z vami Se smijen. VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 30. septembra 2004, 115. številka ' yinogradnikon, net trbej leka, ^ska klet je naša apoteka, (Poredošov Janoš) Do četrtka, 28. oktobra, ko spet izide Pen. bodo vinogradnik v apoteki zaloge polnili, od 11. novembra pa jih po znanem receptu praznili ~ dobro prodajali in zmerno pili! September 2004 B. Semler rešuje Slovenijo Tak ka mi fčasi zavinejš lejvo! nacionalne TV 1.1 10 W kogarko • nrav v trenutku, ko je , ’ pravijo, da K bi bi M v uniformi on. Herman ob aretacn> S. W a prešeI" - navodilom. sledil njegovim strogu tekal V vrhunskem športu ni prav veliko regij cev, zato smo pentutarji toliko bolj veseli (in ponosni), da je eden »naših« uspesen v tako prestižnem športu, kot je nogomet. Gre za BORUTA SEMLER JA iz APAČ, ki je imel srečo (in seveda znanje), da si kariero gradi pri najboljšem nemškem klubu BAYERNU iz Munchna. Z uspešnimi klubskimi igrami mu je uspelo prepričati selektorja A-reprezentance Braneta Oblaka, sledil pa mu je tudi kolega za mlajšo selekcijo, Branko Zupan. Borut je kot napadalec zaigral na dveh tekmah mlade reprezentance in obakrat dosegel gol za Slovenijo. Očitno ni več daleč dan, ko bo tresel mreže tudi med člani! Fr bo Župan Merek jLaci je natančen --------- reševal vinarko Ondan sta se na murskih brežinah našla župan raz-knški STANKO IVANUŠIČ m televizijka z Idee TAMARA GIDER V trenutku, ko bi slednja morala vstopiti v murski čoln, se je župan spomnil, da v skladu s samozaščitnimi predpisi kaj takega ne bo mogoče brez njegove pomoči. Tako je Tamari ponudil (ta pa ga je sprejela) rešilni jopič Pentute poročajo, da je bila županova akcija uspešna. Novinarka namreč ni utonila. jog Scena natančen. Kot se za vplivnega gospodarstvenika tudi spodobi... LADISLAV KRALJ je prvi mož uspešnega lendavskega Speedway Teama, ki s 26-letno tradicijo. A kot športnemu zanesenjaku Laciju mso tuje niti c1 -tako se rad postavi na strelišče, kjer mu roka niti najmanj ne drhti, saj j« ol> Žepa Vsakič je bilo lepo* Tudi letos (že osmič) smo se mursko-morskovalovci s turistično agencijo Relax odpravili na odkrivanje jadranskih lepot. Obiskali smo najbolj sončen otok v Jadranskem morju, otok Hvar. Nekaj utrinkov z letovanja ponujamo na pričujočih fotografijah... k’ Otok Hvar ima zelo bogato zgodovino, nekaj spominov na menjavanje narodov in kultur smo si ogledali tudi murskomorskovolovci. Eden od njih je tudi hvarska trdnjava, s katere je prelep pogled na bližnje Paklene otoke. Na največjem, Sv. Klementu, so nam v zalivu Palmižana priredili ribji piknik. Ribe so bile takoooooo velike, da smo jih komaj pospravili. I Na izletih smo potovali po otoku Hvaru in obiskali Stari Grad, Vrbosko, Jelšo, kopali smo se no Zlatem rtu na Braču in se z ladjo odpravili na Vis, na katerem uspevajo čudovite palme. Tamkajšnja drevesnica nam-rečz mladimi sadikami oskrbuje celotno Jadransko obalo. Pokazali so nam tudi zelo redko srebrno palmo. V Evropi je menda le še ena taka, nekje na Portugalskem. Hvaru dob $ * * ■la giba'"*Janič njenem n1 september 2004 Medij ci so rekli, da m rožami se bodo tokrat oni krite oči vih dam 12 3® tekal te sun ain 't gonna shine anymore. Svet množičnih medijev je del javnosti. Hočeš nočeš so njih predstavniki ves cas na očeh občestva, ki jih ocenjuje po dolgem in počez. Pentute so ujele prvi dami dveh novinarskih hiš, ko sta si zrli iz oči v oči. Ne neposredno, pač pa s pomočjo očal Poznavalci tovrstnih pripomočkov pravijo, da so tako ena kot druga (očala) po zadnji modi. Za nepoznavalce pa še podatek o obeh damah: IRMA BENKO (direktorica Podjetja za informiranje, njena očala so nekoliko višje) in BRIGITA BAVČAR [odgovorna urednica na Idea TV, s komolci na ograji). Ka je te zdaj Cirila SEVER? Slikah namreč In to ne kar tako, pač pa zavoljo zgodovinskega dogodka v življenju novinarke TV Slovenija, CIRILE KOVAČ. Brez posebne prisile se je namreč odločila, da bo družno z izbrancem TADEJEM dahnila usodni DA. Z željo, da ji ob tem pripravijo kar najbolj iskreno popotnico, so se njeni bližnji in daljni sodelavci odeli v oranžne oprave in 12 jih je s črkami na hrbtih izpisalo CIRILA RTV SLO. Poveljevala jim je radijka iz bližnjega nam Ptuja, NEVENKA DOBLJEKAR. Pentute trdijo, da je slikanje kljub komplicirani logistiki (medijci so bili med poziranjem tu in tam žejni, zato so snemanje poročne čestitke večkrat prekinili) vseeno uspelo. Pozorni gledalci pa ste medtem že opazili, da Cirila veselo novinari še naprej, le da se v prispevkih iz Pomurja ob njenem imenu pojavlja nov priimek - ni vzhod, niti zahod, niti jug. ovsa 27---------------Pen Laura med krompirjem * tar’.i Emošs posebno zadovoljni, če sodelujete z nami, spoštovane bralke in bralci. at z veseljem objavljamo prisrčno fotografijo ROMANA KOŠALINA od GRADA, prava profesionalka pozirala 15-mesečna LAURA. Očitno je povsem gz jesensko bero krompirja, vse skupaj pa so še ozaljšale cvetlice. Saj si večjega °d zdravega in prisrčnega otroka sploh ni mogoče želeti... inan letos pa najlepše ... A t k* s k ■ No izboru za mi55 Mursko-morskega vala sta nastopila •5Velner) in »Oliver« (hvarski one man band). Komisija, v kateri sta bila Bodul še »Helmut Kohl« (Mavricij Okorn) in »Stipe Mesič« (šofer ^rjon Lesjak), je med štirimi kandidatkami za Hvara 2004 V % Ihi/ii .. je ird zaplesala s šefom strežbe hotela Bad ul v katerem smo '^I6 - imeli zelo težko nalogo, saj so tudi zapeljiva T.ja, poskočna Marleno navdušile zbrano občinstvo. Vse udeleženke so prejele bogate L °°du|( turistične agencije Relax in Podjetja za informiran Ob glosbi smo zapeli in zaplesali ob večerih na hotelski terasi pa tudi ob obisku turistične kmetije pri »gozdi« Andru v vasmi Vriwik Bogdan Lemut in Simona Špindler Prihodnje leto pa bo še boljše, smo prepričani vsi, tako poslušalci kot organizatorji... Tudi igrali smo se in se ob tem lepo zabavali, tako udeleženci iger kot tudi gledalci. Recimo takrat kr? so žene bule svoje maže s kavnimi žličkami. september 2004 Obredi ob reki naj se ne opravljajo s ponarejenimi ali nenaravnimi sredstvi. Kar se ji daruje, naj bo sežgano na lesnem ognju in vzeto iz lanene krpe. Pijače naj se ji odlivajo iz steklenih ali lončenih posod. (Štefan Smej: MURA: tu bi lahko lebdela duša) »Miijra« jo je zaznamovala Ajdina Marija, najmlajša hčerka Vlada in Eve Kreslin, stara osem mesecev, zakramenta krsta ni prejela v cerkvi ob krstnem kamnu ali kje drugje, kot je značilno za dandanašnji krst otrok. V občestvo kristjanov je bila Ajdina sprejeta na »murskem« bregu na Gornji Bistrici, nedaleč od hiše pokojnega filozofa in ekologa, dobrega Vladovega prijatelja Štefana Smeja, ki je skrivnostni reki Muri posvetil veliko časa in o kateri je napisal knjigo. Zgodaj popoldan 28. avgusta so se zbirali pri Pištekovi hiši na Gornji Bistrici ljudje od blizu in daleč, prijatelji in sorodniki Kreslinovih. Med njimi je bilo opaziti tudi nekaj znanih obrazov, med njimi Janeza Pipana, ravnatelja ljubljanske drame, Petro Škofič, vodjo za stike z javnostmi no ministrstvu za kulturo, odvetniške zbornice, Vlada Žabota, Japca Jakopina, slavnega konstruktorja jaht, in druge goste, ki jih je doletela čast, da so bili povabljeni na »krslilke« h Kreslinovim. Vsi zbrani so stopili skupaj in se dali »pokejpati« za spomin. V dobro voljo ji je spravil bistriški »harmonikaš« Franček. Miho Kozinca, Na krst je iz Zagreba z možem in dvema sinovoma vsekakor prišla Vladova sestra Gita, ki je bila pred svojim odhodom v hrvaško prestolnico že pred skoraj pred dvema desetletjema tovarišica na tu m iški osemletki. Za Gito pravijo, da je v letih življenja v mestu kulture ohranila beltinsko lepoto in šarm. Razveselila se je, ko je po dolgih letih zagledala obraze izpred let, ki jih že dolgo ni videla. In potem je krenil sprevod od Smejeve hiše skozi neokrnjeno, z bujnim rastjem poraslo in mrtvic polno naravno okolje do čarne Mure. Ravno tam bi lohko »zalebdela« duša ter se dvignila nad vodami in jelšami do oblakov ... Iz gruče ljudi se je zaslišalo znano prekmurska pesem Mictka v pungrodi raže bere. ki jo je začel peti očo Vlado. Mama Eva je nadzorno pregledovala vrsto gostov, Če so šli vsi po pravi poti. Ni pa seveda pozabila pokukati v beli voziček na majhno osemmesečno bitjece. -p^n Ajdina Marija (Eidina?) Ni naključje da sta starša čas Ajdininega krsta izbrala prav v mesecu avgustu ko <**’ je pri naših slovanskih prednikih simbolizirala predvsem večno rojstvo, nenehno po1 d(J življenjske energije. Po ljudskem izročilu ima ta rastlina zdravilne lastnosti zato, ker je 1 neba in korenina življenja. Če omenim še Odrančane, ki so tesno povezani s to rastlino, bili v preteklosti, je za njih ajda simbol prekupčevanja, prodaje in preživetja, zato ni c® pristala tudi v njihovem grbu. Torej dvokaličnica ajda ima širok pomen in Ajdina M L' ' pomensko bogato ter unikatno ime. Krstitelj je bil beltinski župnik Alojz Benkovič, ki |* blagoslovljeno vodo, namreč voda je bila s kozarcem z°l oblil glavo male Ajdinice, ki jo je nato še maži i s ■ ^^t Pomembno vlogo na krstu je imela botra Valentina diplomirana filozofinja, hčerka pokojnega u>NanaKd iP reki Muri, prej omenjenega Štefana Smeja. Prav tal o I’ mesto boter, njen mož Luka Novak. Valentina in Lu'd -■ vodita družinsko založbo Vale Novak, s katero m a poslovne uspehe Na tejle fotografiji so se pouov li Ib najožji Ajdino Marijini, oča Vlado in mama stofl0 V Vladova starša Katarina - Katica in Milan, sicer znani zvezdi pri Beltinški bandi-sinilo, Marija in Janez iz Trzina. Skrajno levo »kumo« in botru z □trnkom V cza I spredaj Ajdinina bratec Naj Vid in tettrica Čarna Katanna. ki nosi ime po befhnski Bojan Zadravec Po prejetem krstnem zakramentu na Bistrici je bilo slavje na Melincih, prav tako ob Muri, kjer so člani Beltinske bande in Malih bogov zaigrali, zapeli in na druge načine zabavali povabljence, tako da so se vsi imeli »luštno«. Prvi je za kitaro prijel kdo drug kot Vlado. Samo da ob tem ne bi bilo toliko nadležnih komaqev, ki so se usedali in pikali. Glasbenika cimbalista Andija Sobočana ter Štefana Banka - Pišto, ki je igral na klarinet, sta vokalno spremljala pisatelj Vlado Žabot in dobra duša iz Lendavskih goric Katica Biikos, lastnica pristne madžarske gostilne Bukos csarde. Po n&kaj odpetih šansonih ter madžarskih otožnih in tudi ritmičnih Čardaših sta ugotovila, da se njuni glasovi izvrstno ujemajo, zato v prihodnosti lohko pričakujemo da bosta Vlado in Katica nastopila v novem duetu. j e r o t a > »im 29______________ Hitler je znova september 2004 hUIŠI/ Jože Čine (-as nas vodi v vedno večje mo-_ ‘ politične in gospodarske 'Novosti: vojne, eksplozije bomb, ugrabitve otrok, ljudi, vo-1 Ov Vse to je sicer »nekje daleč«, War se dogaja čedalje bliže, pred ^Pragom. Strah se še ni naselil kosil, negotovost nam še ne *1» reta ]tol skodelica kave, še "’su tolažimo, da se to dogaja da se ne bo nam. Sedimo televizorjem, prepričani, da so , ' komate, evropske strahote " da so za vselej padli eno-enoumni politični sistemi, tetJarni 1 svojih ozkosrčnih zah-Ponudbah. Toda ustvarjalci, p* posamezni filmski pro-l 'ui Ht radi vračajo v preteklost, UJ0 Po požariščih zgodovinskih vlečejo na dan zoglenele U Rodovine, iščejo v njih zna-Te ** n&šo jutrišnjo usodo, dm sem prebral najnovejši bosanskega režiserja Bate Prikazen film o zadnji vojni. Trd, krvav, celo ,°C6N 0 srbskih zločinih v Posameznih vlogah sem fc °’'l(d igralce genocida, od Hat 'e še vedno na svobodi, Si ere pa so ubili v atentatih Tu F^criTj.j , ■L tGkun n je njegova nevesta ie srbski General. In potem . °d srbskih paravojaških juna-f iz Hitlerjevo knjigi * l.ih. m citira iz nje usodo med nami p 1« a ft if r leskih narodov. Začudil moderen scenarij, po star deset let, pa še ’fegov' Hitlerja, naslanja se na filozofijo, jemlje ga n' ZnaK kot opravičilo za .... ’’ Nečloveško klanje v gorah Hrvaški režiser Vinko *6 pre^ ^eti- posmehoval iz ukii njegov Maršal se je '■■^.’""ljudem na otoku, jih silil v aturi komunisti so ti, ju I® enkrat napočil njihov hr||1_|r'1'n“dl| zadnjo možnost, da ka oblast. Goran Markovič ltir n Wio mladost, ko je bil Titov 'iijfi ’ * skozi življenje z rdečo rul" °krog vratu. Jugo-C| m vab je javno napadal Wtau hnhH, ne samo Lenina in . Wredno tudi Tita, ko je bil tV x'dlu m je še jahal na čelu IKh?' Zdaj pa se je vrnil v Hr;., ' ^ematografe Hitler V ,%r ’ ko smo mislili, da se vrh ' sestavljene iz kon-KvjJ , prizorov, ne more več Oralni seks doživel v filmih, ki jih kritiki 11 za pornografijo, ko je ^0 S| J^dsednik Bush obračal ,aNic>.i z zgodbo o kozi v " sta se ugrabljeni letali v newyorška ne-f ... 