KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO UNIVERZITETNI PROFESOR DR. FRAN ZWITTER — SESTDESETLETNIK Ko prebiraš jubilantov življenjepis, pre- biraš pravzaprav del slovenske nacionalne zgodovine v malem: iz skromnih razmer zrasli študent, ki se v šolah dobro uči, do- študira sicer doma, se pa spopolnjuje v Sred- nji in Zahodni Evropi (Dunaj, Pariz) in po- stane po vrnitvi v domovino skromen gimna- zijski suplent. Zaradi obsežnega znanja se v stroki hitro vzpenja, a tudi sicer vzbudi zaradi svojih modernih nazorov pozornost v javnosti. Agresivni okupator ga obvezno strpa v zapor in ga pozneje loči od domovine z internacijo v tuji deželi, od koder pa se napredni intelektualec vrne in se zavestno napoti — v partizane. Tu postane direktor Znanstvenega inštituta pri SNOS. Po osvo- boditvi ga domovina pošlje v razna mesta Zahodne Evrope pa tudi — pomembna no- vost — v Moskvo in Washington, dve novi središči svetovne politike. Ko opravi vse naloge, se vrne na 'ljubljansko univerzo in nadaljuje s široko zasnovanimi predavanji iz splošne zgodovine modeme dobe, kot član Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa prevzame polno prgišče novih nalog. Spričo vseh teh dejstev in spričo tako ši- roko zasnovanih tekstov, kot so Nacionalni problemi v habsburški monarhiji /Ljubljana 1962), Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni (Ljubljana 1936),, Slovenski politični prerod XIX. stoletja v okviru evropske nacionalne problematike (Zgodovinski časopis XVIII, 1964) — itd., itd., dobi človek nehote vtis, da ta učenjak sploh ne bo imel zanimanja za skromnejše tekste, za drobne probleme, kakršnih je sleherna historiografija polna. To pa ne drži. Ze z disertacijo Starejša kranjska mesta in meščanstvo Ljubljana 1929) je dokazal, da ga zanimajo tudi detajli, zlasti tisti, ki se tičejo začetkov in razvoja slovenskega meščanstva, da pa ga ob vsem tem privlačuje predvsem sociološki aspekt nastajajočega razreda, torej ^pekt, ki je no- vost v naši historiografiji. K temi »zgodovina meščanstva« se vrne še večkrat, n.pr. z raz- pravama Problemi zgodovine slovenskih mest (Jugoslovenski istoriski časopis III, 1937), kjer v bistvu zavzame le načelno stališče do raznih teorij o nastanku mest, in K pred- zgodovini mest in meščanstva, na staroka- rantanskih tleh (Zgodovinski časopis VI-VII, 1952-1953, »Kosov zbornik«). Kot povsod se je avtor tudi tu lotil reševanja problemov na način, lasten njegovemu konceptu inter- pretacije virov, in v stilu, o katerem takoj veš, da je jubilantov, pa četudi bi razprava izšla nepodpisana. Bibliografija jubilantovih del je obsežna in citira tudi nekaj krajših tekstov, kjer se av- tor močno priibliža krajevni zgodovini. Toda tudi iz teh tekstov sili na dan zgodovinar, ki mu je lokalna zgodovina tako rekoč del ev- ropske zgodovine in ki mu drugačna niti biti ne more. Vsak historičen pojav mu je hkrati družben pojav, toda pri vsem tem ne postane sociolog. Kot historik enalko zavzeto preučuje srednjeveško Ljubljano kot moderni Trst. Pri tem se samo po sebi razume, da gradi tekste na temeljitem poprejšnjem študiju virov. Prav to in originalni način reševanja za- stavljenih problemov in vprašanj iz starejše zgodovine slovenskega meščanstva uvršča ju- bilanta na posebno mesto med domačimi zgo- dovinarji. Danes je že znano, da se doslej razen njega ni še nihče lotil študija o nastan- ku in razvoju slovenskih mest v takem ob- segu in taki obliki. Pri vsem tem se pa vendarle ne smejo prezreti tudi njegove pedagoške sposobnosti. Študenta je treba navaditi na dobro metodo znanstvenega dela in znanstvenega razmišlja- nja, treba ga je pripraviti na to, da bo v po- klicu samostojen mislec. In v tem jubilant- znanstvenik ne zaostaja za jubilantom-peda- gogom. Kaj moremo pri vsem tem želeti kaj drugega kot to, da bi profesor Zwitter še dolgo ostal med nami zdrav in delaven. Jože Šorn 206