončka« v nrvi vrsti šolskim vodstvom in pa starlšem. ki hočejo napraviti svoMrn otrokom veliko veselic. V V založbi »Jug« v Litiblbrl bšb e te dni zMrka Srbskih narodnih pesmi katere le prevedel na slovenski iezik pesnik Aloiz Gradnik. Zbirka obsega 20 obširnih narodnih pesmi ka-lerim ie prideiano zgodovinsko ozadje in pa razna poiasnila. ki so potrebna za boliša razume-v.mia narodnih pesmi. Zbirka, ki ie na prodal v Matični kn'igarnl na Kongresnem tre" in v vseli drugih slovenskih kmigarnah, se odlikuje po lepem" tisku, finem papiriu in sploh iako lični zunanji opremi.________________ Naša samoizobrazba. —s »O razvoju slovenske drame«, predavala pri Učiteljskem društvu za konjiški okrai« dne 4. januarja 1923 tov. M. P o z n e j e v a. ____ Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. —po Šolski oder v Pristavi. Mladina pristavške šole nam ie dne 6. t. m. nudila zopet čašo prisrčnega veselja in ponovno pokazala, kai zna. če jo vodi vešče in požrtvovalno učiteljstvo. Igrali so »Šiviljo Klaro«- Otroci so nastopili z izredno ne-prisilienostjo in sigurnostjo, ki je umljiva le. če pomislimo s kako vestnostjo se je vršila priprava. Vsi igralci so rešili svojo nalogo ¡zborno. Vzkliki in navdušeno ploskanje ie bilo plačilo. Sledile so deklama-cije učencev nižje in srednje stopnje. Snov ,e bila izbrana njihovi zmožnosti primerno, kar ie vplivalo iako ugodno na uspeh. Videlo se ie. da tem malim ne govore samo usta, nego tudi razum in srce. Najboljše spričevalo ie dalo prireditvi občinstvo z občo zahtevo, da se igra ponovi kar se ie tudi zgodilo dne 28. januarja z majhno spremembo in v splošno zadovoljstvo navzočih. —po V proslavo odhoda Italijanov iz Logatca priredi šolska mladina v Dol. Logatcu dne 24. in 25. marca igro »Snegul-čico«• Pri igri sodeluje logaški salonski orkester. Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljski dom v Nlšu. Niška občina je odstopila učiteljskemu udruženju breziplačno 800 kvadratnih metrov zem-1 išča za zgradbo učiteljskega doma. —g Članarina In darila za učiteljski kon-vikt. Gospa prof. Marija Wessnerj»va v počešče-nje spomina blagopokojne njene matere in v zahvalo pevcem za ganljivi žalostinki 200 Din. Hvala! —g Darila »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani. 7% obveznice državnega investicijskega posojila (s kuponi od meseca septembra 1922 dalje): Božidar Caharija, učitelj v Št. Rupertu v Slov. Goricah, 1 a 100 Din; Fran Jakopec, učitelj v Št. Rupertu v Slov. Goricah, 1 a 100 Din; Tončka Škerletova, učiteljica v Vodicah, 3 a 100 Din; (s kuponi od meseca marca 1923 (dalje): Miroslav Pretner okrajni šol. nadzornik v Ljubljani, 1 a 100 Din) Josip Novak, okrajni šolski nadzornik v Kočevju, 1 a 100 Din (v znak zahvale upravnemu odboru »Učiteljske tiskarne«, ki je na njegovo prošnjo dovolil brezplačen natisk nabiralnih pol za kočevski »Dijaški dom«); skupaj 7 obveznic ž 100 Din in prej izkazanih 68 obveznic a 100 Din '— 7500 Din. Iskrena hvala! —g Darilo. Gospod