'ička v filmu, ki ni bil ~ se le zn°va pojavil S 001 'e glavni junak Adolf filmsko zgodovino g*filmov, ki so skušali £^■‘111. kot očeta nacije :S()' k lVtxllti množičnega Filj *1 mračno osebo prejš-^Hgleški igralec Alec ' upodobil v filmu Zad ^1S1?3) ‘n ameriški ■Vr (lJh°ny Hopkins v filmu % Hu|hrf tokrat naj bi bil 1 osovraženi Avstrijec ’ •" Itj’ j Ustavljen kot ljubezniv 'in( "'fieč svojim osebnim ljubimcu, nemškemu ovčarju pa dober gospodar. Toda tokrat so producenti filma Propad (Untergang) Nemci sami. Glavni igralec ni več z angleškega govornega območja, marveč cenjeni nem ški igralec Bruno Ganz Producent filma je Bernd Eichinger, ki se je že pred tem uveljavil s filmom V imenu rože, režiser je Oliver Hirschbiegel. Oba sta svoj film že predstavila na Mednarodnem filmskem festivalu v Torontu, zdaj pa je film že prišel v nemške kinematografe. Film je nastal na podlagi avtentičnih dokumentov, ki so jih našli pred nekaj leti, in govori o zadnjih dvajsetih dneh, ki jih je Hitler s svojimi najožjimi sodelavci preživel v središču Berlina, v bun kerju pod zemljo To je čas od dvajsetega aprila, zadnjega Hitlerjevega rojstnega dne (55), do drugega maja, ko so v bunker vdrli vojaki Rdeče armade. Zanimiva je izpoved preživelega Hitlerjevega elektrikarja, ki je opisal, kako so okrog devetih zjutraj prišle mlade sovjetske zdravnice v uniformah, se glasno smejale in vprašale: »Kje je obleka?« Jochan Henchel jih je odvedel do garderobe Eve Hitler, rojene Braun. Ženske so se steple za »špičaste« nedrčke in izginile, »cvileč od sreče kot Indijanke iz kavbojskih filmov«. Igralec Bruno Ganz, znan iz filma Nebo nad Berlinom, je dolgo časa okleval, ali bi zaigral Hitlerja ali ne. Proučil je posneto gradivo z njegovim glasom, najdenim na finskem radiu - Ganz ima podoben akcent kot Hitler, saj je tudi sam Avstrijec - in tudi vse knjige, ki so mu bile dostopne, predvsem zapise zgodovinarja Joachima Festa. Nemci so dali tokrat za film izredno mnogo denarja: kar šestnajst milijonov dolarjev, tako da je to eden najdražjih nemških filmov vseh časov, obenem pa tudi največje poslovno tveganje za produkcijo Eichinger Constantin Film. Pri tem je producent izjavil, da je bil skrajni čas, da »naredimo film na to temo Nemci sami. Če moramo usmeriti žaromet v največjo fizično katastrofo celotne civilizacije, kar jih je kdaj bilo, namreč katastrofo nemškega naroda, potem mora imeti ta narod možnost, da to zgodbo pove sam.« Prav v zadnjih dneh, ko je Hitler vodil vojno z »nevidnimi« nemškimi vojaki, je v bitkah padlo na dan po deset tisoč Nemcev, Rdeča armada pa je pri osvajanja Vzhodne Nemčije zgubila v številnih bitkah približno 800 000 vojakov. Vse v dneh, ko je bil Hitler že mrtev, nemška vlada pa je odlagala kapitulacijo - vse do osmega maja 1945 - in iskala rešitev, kako bi se z begom pod okrilje ameriške in angleške vojske rešili številni nemški generali in časniki, ki so zapustili ne samo svoje vojake, marveč tudi mrt vega Hitlerja Torej dovolj gradiva za provo kativen nemški film iz Hitlerjevega bunkerja Američani so na drugem koncu sveta pred meseci izbezali iz bunkerja vojskovodjo, ki so ga ujeli živega, to pa pomeni, da se zgodovina ponavlja, vendar na različnih koncih sveta, v različnih časovnih obdobjih, vendar s skoraj istimi posledicami. Tako kot Hitler je tudi Sadam Husein pustil za sabo na kupe mrtvih, nedolžnih žrtev, pri tem pa pokrajino spremenil v ruševine, pepel in siromaštvo -J— - Branko Somen Kvašen retaš Znate, že mi je se žau gratalo, ka san nej šefici po telefouni pravo, ka ge tou nemo. Ali znan, ka bi te pa si gačah v našoj žutoj kači, ka san nej ščeu. Pre; naj donok poven neka o našon fuzbale?! Eh, pa ka bi naj človek nouvoga povedo, če pa pri nas lidgej itak se znajo, te pa šče naj ge modrujen? No, pravijo pa, ka mi tou l^ ij, zavolo toga mo tou probo, čiglij ka san ščeu tou pijsati kumaj te, gda s tekme prijden. Ja, gor ste prišli, nedela je, gda san se cuj spravo, ka par rejči fkup vržen. Mura ma tekmo ali seglij, kakši koli de rezultat, moje očij toga našega fuzbala nedo nika nači vidle. Zakoj nej? Ja lidgej - vej pa že pa mamo ekipo za Evropo, evropskega trenera, evropski blokejrani račun, 86,4 % kuplenih igralcof... Če me pijtate po njuvij imejnaj, bogme nemo znau, vej pa sakši keden neka nouvoga privličejo. Pa ka nete mislili, ka mene; tou kaj mouti, nasprotno, meni je Čista seeno, če je človek domači ali nej, Kazahstanec, Bulgar, Primorec .... glavno je samo, naj letij, zakoj je plačane! Nej pa ka majo nešterni sakši drujgi keden angino, zategavle jih mišica, aduktor, ledvice, reduktor - vrag zna ka šče nej. Za nešterne san pa gvušen, ka edijnl sprint v enon mejseci napravijo samo te, gda prijde blagajnik. In tej sprint je tak močen, ka se človek že pa poškoduvle, pa moremo pa nouvoga kujpiti. Pe/nez pa od nikec!!! Tak san bar čiiu praviti. Vej pa ne mr e en san človek ladatt iz svoje žepke fse, ka so drujgi lejta nazaj zaj....ll! Pa ge bi torne gospoude Subane spomenijk postavo, pa lejko si što mijsli, ka šče;. Vej pa eto san presto, kaje prejk 30 milijounof svojih pejnez že zdavo, ka se v Sobote sploj šče lejko leder kota. Pa san si mislo - pa ka je tej človik normalen? Što ga je v tou napelo? Lidgej, meni se on smijli! Pa nej zatou, ka telko pejnez davle, vej je pa biznismen, nego zatou, ka more poslujšati tanače od lujde, sten se obličejo v šuškavec z Lentija za džurdža, spigejo par špricerof pa njeml pejneze cejcajo, ka do te lejko na sliki, gda de se že pa v Evropo šlo! Ge bi si trnok želo tou fuzbalsko Evropo ali šče bole pa, ka bi Suban grata Esmeralda in ka bi spregledno! Zatou ka če njemi ne grata, do tej isti lidgej v momente zamenjali kaput, Pomouči pa prej ka od domači lujdi itak nema. Pa san si brode, ka de gvušno nešče pred volitvami igrata« Murin navijač, ka bi na tej način par glasouf cuj doubo. Ali tuj tej kandidati majo verjetno vejkši hasek, ce 20 metrof asfalta med njivami dajo potejgnotl, kak pa, ka bi 2 kedna bili; Murin > druker«. Mogouče majo praf: po asfalti se hitre; prijde v Evropo kak po travi. Vej pa san se zdaj zmislo tiste evropske tekme prouti Bečeji, gda smo zmagali pa je Škapejrof Pištek gole davo pa šče penal zastrejlo. In naš Pefeto ide v fuzbalski pokoj. Par gezero lidij prijde na njegovo poslovilno tekmo v Beltince, negda najbole nogometno ves pri nas, slovou kak se sika za legendo! In san si v momenti zmislo na šče eno legendo našega fuzbala - Cifrovoga Ferija! Vej pa človik je 16 left biu v sobočkon klubi, cejlo mladost je tu ta zbrso, lidgej smo ga radi meli, te pa prej ka so njemi samo inouk pravil, ka nemajo več pejnez za njega! Pa san si brodo, ka je zatok nej fajn, ka so se ga na taksi način rejšili - te pa si on nej zaslujžo bar poslovilne tekme po fsej tej lejtaj v Soboti, vej pa on je tuj naša legenda, glij tak kak Pef. Ne razmin. Vej pa Marinko Šarkezi je prekm ursko dejte, pa je po 7 lejtaj pitanja v Maribori bar sliko doubo, gda so špilali prouti Arsenali! In te mij bi v Evropo šli...!? Da bi bar šli, ka bi narod bar na momente pozabo na drujge brige. Pa tuj po pravici povejdano, kelko koli san s svojof glavouf verjetno za marsikoga vglobokon ofsajde, bi bijla sramota, če v toj bežnoj slovensko/' ligi letos nemo bar - prvi! Pa te verjetno od veseldža fse tiste domače dečke, štere so natirali in so njin dužni ostali, pozovejo nazaj na - evropsko proslavo! Tak, zaj pa iden na tekmo. Nema vejze, koga de Prašnikar džau v čapat (ekipo), domače alt ludske pojbe - samo naj letijo! september 2004 Farane TI Sl i Ac prvi veleposlanik Slovenije IVI CII V na Madžarskem, akrediti- ran tudi v Ukrajini in Bolgariji, dolgoletni sodnik in predsednik sodišča v Lendavi, prevajalec najvišjim državniškim osebnostim, nekdanji član ustavne komisije, ekspert za manjšine pri Svetu Evrope, član Lions kluba Murska Sobota, glasbenik - pianist in ... zadovoljen upokojenec, srečen v hiši pod Lendavskimi goricami. Prvo nedeljo v oktobru bodo državnozborske volitve. Za poslanski narodnostni sedež v slovenskem parlamentu je kar pet kandidatov. Med njimi pa ni Hajosa. Ko sem izpolnil vse pogoje (delovno dobo in leta), sem se takoj upokojil. Moje globoko prepričanje je, da na mladih svet stoji, in to je eden od bistvenih razlogov, zakaj ne kandidiram. Bi pa z vašimi izkušnjami lahko bili dober poslanec. Hvala za taksno vaše mnenje in zaupanje Mogoče res. ampak vseeno mislim, da bi morali dati mladim več priložnosti. Ko sem se sam po študiju prava v Zagrebu vrnil v Mursko Soboto in Pomurje, sem lahko takoj zagrabil. Zdaj je drugače. Ni mladih, to pa se vidi tudi iz sestave narodnostne kandidatne liste. Ni mladega kandidata, ki bi nakazoval perspektivo madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji. Je pa poslanski sedež privlačen, sodeč po številu kandidatov? Pozitivno je, da je kandidatov več. Zagotovo boljše kot pri Italijanih, kjer je en sam. Drugo pa je vprašanje, ali so se ljudje ------------------Pc”--------------------------------- Hvala lepa_ V službi Slovenije sem pomagal urejati medsebojne odnose dveh držav, ki so še danes dobri in zgledni. To je sosednja država, s katero nimamo resnih problemov. V mojih veleposlaniških letih smo zgl adili novo veleposlaništvo z rezidenco v Bu dimpešti, odprli smo vrsto mejnih prehodov in postavili temelje dobremu meddržavnemu sodelovanju. Pri tem moram posebej omeniti zasluge nekdanjega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in njegovo prijateljstvo s takratnim madžarskim predsednikom Arpadom Goncem in moje posebno zadovoljstvo, da semlahko sodeloval pri izgradnji tega prijateljstva, čeprav seveda sploh ni bilo težko. Mnogo stvari ju je povezovalo: oba humanista, s podobnimi pogledi na svet in na mednarodne odnose. Nasploh so ras na Madžarskem zelo dobro sprejeli? Vsa vrata sem našel odprta in moram reči, da so Madžari izjemno cenili, da je Slovenija za svojega prvega veleposlanika izbrala pripadnika madžarske manjšine. Vam je kdaj kdo v Sloveniji očital, da ste pristranski veleposlanik? Pričakoval sem, vendar zanimivo, do mojih ušes takšni očitki niso prišli. Jaz sem bil tam pač predstavnik države Slovenije, v tem smislu sem deloval in imam poptolnoma mirno vest. Torej niste bili samo izvajalec politike in naročil iz svoje države? So nekateri, ki pravijo, da je veleposlanik visoko kvalificirani poštar in gostilničar To slednje mogoče delno drži, kar se poštarja tiče, pa ima to delo že pomembno vsebinsko ozadje Če svoje zunanje ministrstvo pravilno obveščaš, to lahko sprejema pravilne Nisem bil samo visoko kvalificirani gostilničar in poštar odločili za kandidaturo zgolj iz zasebnega interesa ali pa je v ozadju iskrena želja nekaj koristnega narediti za madžarsko skupnost Ta presoja ni moja stvar, o tem bodo odločili volivci. Pravzaprav ima poslanec Madžarov v slovenskem parlamentu kar odločilen vpliv. Pred osamosvojitvijo sem bil pet let član slovenske ustavne komisije. Takrat so se ta določila o pravicah manjših postavljala, enako tudi temelji za osamosvojitev. Posredno bom odgovoril na vaše direktno vprašanje in predvidevam, da se z mojim stališčem mnogi ne bodo strinjali. Številčno je naš parlament premajhen prav zaradi tega vprašanja 90 ljudi pomeni, da vsak od njih odloča o naši usodi z več kot enim odstotkom teže svojega glasu. To je zelo velika odgovornost In to je tudi »težka« in velika pravica tako madžarskega kot italijanskega poslanca. Zdaj je vaš pogled na Madžare v Sloveniji s strani neobremenjen. Zelo mi je žal, da je med Madžari v Sloveniji toliko sporov. Tega ne bi želel posebej analizirati Mogoče niti niso v ozadju politične in ideološke razlike, bolj bi rekel, da gre za različne interese. V duhu rekla, da se splača biti Madžar? Govori se o poklicnih Madžarih. Jaz bi celo rekel, da je dobro, da so. Vendar naj to ne bi bilo vodilo za to, da nekdo deluje v manjšinski politiki. Kot Madžar ste bili prvi slovenski veleposlanik na Madžarskem. Ste bili presenečeni, da vam je slovensko politično vodstvo to zaupalo? Zelo sem bil presenečen in izjemno počaščen. Zgodba je naslednja, zdaj o tem že lahko govorim: Na obisku v Lendavi sta bila takratni predsednik slovenske vlade Peterle in zunanji minister Rupel. Povabila sta me na pogovor in mi povedala, da računajo name v novi slovenski diplomaciji. To sem takrat prvič izvedel. Mogoče je to edinstveni primer, da je prišel v diplomacijo nekdo takšen, ki se tja ni porival. Ne bom pa trdil, da si nisem želel. Najprej je bilo govorao mestu generalnega konzula v Celovcu Potem pa nekega lepega dne telefon m na drugi strani takratni šef kadrovske službe, ki mi je povedal: Gospod Hajos, odločili smo, da vas pošljemo za veleposlanika v Budimpešto. Izjemno preše nečenje, izjemna čast, izjemno zadovoljstvo še zdaj, da sem imel priložnost biti na tem mestu Bili ste uspešen veleposlanik. Imeli ste veliko poznanstev, veliko'odprtih vrat, čeprav ste orali ledino? Še en obraz Ferenca Hajosa Glasba me res spremlja vse življenje. Tudi v moji diplomatski karieri je odigrala svojo vlogo pri navezovanju stikov z zanimivimi ljudmi. Stari Sobočani se me mogoče še spominjajo, ko sem. med drugim dirigiral Soboškemu simfoničnemu orkestru in sodeloval s priznano umetnico Zdenko Novak. Je izjemna pianistka in razočaran sem. da v Sloveniji ni bolj priznana. In še en lep spomin je na ansambel Geze Baranje, v katerem sem v študentskih letih igral klavir po portoroških barih. V hotelu, kjer so bili sami nemški turisti, so nas promovirali kot originalen ciganski ansambel iz Budimpešte. Cele noči smo igrali, fantje so potem podnevi spah, jaz pa sem po ležaval na plaži in bil lepo zagorel In potem so se Nemci šefu hotela pritožili: Dassind kelneZigeuner, nurder pianist ist Zigeuner ...* in ustrezne odločitve, ki prispevajo k izboljšanju odnosov. In tistemu, ki je to pošto poslal, je potem tudi lažje učinkovito delovati To je bilo moje vodilo in pomagalo mi je, da sem lahko bil diplomat v najširšem pomenu besede Osebno zadovoljstvo z veleposlaniško kariero? Trideset let sem bil sodnik tu doma. Ne rečem, da tega dela nisem opravljal z veseljem, vendar teh mojih šest let (1992-'98) na Madžarskem so najbolj vsebinska leta v mojem življenju. Bila pa je velika sprememba v vašem življenju, ki je vplivala tudi na družino? Ni bilo lahko. Žena je delala na občini in je morala to službo pustiti. Hčerka je obiskovala dvojezično srednjo Šolo v Lendavi in je prišla v Budimpešto, kjer je morala nadaljevati šolanje v madžarščini, sin je prav tako prišel študirat v Budimpešto, vendar nam je čez eno leto pobegnil in se je vrnil v Ljubljano. V teh šestili letih sem bolj poredko prihajal v Lendavo, ker je to za diplomata kar komplicirano. Za vsak prestop meje mora imeti diplomat dovoljenje zunanjega ministra in za čas svoje odsotnosti mora z verbalno noto imenovati odpravnika poslov in to sporočiti zunanjemu ministrstvu sprejemne države. In kako se je vaša žena prilagodila vsemu temu? Najprej je tu jezik. Slovenka je in je madžarščino obvladala zgolj pasivno, zato je bilo treba na tečaje madžarščine in zelo dobro in hitro se je jezika naučila. Tildi znanje nemščine ni bilo dovolj, saj v diplomatskih krogih ne gre brez angleščine, in to je bila njena naslednja naloga. Za žene veleposlanikov je ogromno družabnega življenja in morajo znati komunicirati v več jezikih. Predvsem v najinem primeru, ko ni šlo samo za klasične sprejeme, ampak v prvi vrsti za promocijo nove države. Ničkolikokrat sva doživela, da so Slovenijo zamenjali s Slovaško ali celo Slavonijo. Nikoli ne bom pozabil slovaške veleposlanice Eve Mitrove, ki se je ob neki priložnosti pošalila: »Daj, povej tvojim, naj ti večkrat pošiljajo denar, kajti madžarska banka ga je nakazala meni...« Mojo ženo je čakalo izjemno garaško delo, a imela je to srečo, da ji je bila s svojim znanjem in izkušnjami pripravljena priskočiti na pomoč žena takratnega madžarskega predsednika Gonca, ki je bila sama izjemno aktivna na humanitarnem področju. Podobno kot Štefka Kučan. Že diplomatski učbeniki pišejo, da diplomat visokega ranga brez zakonca težko preživi oziroma ne more izpolniti vseh pričakovanih funkcij. Brez žene preprosto tudi jaz ne bi znal in zmogel. »Madžarski predsednik Arpad Gone mi popravlja kravato, ker mi vedno zleze nekam postrani. Z njim sem imel največ stikov. Še po vrnitvi v Slovenijo po upokojitvi me je presenetil in obiskal na mojem domu v Lendavi, kar je v diplomaciji verjetno izjemen primer « Če bi pisali spomine, bi o vaših budimpeštansklh napisali same lepe stvari? Ne morem se spomniti kakšnega posebej i • i>niet> Edino morda to, da me je pred našim I moj rojstni dan ugriznil sosedov pes. Lendava - spomini in sedanjost Rodil sem se sicer v budimpeštanski 1 1 Jl(ji od desetih dni starosti Lendava moje mesto. ■ ■' - ' ,,, o lendavske družine in v družinski, kroniki sem najbolj P' mojega deda. Bil je odvetnik v Lendavi kamorfjU ” Madžarske. Vse, kar se je v tistem času v Lendavi P° gor dogajalo, je bilo povezano z njim - ustanovitev ■ ■ ■, tovarne, banke, gasilsko društvo, urejeno mesto -ustvarjalen človek. Lendava danes? ' Žal je tranzicija mesto zelo prizadela in '■ ( velja za celotno Pomurje. Vendar sem optimist Ge ^,#1^ razvoj šel v zamišljeni smeri, bo to za Pomurje priložnost. Iz obrobja se bomo lahko spremenili obrobje. Samo možnosti In priložnosti bo tn izkoristiti. TalP11^ iz Lendave se ne želim izseliti. Tu se dobro P' "’•J11 (j-, hčerka in sin odšla. To je del tiste znane zgodbe- e ■ , jid , računalništvom, hčerka je v Budimpešti J poinlr'r mednarodnih odnosov in žal za takšne kadre v zaposlitve. Oba sta v Ljubljani. Pravzaprav se vaša diplomatska pot v Bud’^P* samo formalno. m Bi se kar strinjal Leta 1959 sem začel svojo • soboškem sodišču, in ker sem dobro pruv*lia' "". v, slovenščino, so me že kot pripravnika sodnikav T , sjrnP diplomatsko življenje. Takrat so se kazali namre slovenske samostojnosti in slovensko vodstvo je 1 vg[ jx> da se pogovarja s tujimi partnerji v slovenščini, '. s(jk ' p čini. Poslej sem sodeloval v vseh slovensko-mao- ' pri tem ogromno naučil. Bil sem tudi sicer aktre organih pri takratni SZDL. In to moje delo je pripeljalo do tega, da sem Titu, ko je bil v Sloveniji m so bili pri pogovorih , ■ najvišjimi predstavniki tudi slovenski predah*1 "'‘^i r zraven prevajalec iz Beograda, vendar je D10 'r' ' , |,tdcl |( neposredno vprašal. Madžarski predsednik Ka: P na počitnicah pri Titu na Brdu Obakrat 11 111 pit časa je zanimiva anekdota. Tito je vprašal Ka * .. temu, da je na Madžarskem toliko političnih vio _tte^ časi in previdno (ruska šola) povedal: •ŠestihP’ , ,>i *" nobenega vica«Tito se je nasmejal in sprejel a mentarja. . In marsikdaj ste kaj prevedli po diplont p,; To sem včasih skušal, ja Mogoče tale =P’’p1 ^jr'' ' dobrih odnosih s takratnim predsednikom , H faJ> Jožetom Kolaričem. Prevajal sem ' slovenske vlade Kavčiču, ki je bil na obisku v ‘ smo se vračali, sta bila takratni predsednik S* /nli’1^ U* šček in lendavske Kolarič povabljena na via,,, jiUj.1-1' Kavčič je zdravico odstopil Lendavčanu govo zdravico prevedel. Po dogodku je pris^J zahvalil Tako me se nihče m prevajal, ti si lep1* ., v - . jaz povedal. Ampak danes je tudi s tem ma 0 teh najvišjih državniških obiskih. Običajno sta P । da drug drugega kontrolirata, in tam si ka , p.' J prevodov ne moreš privoščiti. fl^®^latasa Juhnov, družini p^n-------------- --september 2004 Velika TRIPENKETA se je predvolilni golaž začel smoditi, 8684 znanih Pom ur k in Pomurcev tokrat ^sino spraševali o političnih temah v smislu besede... če seveda imena, televizija in vino niso politika. V modi so kratka imena. Kako bi poimenovali vašega potomca oziroma potomko vi? Koliko minut dnevno gledate TV in kaj gledate? Letos bo veliko grozdja, vina pa preveč. Kaj z njim? Andrej Čimer Pred ekranom sem navadno zvečer po 22. uri in gledam ponovitve dnevnih informativnih oddaj. O Potomca bi imenoval Gal, o potomki nisem razmišljal. Ana Kuhar O Če bi imela hčerko, bi ji dala ime Maja, ki zveni mehko in prijazno. Sinu je ime Primož, kličemo pa ga Primi. IM univ. dipl, inženir, direktor podjetja Funfood, iz Dankovec pomočnica direktorja Soboške tiskarne, iz Murske Sobote @ Minut ne štejem, šteje kakovost. Gledam Studio City, Odmeve ... Q Verjamem, da Slovenčki ne moremo spiti vsega vina, lahko pa bi ob kozarcu dobrega našli ustrezno rešitev za izvoz grozdja in vina na prava mesta. Tujci nas ■ X učijo in dopovedujejo, do je oivec kralj in kraljica . hkrati. Iz trte bi radi zvlekli več, kot je realno mogoče. Morda pa bi ob naslednji suši veljala izreko Od kod 1 ie prišlo nai še tja odide ali Kam z vinom, če ga je še J od lani preveč X------------------------- Xh &Lrw Združenja potrošnikov L Murske Sobote je S6Dn'h težav pri izbiri ne bi smel imeti, A P" tiuJ kat nekoi, npr. Rok, । '5, a. ' Jan, Leo, Teo, Ivo, Eva, Iva, Pia, □ C) ' , ?birri' Vsekakor pa mora p, °,r°kovega imena dogovor X 1'^*1** Pole^ l*9° dq 51 । 