Rado Mejovšek. nadučitelj v Braslovčah, je naklonil »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani plačani znesek 100 Din brezobrestnega posojila kot »darilo za izgubljeno stavo«. Srčna hvala! —g »Učiteljskemu domu« v Mariboru so darovali obveznice 1% drž. inv. posojila (s kuponi od septembra 1922): Vrabl Marija, učit. Maribor, 1 a 100 Din, Šmid Matilda, učit., Podgorje, 1 a 100 Din, Karničnik Hinko, učit., Maribor, 1 a 100 Din, Rudolf Vida, učit., Serajnik Jelisava, učit., Režabek Antonija, učit., vse tri v Konjicah vsaka 1 a 100 Din, From Vekoslav, naduč., Sp. Kungota 1 k 100 Din (s kuponi od marca 1922), skupaj 7 obveznic a 100 Din. Z zadnjič izkazanimi 73 obveznicami a 100 Din — 80 obveznic t. j. 8000 Din. Vsem iskrena hvala! Tovariši in tovarišice, darujte pridno dalje, da dosežemo kmalu 100 obveznic! Na več prašanj, kam naj se obveznice pošljejo, pripomnim: Obveznice pošljite na naslov: Mirko Kožuh, nadučitelj in blagajnik UD v Mariboru, Razlagova ul. —g Za Neratov temeljni kamen UD v Mariboru je darovala učit. Krt Lizika 10 Din. Hvala! Planer Albert, učit. v Studencih pri Mariboru, ¡e daroval UD v Mariboru 10 Din, ker se ni mogel udeležiti pogreba tovarišice Schaubach - Novak. Hvala! —g Učiteljskemu konviktu v Ljubljani ie daroval Radovan Meiovšek. učitelj v Orlavasi pri Braslovčah. svoje 1% brezobrestno posojilo v znesku 100 Din- Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. + RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO JE IMELO SVOJ OBČNI ZBOR dne 13. januarja t. i. na Jesenicah. Vsled zelo slabega vremena se je udeležilo samo 53 člartov. Po poročilih funkcijonarjev se je volil nov odbor, in sicer so bili izvoljeni: Tov. Janko Baraga, Amalija Jegljičeva, Drago Hudč, Kati Drolova, Ivan Šega in Leopold Baebler. Za namestnike pa: tov. Egidij Schiffrer, Jožef Ažman in Jožef Korošec. Šest tovarišev(ic) je prenehalo biti članom, ker že pol leta niso plačali članarine. Dotičniki se poživljajo, da skoro plačajo vsaj naročnino za stanovske časopise. Sprejeli so se sledeči predlogi: L V Sloveniji naj se ukinejo vse osemrazrednlce. Najbolj razvite šole naj obsegajo le šest razredov s potrebnimi vzporednicami. Zato pa naj se razširijo vse enorazrednice. pospešujejo naj se obrtno-nadaljevalne šole in kjer je potreba, naj se ustanovi meščanska šola. II. Višji šolski svet naj skliče v najkrajšem času enketo osnovnega učiteljstva, ki sestavi podrobni učni načrt za vse kategorije osnovne šole. III. Višji šolski svet naj skuša odpraviti po-navljalno šolo, a mesto nje naj vpelje kmetijsko nadaljevalne tečaje, ki naj bodo obvezni za de- yHMTEJbCKA THCKAPA y Jby6jbaHH, panMnniKaHCKa yjinua 6 HMa CBojy BJiacTHTy tbophhuy uikojickhx nncahaka CBHjy Bpcra h pncaHKe (upTaHKe). H3pahyje h nucaHKe 3a OKpyr.ro uncatbe. 