'n ^j$ m hitreje zapom-J I,- ' eno dobro stran, otroku fc . ^'Ihr X_L K Crk°van|e njegovega an9leŠčine. h. ■ ' ^np. uro dve na dan, , v%"1' °dvisno od kvalitete programa. Najrajši si ogledam koksno pol|udnoznanstveno ali Ipt kakšen dober film tudi dnevnik, včasih pa tudi kakšen športni dogodek. Američani ,? Poneumlja ljudi, mislim, da v Sloveniji še nismo zasvojen, prej z računalniki kot s TV. T| v'n°gradniki ne bodo imeli teh težav, saj je kar mnogim pridelek pobrala bolezen (oidtj "° koncu pa, kar je mogoče še ostalo, tudi toča. Ze pred časom je bilo predlagano, / % . ^ski velpk., ki obiskujejo tujino, s seboj vzeli kakšno steklemco vina, kar bi vsaj delno 1 5 š6 ’■ promociji slovenskih vin in s tem tudi k večji prodaji. Kar se Slovenije tiče, pa bi > J*« v|nn destilirali v vinjak, kot to počnejo v tujin.. Nekateri tud. pravijo, da bi Slovenci 1 ' ■ dQ vina, to po seveda glede na našo prometno zakonodajo m kazni ni realno. Sam bi L korali piti pametnejel ^Predvidevam, da bi bilo modro, da se predelava grozdja preusmeri v sokove ali pa glede na novi prometni zakon v lahko vino z nižjim odstotkom alkohola. dr. Vlasta Štrumbelj specialistka oftalmologije v soboški bolnišnici, iz Murske Sobote Rajši imam daljša imena, če pa že, bi bil Vid. Odvisno od sporeda, najraje imam angleške humoristične nadaljevanke, rada pa pogledam tudi kakšen dober film. O Bofje bi bilo pojesti več grozdja kot pa popiti preveč vino. Mitja Kos _______________________________________ življenjski sopotnik vinske kraljice Tjaše Koroša in vinogradnik, iž Ključarovec ^Čistoenostavno, staroslovensko: ERAZEM! Saj ima moj prvi sin komaj osem mesecev. Po mnenju moje Tjaše preveč. Sicer pa po 19. uri, ko je no sporedu dnevnik. Če je pa kakšen šport, ki me zanima, si tudi privoščim ogled -če je seveda čas. Kdo pa vam je to povedal? Morda g. Brejc s PSV VS? Grozdja ni! Nekateri so trgatve opravili is v juliju in avgustu, žol Vina pa v Sloveniji tako ali tako primanjkuje, saj ga Slovenci šestkrat več uvozimo, kot izvozimo. Uvažamo pa tako ali toko samo rdeče vino, saj je naše belo, predvsem to iz Prlekije, tako ali tako razred zase. Elizabeta Pal upokojena ravnateljica DOS, iz Lendave ^Všeč so mi kratka imena, moderna pa ne toliko. Moda se hitro menja, ime pa ostane. Všeč so mi tradicionalna imena, ki nekaj pomenijo. Pri nas v družini smo izbirali med krajšimi imeni, saj se h kratkemu priimku lepo poda tudi kratko ime Res pa je, da ime ne naredi človeka, temveč obratno. Eno do dve uri povprečno, včasih pa nič. Če sem z vnuki, ne gledamo televizije. Takrat jim pripovedujem pravljice, se igramo ali rišemo. Redno gledam poročila - na različnih kanalih, kontaktne, potopisne in znanstvene oddaje, o živalskem svetu pa tudi šport mi je zanimiv, atletika in nogomet na primer. Tudi psihološko dramo rada pogledam. Kmalu bomo začeli s trgatvijo, toda v kleteh je še precej vina. Letos je precej grozdja pobrala bolezen. Kljub temu bo problem, kam z moštom. Strašijo, da letos ne bodo odkupovali grozdja, čeprav smo že doslej grozdje bolj dali kot prodali. To je v Lendavi pereč problem in ni nikogar, ki bi ta problem - odkup, predelava, prodaja - kompleksno rešil ali razvozlal. VlSMNSdlHL pen september 2004 Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni Kliničnega centra v Ljubljani, predstojnik katedre za interno medicino na Medicinski fakulteti, znanstvenik, ambasador v znanosti in funkcionar mednarodnih razsežnosti ter rojak iz Ižakov# Pomagaj si sam in zdravnik ti bo pomagal Ukvarja se z žilnimi boleznimi In želel si je še več znanja. Po študiju se je vpisal na tretjo stopnjo, končal magisterij in leta 1989 doktoriral Sprva je bil leto dni asistent na Inštitutu za histologijo. Potem je delal na Interm kliniki Trnovo, Sprva je bila namenjena starostnikom, pozneje pa se je preoblikovala v Klinični oddelek za žilne bolezni. Bila je povezana z ljubljanskim Kliničnim centrom. Tu je končal specializacijo iz interne medicine. Dobra tri leta je bil oddelčni zdravnik in nato vodja oddelka. Pred petnajstimi leti je postal pomočnik predstojnika in nato predstojnik Klinike za žilne bolezni, ki se je lam preselila v Klinični center. Posvetil se je interni medicini. V glavnem boleznim žil S tega področja je naredil doktorat znanosti in se poglobljeno ukvarjal z novimi načini zdravljenja in odkrivanja srčno-žilnih bolezni. Njegovo področje so ateroskleroza, tromboza, trombolitično zdravljenje žilnih zapor, odkrivanje in zgodnje zdravljenje aterosklerotičnih sprememb na arterijah... Redni prof, na Medicinski fakulteti Petnajst let vodi raziskovalni program klinike. Odkriva vzroke za žilne bolezni, proučuje nove načine zdravljenja. O tem objavlja strokovne sestavke v domačih m tujih revijah. Letno jih izide od deset do petnajst. V začetku osemdesetih let je začel akademsko kariero. Še preden je naredil doktorat, je bil asistent na Medicinski fakulteti v Ljubljani za predmet interna medicina. Po opravljenem doktoratu je pridobil naziv docent. Čez pet let je postal izredni in zadnja štiri leta je redni profesor. Gre za pedagoško delo in akademsko kariero hkrati. Znanstveno raziskovalno delo in mednarodno sodelovanje Ukvarja se z znanstveno raziskovalnim delom. Dognanja predstavlja na številnih mednarodnih strokovnih posvetovanjih v Evropi in Ameriki. Letno se udeleži od pet do deset mednarodnih kongresov. Pred dvema letoma je postal ambasador Republike Slovenije v znanosti. Pri nas se podeljuje ta naziv zadnjih 12 let in tovrstnih ambasadorjev imamo okrog 40. Naziv pomeni priznanje za mednarodno promoviranje stroke. Gre za promocijo slovenskega znanja in posredno tudi države. Tokratni prijazen, samozavesten in preudaren sogovornik je postal član različnih mednarodnih ustanov in združenj. Pred šestimi leti je bil na primer ustanovljen Mednarodni centralnoevropski forum za žilne bolezni. Slovenija je soustanoviteljica. Pripravlja letne konference in kongrese. Trenutno je predsednik tega foruma, ki ga sestavljajo znanstveniki dvanajstih držav srednje in vzhodne Evrope Prof. dr. Pavel Poredoš sodeluje z evropskim kar diotoškim združenjem, ki je eno največjih strokovnih združenj na svetu. Šteje več kot 30 tisoč članov Skrbi za razvoj stroke, promocijo znanja in letno pripravi velik kongres Letos je bil v Munchnu v Nemčiji. Udeležilo se ga je 20 tisoč kardiologov z vsega sveta. Na kongresu je gospod Poredoš kot edini Slovenec predaval m bil izvoljen za predsednika delovne skupine za žilne bolezni. Dve leti bo koordiniral strokovno-raziskovalno delo na tem področju. Je podpredsednik svetovnega združenja za žilne bolezni. Gre za sodelovanje tovrstnih strokovnjakov z vseh celin. Ima štiri podpredsednike. Po enega za vsako celino. Gospod Poredoš strokovno pokriva Evropo Zaradi vsega tega so mu dodelili častni naziv ambasador RS v znanosti. In ob vsem je tudi predsednik Slovenskega zdravniškega društva Pomurje med zdravstveno najbolj ogroženimi Klinični oddelek za žilne bolezni Kliničnega centra Ljubljana nudi najprej zdravstvene storitve prebivalstvu širše ljubljanske regije, poskrbi pa tudi za zdravljenje ljudi iz drugih slovenskih regij, če so zboleli za hujšo obliko tovrstnih bolezni Bolnikov z oddaljenih območij je na kliniki le okoli 16 odstotkov. Prof. dr. Poredoš o tem meni »To ni prav. Menim, da je teh bolezni v drugih regijah še več kot v ljubljanski, zlasti v Pomurju ...« Po njegovem sodi pomurska regija med najbolj ogrožena območja v državi na področju bolezni žil. Pomurci umirajo Prof. dr. Pavel Poredoš je eden od 12 otrok, rojen pred 54 leti v ižakovski družim, ki je premogla šest hektarjev obdelovalne zemlje ter nekaj travnikov in gozda. S skrbnim gospodarjenjem so ustvarili možnosti za preživetje številne družine. Štirje otroci imajo danes visoko izobrazbo, večina srednje ali poklicne šole. K izobraževanju jih je najbolj spodbujal oče. Tudi sam si je nekoč želel študirati, a je usoda hotela, daje moral prevzeti kmetijo. Pavel je po končani gimnaziji začel v Ljubljani študirati medicino. Pisalo se je leto 1969, ko se je s težkim srcem poslovil od tipične prekmurske oziroma panonske vasi. Pridno je študiral z nesebično pomočjo sorodnikov, staršev in skromne štipendije. Želel je čimprej priti do poklica. Skromna materialna osnova mu je bila spodbuda, da je leta 1974 hitro in uspešno končal študij. povprečno prej kot prebivalci drugih območij Slovenije. Osnovna napaka je v tem, da po tradiciji uživajo preveč mastno hrano Skoraj neverjetno je, dase na tukajšnjem kmetijskem območju opaža premalo telesne dejavnosti. Včasih so kmetje opravili veliko del ročno. Kmet je na primer hodil za plugom Danes udobno sedi na traktorju in je izdatno hrano. Prehranjuje se bolje kot nekoč, saj si v novejših časih lahko privošči več jedi in boljše kot nekoč. Postreže si s tradicionalno okusno, a včasih tudi nezdravo kulinariko. Svinjsko, mastno meso ne sodi v zdrav način prehranjevanja. Pogostost kajenja je v Prekmurju večja kot na nekaterih drugih območjih države Obolenja lahko povzroča čezmerno pitje alkohola. A alkohol, v zmernih količinah, celo preprečuje nastanek žilnih bolezni, menijo nekateri strokovnjaki. Dva do tri decilitri vina na dan ne škodijo. Zanimivo je, da najdemo v krvi škodljiv holesterol, ki kvari žile, in drugega, ki okvare preprečuje, in slednjega alkohol zvečuje Uživanje večjih količin alkohola pa sicer v glavnem povzroča okvare jeter. Taki bolniki umirajo veliko prej kot nepivci V Sloveniji manj, v Pomurju več žilnih bolezni V Sloveniji se obseg žilnih bolezni umirja. Torej je pogostost pojavljanja in umiranja za to boleznijo zmanjšana. A je Pomurje med regijami, kjer še ni zaznati zmanjšanja. Te bolezni tukaj celo naraščajo, m®01 Poredoš in nadaljuje, da bo v Pomurju treba st0111 več za preventivo. Pokrajini bosta morah bol) )in zdravstvena služba in država. Celotnemu sloven-prostoru bo treba zagotoviti zdravstveno pikrb02* ( bolezni. Za manj zahtevne tovrstne zdravstvene po-. sicer poskrbljeno tudi v Pomurju, za zdravljenje primerov pa so Pomurci prikrajšani. Prof. dr. Pavel Poredoš je mnenja, da bi lahko tercialne zdravstvene storitve opravljali spe ljubljanskega Kliničnega centra občasno na terenu: Sloveniji. S srcem z rojstno pokrajino ■ r:”” ' Prof dr. Pavel Poredoš živi s srcem s svojo pokrajino. Meni, da Prekmurje potrebuje raw-^- pomoč države, ker je gospodarsko Pr®‘ postavljena slovenska pokrajina. Tukajšnji p 1 osebni dohodek na prebivalca je naj nižji v®* najmanj je študentov iz Prekmurja. Po mnenju se je po osamosvojitvi Slovenije v ' gospodarstvo najbolj sesulo. Skrajni čas je. da P preidejo h konkretnim dejanjem, prekniu , treba omogočiti podobne razvojne možnost imajo druga slovenska območja. , od Domači politiki bi morali biti dejavn-govornejši za svoje poslanstvo in sloveni-1 izstaviti račun za potrebe Prekmurja 11‘ .-^il morali spodbujati razvoj za pokrajino p1 •' gospodarskih dejavnosti. Pri razvojnih programih bi morali j po domači izobraženci; rojaki, ki so Sloveniji, Evropi, svetu. Pomagali bi lahko preudarno pripravljenimi programi ' " nekdanjih socialističnih državah po SP" sistemov najprej evidentirali uveljavljene i2 iz domovine in sveta. Izseljene strokovn povabili v domovino, kjer danes zasedajo I' ‘ je položaje v gospodarstvu in drugod. Pr®v lahko za zgled. Razpet med domovino in eyel(»5L^^ Letos mineva 35 let, odkar je prof. dr. .jj^1 povezan z Ljubljano. Pred petnajstimi" ' z družino iz Ljubljane v novo družinsko s|flV^f Vinje v bližini Dola pri Ljubljani. Od tu ■' ■ prestolnice je dobrih petnajst kilom® . številnih delovnih obveznosti je razpet1116 ' obupw. in svetom. Nima veliko časa za sanjarje"-' P spominov, čeprav tam naokoli šumJ*' £ r' poraščajo gričevnat svet, ki nekako sU prekmursko Goričko. In tudi tukaj oul ukvarjali z vinogradništvom. Morda tu in tam gospoda Poredoša sp' rodno Prekmurje m reko Muro tukaj® . j(5 ravnica ob toku Save. In tudi ob ’'Z1, travniki, pašniki. In tam je strmina z domačij imenom Murovice. Bližnje krajevno srede-1® obliko dolge obcestne vasi. Dovolj je tu : pomembnega rojaka tu in tam spreleti rojstne Ižakovce. .., Profesorjeva žena Ljuba je sociologinja ki ^jn F ( na Ministrstvu za obrambo Republike S,,-d je ubral očetove stopinje. Končal je šesti i?111-1 ',L' je absolvent. Hčerka Barbara pa študn'a 1 nemščino. . „■ »O klasičnem domotožju bi težko govor 0 spomini vedno bolj vračajo. Zlasti teži" tr:‘ Prekmurja študirat v tuji svet. To je ■ - , ,e ..4 vendar sem se dobro vživel v novo ek zamišljeno dejal zanimivi sogovornik. . _... 11 Ko sta živela še starša, je prihajal v l^5 h|- ^-n’ Zdaj se pripelje dva do trikrat letno. Le' o--11 $. s'1 v rojstni kraj naBuraške dneve V nagov 'rU je omenil, da je prej obiskal vse celine L : ‘ -j i ga povabili še v rojstni kraj. Sicer pa P* ' ' pogovor v začetku letošnjega leta uradu0 beltinska otiči na. . /J1' Nobenega pretiravanje ne bo, če na F1 |’1 je pokrajina ob Muri na gospoda Pavla 1'l1 _ ■ -.Ek p^n BBlK 33 Jz šolskih klopi ® pred oltar 11 ^šce o zetih & Zeti o taščah |w in Angela sta se zaljubila pri § ^najstih in poročila pri dvajsetih________ ______ . rditve mnogih, da starejši in mladi ne sodijo skupaj, kljub vsemu , " ■ gotovo ne držijo. In potrditev tega je nedvomno svež primer iz ^smcev 53 v občim Tišina, kjer pod isto streho že skoraj 25 let živita. v Ratnik in njena Starejša od dveh hčera Angela s svojo družino. našega obiska pa ni bil razkriti samo enkratnega sožitja ^Jšin in mlajših-, temveč tudi povprašati o odličnem razumevanju j Nanju in Angelinega moža, torej zeta Jožeta. Slednji sicer prihaja h ’l r^r;ega flQ, p, uj| 1j-ojen v Čepincih. V osnovno šolo je t ^arkovih, kar je žal bila tudi zadnja generacija osemletke v kraju, kajti pozneje se je začelo zniževati število otrok tudi na nčkem. Po osemletki se je odločil za trgovski poklic in usoda je a. da je že v 2. letniku Srednje trgovske šole v Murski Soboti M sv°j° bod°č° življenjsko sopotnico Bila je to tudi prva 'e pozneje postala trajna. Že po končani šoli je *dobil službo pri Potrošniku, kmalu pa je odšel k vojakom, ' aJ v Benkovac na Hrvaškem, pozneje pav okolico Sabe a v Srbiji. Pot 1070 tD dnevi, tedni in meseci, toda splačalo se je kot nam pripoveduje Jože, v tistem času tako ali tako ni 'ta Intimnih druženj pred poroko«. Kljub vsemu je Jože, i1 api "d treh sinov svojih staršev (prvi se je poročil), prvič obiskal K, ' prihodnje soproge v Sodišmcih že pred odhodom v vojsko. zagotovil taščino »varovanje« prihodnje žene. Takoj po k . 1 vojski, v sicer zgodnji mladosti, saj sta bila oba stara šele 20 Pnšhj 24 nnvumbni 1979 tudi do poroke pred matičarjem in v ,. '' na Tišini. To pa pomeni, da bosta Jože in Angela, ki sta zaživela i, domačiji, v nekaj tednih že praznovala srebrno poroko. nekaj mesecev pozneje je prišla na svet hčerka Bojana, ki je ob delu pa še vedno tuc^ študira, pet let pozneje pa se je ^di Jože, ki obiskuje SŠGT Radenci. sem najprej šest let delal v skladišču galanterije v k ^uku, natanko pred 20 leti pa sem postal poslovodja trgovine v jqer sem 0Sfa| cj0 začetka letošnjega leta, ko sem se zaposlil 1.;^».^trafiko in bufet 3 dva v Gornji Radgoni,« nam pove I ta * PDšei v Sodišince k Ratnikovim nekako kot zet in hkrati sin, Ratnikovi samo dve hčerki, od katerih je Angela starejša jjJ ^rvi zer m najbrž je to bilo odločilno, saj »smo se dobro obnesli«. ' skupaj delali, tudi hišo dokončali, odločilno pa je, da se nikoli : . । 'Plstalj v življenje drug drugemu. Zato nikoli nismo imeli "T-i:. moram priznati, da je moja tašča dejansko »duša od ^31] 1 ■ '■ delovni nesreči leta 1991 umrl tast, smo morali še bolj it/Upai“ in moram priznati, da je bilo vedno vse v najlepšem fyiJ ' je tudi danes,« pravi Jože, ki še posebej poudari, da ju 'v j' ’’ Padeta z ženo domov, na mizi čaka kosilo in predvsem tepa C. zaslužna 73-letna Marija Ratnik, ki je večinoma D dša . je že 13 let, odkar je mož Štefan nesrečno umrl, vdova. u siju. ' Vera je tudi nekako gostinka in s svojo družino živi v i ‘Ser kamor naša sogovornica občasno tudi z veseljem hodi, J^lje« Pravi dom je v Sodišincih. Spominja se, kako je Angela svojega "hi^.' ' nekako skrivala, vse dokler ni dobila redne zaposlitve, skupaj bolj skrivalo, a je pred vojsko Jože vseeno . 13111 Angela ga je celo obiskala v vojski. Prihajala m odhajala JSv °ktobra 1979., ko je Jože prišel iz vojske, je padla odločitev '%i, ■ ie bila že 24. 11. istega leta Vesela sem. da se je Jože takrat mi je bil kot zet m sin. Angela je nedvomno dobila ne ‘ 1 moža in s tem sem povedala, kakšnega zeta sem dobila, da ge nikol. njsva sporekia. kvečjemu se včasih k regava z Angelo, z Jožetom pa nikoli. Torej ne drži, da mlajši tarejo živeti skupaj pod isto streho,« nam pove Marija, i/ku 11 vseskozi v veliko veselje vnuka Bojana in Jože, s katerimi otroštvu preživela največ časa, saj sta bila Angela m k Orha v službi Sedaj pa je že pripravljena, da bi popazila na 'i (1. Pravnuka, le bi Bojana mal0 pohitela , saj bi takrat tudi 'r ■ ki mimogrede ni izbirčen niti pri hrani, posta f* e Oste B. Kako so to delali nekoč ■ — september 2004 —| »Kožuhanje Cvenčani so se na »kožuhanje« pripravljali že spomladi, ko so se v njihovem turističnem društvu odločili, da ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo posejejo 25 redov koruze, za vsako članico unije po enega. Letošnje »kožuha nje« so pripravili na Roškar - Košnikovi kmetiji v središču Cvena, v pravi veliki kmečki hiši, ki so sicer značilne za to območje, in je bilo že tretje po its ti. Čeprav so se sprva bali, da za prireditev ne bo dovolj koruze, ker je je večino uničila toča, ki je divjala prav na. območju Cvena, so je natrgali za cel voz. Z delom so na Cvenu začeli že zgodaj zjutraj, saj na dan »kožuhanja« obudijo star običaj v celoti, od trganja do pospravljanja koruze Najprej je treba koruzo potrgati. Po tem starem vaškem opravilu se je seveda treba okrepčati s kmečko »južino«, koruzo naložiti na konjsko vprego in jo odpeljati domov, v našem primeru na Roškar - Košnikovo kmetijo. Temu je sledilo »kožuhanje«, prikaz starega kmečkega običaja ličkanja koruze. Pri tem so pomagali prav vsi, tako stari kot mladi, organizatorji in obiskovalci. Žličkano - »skožuhano« koruzo so nato spravili v koruznjak - »korožjok«. Del je bodo porabili, nekaj pa shranili za drugo leto, da jo bodo lahko spet posejali in spet pripravili »kožuhanje«. Poudarek prireditve je na prikazu starih ljudskih običajev, kako so »kožuhali« naši dedje, pripravili so tudi družabne igre, v katerih so preverjali znanje mladih Cvenčanov v poznavanju prleških besed No, Prleki, ali veste, kaj so »bregiiše«, »batači«, kaj je »čunta« in kaj »hejdina«? Mladi Cvenčani so se v poznavanju teh besed kar dobro odrezali. Stare običaje so obujali tudi s plesom in glasbo, zbranim so namreč ljudske plese predstavili člani folklorne skupine s Cvena, pripravili razstavo izdelkov iz koruze, s peko krapcev, kvase nic in »postržjač« pa so se izkazale domače gospodinje. Zanimivost »kožuhanja« je tudi šaljiva koruzna poroka, sicer star ruski običaj. Glavno vlogo ima Koruza je bilo treba najprej »skožuhati« in poleg mladoporočencev, Cilike Korozinovke in pri tem so pomagali prav vsi, tako obiskovalci kot organizatorji. Tudi no koruzni poroki se svetijo prstani. Zlato je tokrat nadomestilo »lipije«, prstan pa krasi tudi biser -koruzno zrno. Na Cvenu pa niso samo spravljali koruze, pač pa so »kožuhanje« izkoristili tudi za srečanje Cvenčanov. Na prireditev so namreč povabili vse, ki so kakorkoli povezani sCvenom. Vrhunec dneva je vsekakor koruzna poroka, sklenjena med Ciliko Korozinovko, ki je bila rojena ob setvi koruze in je živela pri očetu Lujzeku in mami Treziki, rojeni Kozača, ter Gustekon Korožjokon, rojenim dva dni pred »kožuhajon«, ki je živel pri očeti Lujzeki in mami Veroniki, rojeni Žgojnk. Gusteka Korožjoka, še vaški matičar, Drašek Grijes. Ta se mora najprej prepričati, ali sta mladoporočenca sploh pripravljena nositi stroške poroke, in šele nato začne z obredom Zanima ga seveda, ali v zakon stopata s trezno glavo, to pa še posebej velja za Gusteka, če, sta pri zdravi pameti in če vesta, v kakšno »nevolo« silita. Ce sta pripravljena prenašati »muhe eden drugega, si stoti ob stroni v dobren in slaben, si pomogati, eden drugega cortati in namesto jega delati, dokič se eden pač ne navoli?« Obred konča matičar Drašek in ju po koruznem zakonu razglasi za koruzna moža in ženo. Seveda ju ob tem še opomni, da koruzni zakon velja le en dan Ali sta Maja Črnel in Franc Marinič, ki sta na tokratnem »kožuhanju« odigrala mladoporočenca, svoj koruzni zakon potegnila tudi čez teh 24 ur, pa nam do danes še ni uspelo izvedeti. Vanja Poljanec Jurij Zauneker september 2004 Sneg in belina Neizmerna snežna belina in mraz sta prva vtisa, ki ju prikličem v spomin, ko se spomnim svojega prihoda v Slovenijo. Oboje sem sicer pričakoval, ko sem se odpravljal v kraje, kjer je podnebje drugačno kot v Alžiriji, kjer sem odraščal. Po pravici povedano, čeprav sem se navadil na okolje, v katerem živim, še danes nisem navdušen nad nižjimi temperaturami. Pred vročim soncem se lahko namreč skriješ v senco, proti mrazu pa se lahko boriš edino s toplimi oblačili in kurjavo, medtem ko so ceste polne snega in plundre, tako da se človek takrat še najraje zadržuje v zaprtem prostoru, to pa spet vpliva na njegovo življenje,« je povedal Mohamed Mazouzi, arhitekt, ki se je sicer rodil v alžirski Miliani, toda v Prekmurju, ki mu je priraslo k srcu, živi že več kot dvajset let. Prišli so Francozi Njegova rojstna Miliana je od Alžira, ki je glavno mesto Alžirije, oddaljena okoli 140 kilometrov, od obale Sredozemskega morja pa le sedemdeset »Zaradi tega pri nas vlada podobno podnebje kot pri vas na Primorskem. Poletja so dolga, jesen in pomlad sta pri nas najkrajša letna časa, zime pa so mile. In čeprav sem v začetku omenil sneg, ki mi je tako zelo ostal v spominu ob prihodu v Slo venijo, naj dodam, da ga imamo tudi v Alžiriji,« je razložil povedal Mohamed. Afriška država ima namreč poleg morja in puščave še