3axTeBajTe ueHHKe h y3opKe nncaHaKa! Ha 3axTeB H3pai]yje 3a Behe Hapyy6e h noce6He Hac^oBHe CTpaHHne. ymrrejbCKa THcnapa npHMa Hapyi,i6e 3a THcnaite KtbHra, 6pouiypa h th-CKaHHua CBHjy Bpcra y cpncKOM hjih XpBaTCKOM je3HKy — hnpHJIHU.om h JiaTHHHUOM. UeHe HHCKe! PaAtfaa co;m,n.Ha! ynpaBO ce thck3 y cpncKO-xpBaTCKOM je3HKy KtbHra: „McTOpHja Cp6a, XpBaTa h Cjio-BeHaua". yy6ehhk 3a yqehhke hapoahhx uiko^a. Oao-6peH oa^kom roen. MnHHCTpa FIpocBeTe O. H. Bp. 45. 659. h3paaho: Jobo n. jobahobhh, metj) Ka6H-HeTa MnHHCTpa IlpocBeTe. KttHra he h33mh Hacnopo y naKnajm yih-TeJbCKe THCKape y Jby6jbaHH. yBej,HTe y CBoje mko^e caMO nncaHKe ynH-Te-rbCKe THCKapHe, 3axTeBajTe y TproBHHaina (AyhaHHMa) caMO OHe CTBapH, Koje npoH3-Bat}ajy Haina CTaJieunca rocno^apcKa no,n,y-3eha! lllKOJie HMajy 10% nonycTa — TproBUH no ,HoroBopy. Hapyy6e npmvta: yMMTEJbCKA thckapa, Jby6JbAHA, paHMHUiKaHCKa yn.'6. ško in dekliško mladino od 14.—16. starostnega leta. IV. V okraju naj se izvoli odsek, ki naj zbere potrebni materijal, da se sestavi podroben opis našega okraja. Za organizacijo počitniškega izleta se določi tov. Valko Razinger. LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu Po ponedeljku smo upoštevali samo najnujnejše dopise, ker je bil list že prenapolnjen. —lu H. A. — St. p. M.: Hvala, oklic prinesem prihodnjič! —lu M. K. — Št. P. p. Nu.: Hvala za prispevek k »anketi o našem narodno - prosvetnem delu«! Ste prva koleginia, ki se je odzvala. Navodila bodo zelo dobrodošla. —lu A. L. — St. n. D.: Cena nam ni javlje-na. Komisije v Jugoslaviji ni. Obrnite se na urednika »Novega Roda«. Trieste. Fabio Severo, 25. —lu E. T. — M.: Ko končajo »ped.-did. smernice — —« v listku pride Vaše na vrsto. Prejšnji rokopis pride tudi na vrsto — čaka na prostor. —lu Poročila sta se: Je v redu! -lu M. D. — K. p. M. S.: Dobro! Poročilo drugič. VSAK JUGOSLOVAN MORA BITI , ČLAN JUGOSLOVANSKE MATICE'1 Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik; Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. v Iščem stare šo UCITELJhCO v hišo da bi pripravila do srede junija t. 1 deklico, ki je bila do Božiča v mešč šoli, a je radi bolehnosti izstopila, za izpit o snovi I. razreda mešč. šole. Naslov se izve pri upravništvu „Učiteljskega Tovariša". Bogato založena knjižnica zapuščina marljivega šolnika se proda. Pojasnila daje Bobisut, Celje, Aleksai -drova ulica 7. STANOVANJE nujno išče po Sloveniji upokojena učiteljica, Ljubljančanka, ki je postavljena z marcem ' na cesto. Nagrado dobi, kdor sporoči o pri mernem stanovanju (s kuhinjo) na uprav-ništvo tega lista pod: P. W. PRAVKAR JE IZŠLO: Ivan Matičič: NA KRVAVIH POLJANAH. Trpljenje in strahote z bor-n'h Dohodov bivšega slovenskega planinskega polka. Založila »Učiteljska tiskarna«. Elegantno vezana knjiga, s 25 slikami- Stran: 270. Cena 32 Din. Engelbert Gangl: DRUGA ČITANKA. Drugi del. (Drugo šolsko leto). Cena 14 Din vezani knjigi. Čitanka je izšla v drugem natisu. Dr. Ivan Robida: DA STE MI ZDRAVI. DRAGI OTROCI! Deset poučnih povesti za zdravie naše šolske mladine. Sp:s ie odlikoval s priznal no nagrado Zdravstveni odsek za Slovc-nijo. Izdal višji šolski svet. Založila »Učiteljska