gorovje Atlas, kjer poznajo tudi zime, v katerih lahko v presledkih posameznih let pade tudi več kot pol metra snega. »Sicer pa je Alžirija država, ki leži med Tunizijo in Marokom in ima 30 Alžirska obala milijonov prebivalstva. Od tega je skoraj 70 odstotkov Arabcev, 30 odstotkov pa je Berberov, ki so prvotni prebivalci Alžirije. V zgodovini so bili v Alžiriji tudi Turki, Španci in Francozi. Slednji so prišli leta 1830 in najprej zasedli ozemlje ob Sredozemlju, nato pa v naslednjih petdesetih oziroma šestdesetih letih razširili svojo oblast na preostalo državo. S seboj so prinesli tudi svoj jezik in do leta 1958 je bilo učenje arabščine prepovedano. Šele po tem letu so spremenili ustavo in začeli v srednjih šolah spet poučevati arabščino, vendar kot tuji jezik. Do danes se je arabščina spet razširila. Kljub temu na fakultetah še vedno poučujejo v francoskem jeziku. V osnovnih in srednjih šolah je obvezen dvojezični pouk, tako v fran-coščim kot arabščini,« je povedal naš sogovornik. Mohamed Mazouzi Znanje jezikov Mohamedu Mazouziju jeziki ne delajo težav. Prekmurskega narečja se poleg slovenskega knjižnega in pogovornega jezika nikoli ni posebej učil, toda po vseh letih življenja v Murski Soboti po govoru dobro loči, kdo prihaja z Goričkega, kdo z Ravenskega in Dolinskega, s Štajerskega ali iz Prlekije. Po prihodu v našo državo se je slovenščine naučil zelo hitro. Znanje jezika je bilo namreč študentu, ki je prišel na študij arhitek ture iz Alžirije v Ljubljano, zelo pomembno. Iz študijske literature, ki je bila večinoma v srbščini in hrvaščini, pa se je naučil še teh dveh jezikov. »Prvo leto, ko smo se študenti iz tujine učili slovenščine, je bilo naj lepše. Takrat smo prepotovali državo po dolgem in širokem. Danes poznam Slovenijo bolje kot Alžirjo,« smo izvedeli od Mohameda Mazouzija. Na vprašanje, ali ima domotožje, odgovarja negativno. »S pomočjo sodobnih informacijskih in prometnih komunikacij je svet postal tako majhen, da si lahko v enem dnevu v Alžiriji, s pomočjo interneta pa v trenutku,« se je nasmehnil Mohamed. »V preteklih letih se je v Sloveniji veliko spreme nilo,« ugotavlja Mohamed Mazouzi. Prav tako se je spremenilo v Alžiriji. Tam kajšnji ljudje se sicer še vedno ukvarjajo s poljedelstvom, toda tudi in dustrija je v razvoju. Le malo ljudi ve, da je Alžirija ena od držav, ki ima največje zaloge zemeljskega plina. Tam so tudi nahajališča nafte Kljub temu je življenjski standard za tamkajšnje ljudi se vedno nizek.-Država se namreč ukvarja s prevelikim prirastom prebivalstva, ob tem pa narašča nezaposlenost. Tradicionalni kuskus Dogajanje v rojstni dr žavi spremlja tudi s pomočjo francoskih televizijskih programov, ki poročajo o Alžiriji, domače razpoloženje pa mu od časa do časa lahko pričara tudi hrana, ki je značilna za njegove kraje, vendar jo zdaj lahko pripraviš tudi v Sloveniji. Alžirci jedo veliko zelenjave in druge sveže hrane, ki jo največkrat pri delajo tudi doma Juli ra)da ne poznali tokrat jedo za predjed različne solate. Velik0 k tudi sadja, saj je Alžirijs domovina mandarin, date n®' Kg Kruh pečeta g03^ dinje doma, vendar je podoben lepinji ko: krukk ki ga pripravljam: i ■ & veniji. Najbolj značil^ alžirska jed je kiLikm tradiciji ga ročno i^ lujejo ženske Lh-laio ' moke, zdroba in oU* Prej naredijo nek^ testo ali kroglice, ki nato sejejo skozi radk# sita Postopek veck.ru' novijo, dokler kuskus drobno oblikovan vadi ga kuhajo nad Ponudijo pa ga vsak dan kot prilep ličnim jedem. danes lahko kupi1 trgovini. Pripri !1‘ \ tako zamudna k < pravi okus pa mu jedi dajo omake * postrežejo zrnvU'' bari sem celo so mi postregli ■- & sladkornim P^1 datelj!,« je Se : med. Kuskus J sl^ mizi tudi oh ,niji- rodni*” tem pa se ® ‘ |(1 O alžirskih kajšnji P,l l Z1 ■ pripoveduj6 prijatelje® ,■ pri podjetju Soboti, ki Je , p1 načrtovanj®1 _ ^j-r' V'"1'" svetu tud . magamo dr so$ je še dodal nik % k I p^n september 2004 lamur a Juhnov Ambient Slovenskega mladinskega gledališča je bil kot ie revqe smo tako Murine oblikovalke, Zdenka Ščančar, Katja Celic, Andreja Bale, Lena Pislak Balant, Sonja Šterman, Sonja Tomažič in Darja Kerčmar, najdejo navdihe za svoje kreacije v materialih, v lepoti narave, v ženskah in moških, v vsem, kar jih obdaja. Iz njihove domišljije se rojevajo kreacije moderne garderobe s kančkom klasike in seveda elegance, pisane na kožo modno osveščenim posameznikom Izvirni plašči s krznenimi dodatki, tankimi pasovi, opremljeni s šarmom elegantnih rokavic, ročno izdelanih klobučkov, starmskega nakita in letos nepogrešljivih brošk zaznamujejo to Murino kolekcijo. V predstavljenih kreacijah najdemo vse, od stroge resnosti, zasanjanosti, mehkobe pa vse do otroške razigranosti, tako da zlahka najdete svojo metamorfozo, svojo preobrazbo Nekaj utrinkov preobrazbe vam ponujamo tudi mi Slovensko mladinsko gledališče v središču Ljubljane je bilo prizorišče predstavitve Murine kolekcije jesen-zima. V Muri so zapisali, da so luksuz, kakovost, inovativnost in modernost ključne besede te nove kolekcije, ki je namenjena sodobni dami in njenemu gospodu. ____________________________ kreacije sodobnost združil s preteklostjo. za modno revijo. Udobno ' se jelwba uredili, mar ne. Piko možu Mure, Borutu Mehu, s kravate dodala Marinka Glavač. Popolnost ambienfa so dosegli z živo glasbo. Al Capone Štrajk trio je kašmirjeve mešanice, svila in žamet so tkanine, ki letošnjo Murino kolekcijo. Murine oblikovalke (od leve): Sonja Šterman, ki oblikuje moško kolekcijo Mura, Lučka Zadravec, sicer ni oblikovalka, je pa produktni vodja za Murina ženska oblačila, Zdenka Sčančar oblikuje žensko kolekcijo Mura, in Andreja Bale, ki oblikuje moško linijo J. G. Carniolus. Kreacije iščejo navdihe v preteklosti ter se hkrati opirajo na moderne trende. Mešanica viktorijanske strogosti s pridihom romantičnosti in številnimi modnimi dodatki ''° PredV5em druženje, navezovanje stikov ■s ' J' Podstavitev novih kreacij. V Muri sledijo ‘ revij in so, tako kot je to zadnje Za druge svetovno znane modne hiše, čas MN6 ^Inr'i1 lajšali. V dvajsetih minutah so predstavili D°voh< da si v natrpanem vsakdanu vsak 0 'ko časa, in hkrati so dosegli tudi to, da so bile opažene prav vse kreacije. nameščeni fotelji, prekriti z belimi rjuhami, so ustvarjali mistični videz prostora in ga delali še bolj glamuroznega. Kot če bi se modeli sprehajali po vaši dnevni sobi, vi pa bi uživali v izbiri barv in kreacij, ki bodo zaznamovale to jesen in zimo. kostumografa. Paziti le, katera od 1 osebnosti se bo to *Muron, Za sodobno damo in njenega gospoda p^n september 2004 i Tanja BuxeH mesto blišča in revščine Caracas Angelski slapovi Venezuela - neokrnjen Stojnica z »arepas« - koruznimi kruhki in sadnimi sokovi h S1 4 ft k ’tt Bogata kulinarika Neznani kraji, drugačne kulture, skrivnostni ljudje in lepote narave so burili mojo domišljijo že kot otroka, zato sem začela že zelo hitro z nahrbtnikom na rami odkrivati svet. Kot študentka živilske tehnologije sem se včlanila v mednarodno študentsko organizacijo, v okviru katere sem spoznala prijatelje z vseh celin. Popotniški virus se je za vedno zasidral v meni in zahteva, da se vsake toliko odpravim na pot. Še danes grem najraje le z vozovnico v roki in najnujnejšo prtljago ter okvirnim načrtom. Podrobni načrt se na vsakem potovanju riše kar sam. Tudi tokrat Po deseturni vožnji z avtobusom in komunikativnimi domačini imam zgodovino, gospodarsko plat in aktualne probleme Venezuele v malem prstu. Na srečo pa tudi tipično venezuelsko kulinariko. Že na prvem počivališču se je moj želodec spoprijateljil z venezuelskim kruhom oz. > are-po«. To je iz koruzne moke pečen ali ocvrt žepek, katerega napolnijo s piščančjim, mesnim ali zelenjavnim nadevom, z nadevom iz morskih sadežev ali preprosto samo sirom. Piko na i dosežemo z omako. Izbiramo lahko med zelenjavno in pikantno s čilijem. To jed si domačini privoščijo večkrat že za zajtrk ob kozarcu naravnega soka. Prazen >arepa< pa se postreže tudi h glavni jedi namesto kruha. Ta hitro pripravljena hrana se prodaja na cesti in ob avtobusnih postajališčih kar na stojnicah ah v kioskih. Na splošno je venezuelska kulinarika zelo bogata in raznolika. Veliko izbiro morskih in ribjih jedi dopolnjujejo mesne, ki so postrežene z rižem ah »kasavo« in pečenim »plan lanom«, vrsto banane V prehrani sta zelo priljubljena navaden in tudi sladki krompir Posebnost venezuelske kuhinje pa je v obilici raznovrstnega sadja in zelenjave. Mango, avokado, papaja, banane, kokos, melone, guava in ananas so prava poslastica za sladokusce Sadje je na mizi za zajtrk, kosilo ali večerjo. Tako med turisti kot med domačini so zelo priljubljeni tudi naravni sadni sokovi z ledom, ki te v vročem podnebju prijetno osvežijo. Rumen, črni in beli fižol, solata, paradižnik, zelje, korenček, jajčevci, kumarice in grah so najpogostejše vrste zelenjave. Znana tradicionalna jed je ■.pabellon criollo«, pečeni koščki nastrgane govedine z rižem, črnim fižolom in sirom. Pogled skozi okno letala, ko smo se približevali mednarodnemu letališču v Caracasu, je obetal morje in sonce ter prihajajočo dogodivščino. Gorski vrhovi nacionalnega, parka El Avila, ki ločijo prestolnico Venezuele od morja in so z več kot 200 km bolj ah manj označenih poti pravi raj za pohodnike, so zakrivali mesto bhšča in bede. Vznemirjena sem poslušala taksista, kuni je razlagal v polomljeni angleščini z večino španskih besed, da število prebivalcev v Caracasu stalno narašča, saj prihajajo ljuaje s podeželja iskat srečo in zaslužek v center, ki pa le malo kateremu iskano tudi ponudi Zato so okoliški hribi posejani s tisočerimi »ranchosi«, kolibami, kjer živijo mnogoštevilne revne družine Pravo nasprotje temu je center z modernimi stolpnicami in nakujjovalnimi središči ter hitro in čisto podzemno železnico, ki te pripelje do večine turističnih atrakcij. En dan je čisto dovolj, da začutiš mestni ritem, obiščeš Bolivarjev trg, srce kolonialnega dela mesta, slišiš vroče politične govore, na drugi strani pa glasen latino ritem uličnih glasbenikov. V hotelu ah bližnji turistični agenciji hitro dobiš informacije o naravnih znamenitostih in turističnih atrakcijah dežele. Še preden se zavedaš, se pogodiš za večdnevno avanturo v neznano. Seveda je obvezno barantati, a še pri tako dobri ceni na koncu ugotoviš, da si plačal preveč, saj je najugodneje najeti vodnike v mestih, ki so izhodiščne točke za razne odprave v nacionalne parke. Ranchosi - prebivališča revnih v Caracasu Krožnik s sadjem, krožnik z ribo, slas*n sadje, ki ga najdemo le ob reki Orinoc Z letalom lahko relativno hitro dosežes večino večjih mest v Venezueli, vendar je nepozabna izkušnja vožnja z avtobusom, kjer zelo hitro skleneš prijateljstva, še posebej, če govoriš vsaj malo špansko, obenem pa lahko občuduješ tako drugačno pokrajino. Cestna infrastruktura je dobro razvita in številni avtobusni ponudniki imajo za daljše proge klimatizirane, zelo udobne in poceni avtobuse Razgled kvarijo naftovodi, ki so kar prosto speljani na površini do Caracasa in pristanišč, od koder nafto izva žajo. Venezuela je peta najpomembnejša dobaviteljica nafte med članicami OPEČ Prodaja nafte ji zagotavlja razmeroma visoko stopnjo gospodarskega Električna napeljava in tlakovana cesta ob kanalu sredi Delte, to je edini dostop v indijansko vasico. razvoja. Poleg železove rude, boksita, zlata in diamantov izvaža tudi sadje, sladkor in kavo Kljub temu vlada v državi revš cina in le peščica od 25 milijo nov prebivalcev si deh dobiček. Predsednik Hugo Chavez, ki je na oblasti od leta 1998, je napovedal vojno revščini, socialnim razlikam m lokalni oligarhiji. Za marsikoga je kontroverzni Chavez populist, za druge demagog, za tretje reinkarnacija Simona Bolivarja -narodnega junaka, ki je v 19. stoletju osvobodil ves severo zahodni del Južne Amerike izpod španskega kolonializma in tudi Venezueli zagotovil neodvisnost. Zato ni presenetljivo, da so ga na zadnjem referendumu v avgustu državljani še naprej potrdih kot predsednika, saj jim je pripeljal elektriko tudi v najbolj odmaknjene indijanske vasice sredi naravnih parkov, zagotovi) osnovno izobraževanje in napovedal davčno reformo v prid revnim. Dovoj razmišljanja o hrani. Avtobus je prispel v Ciudad Bolivar, glavno mesto največje venezuelske province Bolivar, ki meji na eni strani na savansko območje Los Llanos, na drugi strani pa na območje Amazonke in sega na jugu vse do Brazilije. Zgodovinsko mesto s kolonialnim šarmom ob reki Orinoco, ki je z 2150 km najdaljša reka v državi, je odskočna deska za večino potovanj v notranjost Guayane do Angelskih slapov, Canaime, Gran Sabane, Roraime in San ta Eiene Prav tako se tukaj najdejo dobri vodniki za nekajdnevni potep po spodnjem delu delte Orinoca, ki ni tako turističen Pogled na enega naj le psih čudežev narave Na poti do kot okolica rL‘ mirjenje v men’n n^er11", približujemo tališču, še P0;". , dam majhno 1» [111j tu P ( nikov, v katei ufl c . živela našle n , nad preplm^6'1 pokrajino ^j-r-■' , -parka Canaim ’ ,_.y • „ višji slap na zadnji o'';6 , j; u z olajšanjem i jr.'1' J prst pristaja n naimi, kjer me ■ jjrii • s preostalim’ i*1 ^j majhne F dosežemo k^, p več kot pod spalne mreže, ( in skrita zelo P tlinju- Najvecje . ]Pr ni treba sre pa gozdu. reka sama o ... - močim za zadnjo ©m k4 a' ja slapa, sai -' N-" ga ne zakn^^^p" megla. 979 n> razdeljen v Auyantepu1' , meni v jezika ■ boga zla- IBHIIK37 SL RINCON DE LOS TUl Raznolikost In sožitje narave p^n september 2004 M Bogastvo indijanskih družin so otroci. Delta Orinoco in prijazni Indijanci Orinoco je s 25.000 ''' ^Hazonko druga naj ■ na celini. Z več kot 40 j kanali in številnimi “atni je skrivnosten moč , *• wet, k ga lahko od-čolnom. (i. * ie bila popolnoma izkušnja v primer-Can*imo. V Canaimi, kjer se nas-■„ cina turistov na poti do Alp*’ ' U Angelskih slapov, je turistična infrastruktura kar dobro razvita Različne turistične agencije imajo bungalove, v trgovini s spominki lahko plačaš s kreditno kartico, ne manjka restavracije in lokalnega bara. Prebivalci živijo od turizma Vasica Piacoa ob Orinocu je dve uri vožnje vzhodno od drugega največjega mesta v provinci Bolivar Ciudad Gu avana, daleč od turistične postojanke Edino »pausado«, ki lahko namesti največ osem ljudi, uporablja Roger, ki že deset let odkriva skrivnosti tega dela sveta turistom, ki uspejo dobiti njegov naslov Že kot petnajstletni deček je začel ves svoj prosti čas preživljati v delti. Danes to svoje znanje uspešno trži, čeprav je ostal v prvi vrsti še vedno sam največji občudovalec divje narave in gostoljubnosti indijanskih družin, ki živijo v delti. Ribiči in kmetovalci so bili moji gostitelji naslednjih nekaj dni, večina od njih indijanskega porekla. V delti živijo Indijanci Warao, ki so znani po rokodelskih sposobnostih. Leseni kipci in posode, mreže, košare in številni drugi izdelki, pleteni iz palminih listov, so prava paša za oči. Sanjske obale so turistična meka I i;.! ^Pfotje divji naravi v notranjosti dežele je severni del Venezuele s sanjskimi obalami ,%i( |T" otokL Med najbolj znane spada Isla Margarita, ki je priljubljeno letovišče tako za ZM turiste iz ZDA in Evrope Plaža El Yake slovi med ljubitelji deskanja zaradi । ‘Ull »mogoča, drsenje po valovih vso leto. Na otoku je tudi ena od številnih šol španščine v južni Ameriki najdemo v večjih turističnih središčih Čeprav moram priznati, da ‘ ‘tt Jtj|r‘nu kar težko zdržati pri knjigah, ko je sonce zunaj pripekalo, je učenje v okolju, kjer '“^la na vsakem koraku in se težko sporazumeš y angleščini, zelo učinkovito Veriga petdesetih otokov, Los Roques, severno od Caracasa je zaradi kristalno čiste vode, značilne modro zelene barve, koralnih grebenov in drugih naravnih lepot zaščitena kot nacionalni park Največji med otoki Gran Roque je turistični center, od koder se lahko s katamaranom ali ribiško ladjo zapelješ do manjših otokov Pisane hiše, peščene ulice, bele jahte in radoživi domačini ustvarijo poleg morja in belih plaž karibske sanje, ki jih ne more ujeti noben fotoaparat. Tokrat mi je uspelo raziskati le delček te prelepe dežele. Za potep po Andih, prostrani savani Los Ltanosa in divji Amazonki se bo treba še enkrat vrniti. september 2004 p^n Kdo pa je ta gosp to bo pa verjetni precej zanimiva Natalija Juhnov podzemni železnici Timotej Šooš, Maja Prettner Niso bile sicer od tod, a jim je bila ideja o priimek najinega kandidata Divjak. »Ji »Ja, ge bi vama z veseljen odgovori0' ali iden si samo po malico pa te W na trening, ka me dečki že čakajo 4 »Ja, sem gledala to že po televizije Ampak man že svojo stranko zbrano.« Prav zanimivo je bilo debatirati z zadnjim parom, ki je imel kar precej za povedati. Ko sem gospodu predstavila našega kandidata, je takoj povedal: »Sploj ga nemren vidite.« Zanimivo, da imajo nekateri ljudje celo to sposobnost, da sovražijo ljudi, ki sploh ne obstajajo. Pogovor se je nadaljeval in gospod je še naprej dajal predloge, kaj bi bilo treba spremeniti: i»Prejšni keden so pri nas doma zidari bili pa so pravli: Vejpa v takšon nemrete živete.« Oba sta naju začela spodbujati, da naj mladi spremenimo Heve, saj na nas svet stoji. Ko sta na koncu izvedela, da bosta del Vestnikove ■ skrite fotografije, sta se pzveselila, da bodo njune ■esede končno »slišane«. Kamnolom na Goričkem je torej treba zapreti, ker ljudem greni življenje. Tudi takih je veliko. Poslušajo, tehtajo in vprašajo marsikaj. Najina gospa je s precej zanimanja poslušala, ko sva ji začela pripovedovati zgodbico o najinem kandidatu. Ampak sva kmalu ugotovila, da sva naletela na eno od takih volivk, ki je ljudje in imena sploh ne zanimajo. Samo da ima pravo etiketo, strankarsko namreč. In ker najin kandidat ni bil pri pravi stranki, pač nisva bila več tako zelo zanimiva. Ta ko se je vse sku pa j začel o. Z začudenjem sva srečala veliko takih, predvsem starejših ljudi, ki niso iz Prekmurja in so se odpravili le po dopustniških nakupih. Sicer pa je bila gospa zelo prijazna in bi o kakšni drugi temi z nama z veseljem kramljala. Ampak kot večino, tudi nje politika pač ne zanima. Najverjetneje do takrat, ko bo pokojnina še prišla vsak mesec, nitf ne bo pokazala zanimanja zanjo. Ali pač? »Joj, mene pa to zares ne zanima Pa še od tukaj nisem! « »Naj gor k nan na Sotino pridejo pa kamnolon zaprejo. Mali je prejšnjič na kabelski televizijo gledo, pa je elektrike sfalilo.« Tega ali onega. To je vprašanj6’ si ga te dni marsikdo zastavlja* Veliko je takih, ki čakajo na anket v medijih in bodo volili zmagovalce. Kdo pa ne bi bil med tistimi, ki zmagajo. Pa vS®* Ljudje imamo težave, eni takšf1< drugi drugačne, in zdaj je zagotovimo, da se bo čez nek^1 mesecev nekdo zares začel ukvarjati z njimi. Zato je trebatx in iztržiti največ. Naju tokrat prijatelji z ulice niso najbolj prepričali, zato pa nasvet vam: Zdaj se odloča, zato iz^11 svojo državljansko pravico k1 poskrbite za svoj lepši jutri Starejše gospe so kazale kar precej zanimanja. Spraševale so p° njegovih ciljih. Takoj sva bila deležna pouka slovenščine, ko sva Vam ime Viktor Herman Divjak kaj pove? Verjetno ne. Tokrat smo v Penovi akciji predstavljali izmišljenega kandidata za prihajajoče volitve, ki želi doseči kar nekaj zanimivih ciljev: Goričko bo ponovno republika, Istra bo v naši lasti, po celotnem Pomurju bo speljana podzemna železnica! »Upokojenci na vrh sveta!« pa se je zdel za našega Hermana prav tako dober slogan. Najprej sva napadla mladeniča, ki se mu je zelo mudilo. Propagirala sva gospoao $ on pa naju je začudeno pogledal in vprašal, zakaj sva izbrala prav njega. UP je, da z nama ne more nadaljevati pogovora, ker se mu mudi. V naslednjem|,,rl|U je mimo naju švignil tako hitro, da mu nisva uspela povedati, da je vse le akcije. Morda si boš zdaj vzel trenutek in ugotovil, za kaj je šlo. Pa veliko športno OD MK p^n september 2004 toladinsk izmenjava med mladimi "•taghai ■ma iz Anglije ter udeleženci £a učenja za mlajše odrasle. Gre Drevo prijate! s o delo in mir ključek Life Lendava workshopa ®vne razstave med „ «kovn, 'e kolonije Life Lendava bila v prostorih len A. Nana Rituper Rodež mzeja, se je končal tirnih aktivnosti, ki bomo za naše Zelo malo je potrebno, da se vključiš v globalnost pozitivnih misli. Srednja šola za gostinstvo in turizem iz Radenec je to storila z zasaditvijo lipe pred dijaškim domom in pesmijo Mi se imamo radi, ki so jo dijaki ob kitarski spremljavi zapeli v različnih jezikih. S tem so se pridružili številnim šolam iz 49 držav sveta, kjer so natanko 21. septembra ob 12. uri po lokalnem času posadili drevo prijateljstva. Na ta dan so bila prva drevesa posajena v Avstraliji, potem pa sledeč soncu še v Aziji, Evropi, Afriki, nazadnje še v Južni in Severni Ameriki. 