tiskarna«. Cena 3 Din. NAROČAJTE V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6. V korist „Jugoslovenske Matice" 1 „IDE$" Prašek za črnilo raztopljiv v mrzli vodi, prekaša vse lu- in inozemske izdelke in tekoče ekstrakte! Črnilo v obliki papirja za uradnike in učence. Za ||#E# več kot l()0°/o cenejši kakor tekoče črnilo! Vt >44 Antracen in kovinasta črnila. „IDEf !! Zahtevajte vzorce in cenike kateri, se pošiljajo brezplačno. II IDES" tvornica kemičnih izdelkov " Tacen pri Ljubljani. 24 — 40,— 75,— 45.— 30,- II našem založništvu so ravnokar izšla naslednja dela: Baumbach=Funtek, ZLATOROG. Planinska pravljica. Druga, predelana izdaja ......... Vez. Din 22,- Rodenbach Gg.Gradnik, MRTVO MESTO. Roman. . Broš. » 18- Vez. Korun dr. V., SPAKE. Satire, humoreske in drugo. Drugi natis ...........Vez. Doy/e A. Conan, ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZAR» JA. Prevel V. Mihajlovič. Detektivske povesti Vez. Meško Fr. Ks„ OB TIHIH VEČERIH. 11 povesti in črtic . Vez. Feigl D., POL LITRA VIPAVCA. Ta knjiga obsega 19 dalj» ših in krajših črtic, ki jih vse skupaj preveva dober, pri« sten humor ..........Vez. Do srede meseca aprila slede še nastopna dela; Dostojevski F. M., ZLOČIN IN KAZEN. Roman v šestih delih z epi« logom. Preložil Vlad. Levstik. Dva dela. Bonsels, PRIGODE ČEBELICE MAJE. Poslovenil Vlad. Levstik. Navadna izdaja brez ilustracij. — Izdaja z ilustracijami. I.eblanc Maurice, ARSE NE LUPIN. Gentleman vlomilec. Poslovenil Vlad. Levstik. — Iz vsebine: Aretacija Arsena Lupina. — Arsen Lupin v zaporu. Arsen Lupin pobegne. — Skrivnostni potnik. — Kraljičino »»rije. — Sherlok Holmes pride prepozno. Itd. Marguerite Burnal Provins-.A. Gradnik, KNJIGA ZA TEBE. Zbirka ljubavnih pesmi v prostem ritmu. Levstik Vlad.. GADJE GNEZDO. Povest iz dni trpljenja in nad. Drugi natisk. Marryat Kapitan, MORSKI RAZBOJNIK. Roman. Poslovenil Vlad. Levstik. Kunaver Pavel, PO GORAH IN DOLINAH. I. del s 40 slikami, II. del s 36 slikami. Rozman Ivan, NOVA EROTIKA. Disonance in akordi. Tolstoj s Levstik, HADZI MURAT. Novele. Kraigher dr. Alojzij, ŠKOLJKA. Drama v treh dejanjih. Drugi natisk. - MATILDA PERNUS. - MLADA LJUBEZEN. , ^ ^ Rostand E., CYRANO DE BERGERAC. Veseloigra. Poslovenil O. Žu* pančič. Scot Walter, IVANHOE. .Za mladino in odrasle. Poslovenil Vlad. Levstik. Suchy Iv., STAROIVDIJSKE BASNI, BAJKE IN PRAVLJICE. Z mno* gimi slikami. ,, . Brezovnik Ant., ŠALJIVI SLOVENEC. Zbirka najboljših kratkočasme iz vseh stanov. Nova, predelana izdaja. Herrman Ign., KAKO SE JE KULIHOVA NANINKA MOŽILA. Po« slovenil dr. Bradač. V dveh delih. Baudelaire, POEZIJE V PROZI. Poslovenil Karlin. Dante. Izdal in uredil dr. Alojzij Res. Oprema razkošna, okrog 300 strani velike četrtinke in 11 umetniških prilog. Knjigo, na katero smemo hiti Slovenci ponosni, je okrasil ione Kralj. Naročila sprejemajo vse knjigarne kakor tudi založna knjigarna l Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg Ljubljana, Miklošičeva cesta 16.