21. september je namreč začetek ENO-leta, ki so ga zaznamovali z zasaditvijo dreves prijateljstva na vseh štirih koncih sveta. Program ENO pomeni enviroment on Ime in je globalna 1,^ nad Slovenilo In ,0,1» lokoi *«'*>. d° vaških goricah, na njem pa je sodelovali devet mladi slikarjev, kiparjev in grafikov iz petih držav: Irske. Anglije, Madžarske, Slovenije in Estonije Po besedah Katje Pal ki je vodila organizacijo ustvarjalnosti in predstav, je cilj teh aktivnosti aktivirati mlade in vzpodbuditi njihovo ustvarjalnost. Obenem pa tudi prispevati k prijatelje iz Slovenije pripravili večerjo, vendar še ne bomo povedali, kaj. Naj ostane presenečenje, dokler jim ne postrežemo. Prav gotovo pa ne bo v stilu Jamia Oliverja. Če bom le mogla, bom morda nekoč še prišla v Slovenijo. spletna šola za razvoj zavesti o pomembnosti okolja Vanj je trenutno vključenih 181 razredov iz 68 držav z vsega sveta in v tem programu sodeluje tudi radenska šola in še posebno oddelek za tunstiko. Prav ti dijaki so tudi pripravili kratek program in pomagali pn zasaditvi lipe. Drevo je simbol ENO-skupnosti Prvič, ker nas opominja na naravo in pomemb nost varovanja okolja, in drugič, ker simbolizira sodelovanje med šolami po svetu, kulturno različnost, toleranco in mir. In 21 september je s tem zabeležen tudi kot dan miru. Dijaki radenske srednje šole upajo, da bo to drevo raslo z njimi v prihodnost in za prihodnost. lokalnemu mladinskemu in kulturnemu dogajanju tako, da pod eno streho združijo mlade različnih kultur, z različnimi pogledi na umetnost in ustvarjalce različnih oblik umetnosti. Obenem pa mladim iz Pomurja dati priložnost za koristno druženje med sabo in z gosti iz drugih držav J. Ga. Mladi iz Nottinghama s svojimi mentorji so se bodo domov vrnili z lepimi spomini Kelly Jones: V Sloveniji sem prvič in moram povedati, da ml je pri vas zelo lepo To je izjemno slikovita dežela, presenetila me je, da je tako čista deželo in da je dežela, kjer so ljudje nadvse prijazni. Veliko smo že videli, bili na raftingu, si ogledali kmetijo, okolico in tudi mesto Srečali smo same prijazne ljudi in tudi hrana, s katero so nam postregli, Dela ki so nastala na likovni koloniji mladih umetnikov so predstavili v prostorih lendavske Galerije - muzeja in organizirali tudi njihovo slovesno zaprtje. programa Mladina je potekala l^Dji teden na Ljudski univerzi v Murski odlična, vendar se zelo razlikuje od naše. ^‘'Uienjavo in program Evropske skupil '■ ki podpira mednarodno izmenjavo n z namenom, da prispevajo in ,eio pri oblikovanju Evr ope in krepitvi zavej^j mec( vsemj njenimi prebi-5 ■ Posebno mladimi. Pumovci so lan-0 obiskali vrstnike v Nottinghamu, ti a s svojimi mentorji letos obisk vrnili. ' druženju, spoznavanju in tudi »u- . preživeli nekaj čudovitih dni. ■’ se jih spominjaš vse življenje. Dave Kuivala eden od mentorjev: Sam sem drugič v Murski Soboti, prvič sem prišel pred tremi tedni, da bi preveril, ali priprave potekajo po načrtu. In moram povedati, da je vse organizirano zelo zelo dobro. Naša skupina se v Sloveniji dobro počuti in uživa v vsem, kar so nam tukaj pripravili. Čeprav smo pri vas le nekaj dni, so se naši mladi veliko naučili o Sloveniji, zgodovini in pokrajini. Za vse nas je bilo zelo koristno, da smo se srečali in spoznali. Pri vas smo dobili topel in prijeten občutek, saj so vsi zelo prijazni in nam dajo na vsakem koraku čutiti, da smo dobrodošli V naši skupini je nekaj mladih iz Londona in iz različnih delov Nottinghama in lani smo se srečali z vašimi pumovci. Naš Klub in Pum nista povsem primerljiva, med tem ko so v PUM-u zbrani mladi, ki niso končali Šolanja, gre pri našem mladinskemu klubu za klub, ki deluje na prostovoljni bazi in za prostočasne dejavnosti. Mladi pridejo skupaj, ker si to želijo. Nekateri mladi iz nase skupine se hodijo v šolo, nekateri pa so jo že končali. V našem mladinskem klubu igramo nogomet, košarko, pred tremi tedni smo pripravili karneval, organiziramo tudi plesne imglasbene prireditve, imamo televizijo, računalnike, tudi bazen. Pri našima večina mest in krajev podobne klube za mlade. Financirajo pa se iz različnih virov, iz Evropskih skladov, ki dajejo denar zo mednarodne izmenjave, nekaj zberejo mladi sami, nekaj je lastnih prireditev in seveda denar dobimo tudi od mestnega sveta našega mesta. Gre za klube, kjer si želimo, da bi mlade s ceste in gostiln privabili v klube. Tovrstni klubi so zelo pomembni, saj se mladi v njih družijo, zabavajo, v klubu so varni in se tudi veliko naučijo. sNe samo, da sem prvič v Sloveniji, n'sem za vašo državo. Tudi nobenih ^4 ° kam potujemo, prej nisem imela, zato pričakovala, ko j -se bomo doživeli k,. Presenečena nad tem, kar sem videla, ^’ski' °* Pr'iet,na dežela. Ljudje so gostoljubni, . ln Pr,ia2ni. Veliko smo si žb ogledali in en da 'kij ^^odili f°di po vaših trgovinah, kupila sem ' 'n daril, ki jih bom odnesla domačim M prj ’ °gled romskega naselja, ki me zanima. J“9očni Romi' Pr' nas so povsem *, ’’P'ivus Živijov karavanah in ne hodijo v ^velil^niko'ne družimo toi'ko. Naši Romi nosijo Ssp । nakita, poleg tega pa so nasilni in grobi.« So p , Qr^* To je sploh prvič, da sem prišel v srno v Gradec, potem pa smo se ■■ .' a"' va' ie resnično dobro, Slovenija .1 ° država, zelena, preseneča me tudi T1 n' n'kier kakšne posebne množice in SrjjUf ie ’° posebno ljubo. Vsi so prijazni 1 Pomagati. Sreča! smo se s tukajšnjo ■' i kislino, da med nami sploh ni nobenih A h j da so vsi zelo prijazni in prijetni 11 ie še pomembneje, prav vsi dobro K S*0- Zbirna je, dn pn nas v Angliji h r, i do govorite svoj jezik. Mislijo, da S. usko c... . ,.i i - m> lo niSerll naučil nobene vase Dotr. Pak V6rlelno, če bi ostal dlje časa pri vos, Nki nQučil. Preden se vrnemo, bom za T, ^tirlr OrSanizaciji Društva % 1,1 tn 1 med drugim '■i.. |( ' skupino Non grata ■ c l|‘'‘iy ' ^dih umetnikov, ki '• ^l,P°dročju performanca VPo mnogih državah Podstavah, ki so jih ' h'1 Ulicah Lendave, kot ° Mo, običajno uporabljajo u' ^postavljajo različ \t,1Hln*i''Kttllni preizkušnjam ' ' ■■■... s ^nava je organiziralo I p aaih. dokumentarnih ''t/ ’ bs 1,1 v hiši Ufe v ^ad ' Opravili glasbeno Sji^ri *t,J p°d imenom Music-^J^Trsi.^0 B°delovali tudi glas obiskovalec pa je , ^l^hp Pr>Verlu likovno ;Au Pa ■ so Sa organizirali le bila mednarodna ^lik v 11 sedež je bil i deiderman v Dolgo Jživamo v vsem, kar ste nam pripravili Pc” 40 september 2004 Evgen Car Zgodba z naslovnice Pred desetimi dnevi me je direktorica Irma klicala: Napiši nekaj o sebi, vsaj 35 vrst, in sporoči, kdaj prideš domov, da te bo šel naš fotograf poslikat za Pen. Kda j prideš domov? Še do lanske jeseni sem imel dva doma, ljubljanskega in dobrovni^ega. Odhajal sem domov in prihajal sem domov. Naša ljuba anyu je umrla, ni je več. Naj ti bo milo, kjerkoli je tvoja duša. Nekoč je v dobrovniškem domu živela močna večgeneracijska kmečko-vinogradniška družina. Sedaj je ta dom prazen. Ni ga več. Že raste iz njega tisto, česar ne poznam. Še do nedavnega sem mislil, da je hiša, streme-, vrt tisto, kar me tako noro vleče tja... Pa ni tako... Stari oreh še kakor njega dni stoji pred hišo lastovke gnezdijo nad hlevskimi vrati a hiša je prazna ne oče ne mati te ne pričakuje le spomin nobena dlan ni kljuke ogrela Napiši nekaj o sebi! Ura je 22.30. Pravkar sem prišel iz gledališča. Mlajši kolegi so Šli po predsta vi na zasluženo pijačo, ml starejši pa domov nabirat kondicijo za naslednje delovne dni. Nekoč ni bilo predstave, da ne bi šel našpricer, sedaj grem samo ob »polni luni«. Star sem vendar 60 let, debel, s krčnimi žilami, z občasnimi srčnimi težavami, dnevno jemljem aspirin in skriv"08*1 _| Časi mojega prastrica graškega Le izbrani se lahko pobahajo, da je njihov prastric, poznejši »betyar* iz puste, zapeljal plemenito grajsko gospodično. »Prav tako sem ga videval v sanjah,« je dejal moj oče, ko je že krepko prekoračil sedemdeseto leto in prvič zagledal grad v Gornji Lendavi. Determinirani zgodovinski spomin postarane, a še vedno lepe gospe Juliške, ki je v začetku osemdesetih let še ne tako oddaljenega stoletja po fevdnem pravu tamkaj živečih opravljala funkcijo neuradne vodnice po napol podrtem gradu, kamor si stopil le na lastno odgovornost, je segal le do Hartnerjevih časov, ko so Gornjo Lendavo že preimenovali v Grad. Naš družinski zgodovinski spomin pa je starejšega izvora, s konca 19. stoletja, ko se je najstarejši sin posestnika Ferenca Bekeja in njegove žene Rozalije, brat moje stare matere Rozsinke, prvič poročene Tomšič, drugič Benko, grešno zaljubil v grajsko gospodično. . Glava mu je sicer ostala na ramenu, le v svojo rojstno Gaborjanhazo se nikoli več ni vrnil: v širni madžarski pusti se je pridružil »betyarom«, hajdukom. Moj praded, večni župan svoje vasice v soseščini Genterovec, je z neverjetnimi pustolovščinami ovenčano zgodbo svojega prvorojenega prenesel na vnuka Karolya m tako je postal nikoli videni gornejelendavski grad sinonim naše trdoglavosti, pomembnosti in imenitnosti. Joška, to ime so dah fantu v farni cerkvi, je veljal za prevzemnika posesti in gostilne. Drugi sin Ferenc je bil predviden za »fiškališa«, a namesto da bi si poiskal podeželskemu študentu primerno sobico, se je nastanil pri madam in njenih dekletih v VII. budimpeštanskem okrožju. Hčerki Gizi m Rozsinka pa bi dobili zavidanja vredno, privlačno, obilno doto, izplačano v denarju. Vendar to so že druge zgodbe naše družinske kronike. Sedaj sledimo prvorojencu v Gornjo Lendavo, ki je, vračajoč se z Nemškega, zavil v gostilno pod gradom. Zaradi razumevanja zgodbe je treba povedati, da je v duhu časa Joška dve leti nabiral izkušnje v Radkersburgu, Fiirstenfeldu in po Gradiščanskem, kjer se je spetljal z meščanko Elso. Postarana, gospodovalna vdova, pri kateri se je udinjal za pomočnika, ko je spoznaval čedne, okroglolične služkinje po mestu, je kmalu izgubila svojo privlačnost pri mladem pustolovcu in neko nedeljo je z najnujnejšo prtljago po velikem ovinku krenil domov. Nesrečna ljubezen_____________________________ Bilo je ob godu svetega Jurija, ko so vaški fantje in grajske sluge posedali v zadimljeni gostilni in z občudovanjem premlevali, kako sta Joška Sobri in Mihaly Szekeres, najbolj znana »betyara«, uspela njihovega oskrbnika olajšati za denarce od prodane črede. Prišleka & tenormin. Drugače pa sem- v dobri kondiciji. Rad jem. Najraje imam jedi »na žlico« - razne enolončnice iz zelja in repe, paprikas, golaž. Tudi dobro kokošjo juho, retaše, pereče, Ocvirkovo pogačo. Od sadja imam najraje grozdje, za pijačo pa njen prevreti sok - dobro tečno pitinp z radensko iz Petanjskega vrelca. Ob torkih že skoraj 20 let jaz kuham. Kuham v glavnem prekmurske jedi. Takrat pridejo Matjaž, ki se je že davno odselil s svojo punco, in Maja, ki se že počasi seli od naju z ženo, s svojim fantom, na »atovo torkovo kosilo«. Po kosilu se zaklepetamo v pozno popoldne. Trenutno imam »v glavi« šest vlog v šestih različnih predstavah. To so: angleški klošar, slovenski preroditelj, nemški violinist, ameriški porotnik, ruski zapiti gobezdač in Poredušov Janoš. Na novo pa pripravljam klovna - niso zanimale vaške čenče, bolj si je želel v tukajšnjem mračnem okolju najti zavetje pred vdovo, ki ga že gotovo išče. Po drugem poliču kislega vina je v olikani maniri gostilničarja povprašal, ali bi bilo zanj kaj dela. Hitro sta se zmenila za hrano, ležišče in kakšen krajcar za priboljšek. Kmalu se je po širni Gornji Lendavi in okolici razširil glas o postavnem točaju. Grajske dekle so gospodični vedele povedati, da mu oficirji, ki prihajajo na grad, niti do kolen ne sežejo. Nekega dne naj bi se po naključju ravno pred gostilno poškodovalo kolo grajske kočije in gospodična je nekaj časa posedela v hladu gostilniške lipe. Navihani amorček, ki se je dolgočasil v krošnji drevesa, je na enkrat v obe smeri izstrelil več puščic.Zaradi pomanjkanja prostora se ne bom spuščala v opisovanje romantične ljubezni med grajsko gospodično in mojim prednikom, ki je imela po družinskem izročilu, predvsem po ženski strani, epske razsežnosti, ob kateri se je spremenila zgodba veronskih ljubimcev Romea in Julije le v drobno, nepomembno epizodo. Toda tako je na svetu, da se vse silne ljubezni tragično končajo m naš Joška ni postal gornjelendavski graščak Ker hčerka ni poslušala modrih očetovih nasvetov in se je*po enem tednu celo vrnila z dunajskega izgnanstva, je bilo grajskim biričem naročeno, da morajo točaja pripeljati v trinadstropne grajske kleti. Morda si je kateri izmed njih tudi sam lizal To je on tolovaja z Matjažem Zupančičem. Lani sem izdal pesniško zbirko Szines paraszt šminko). Letos sta me navdušila dva imenitna & umetnika - Feri Lainšček z romanom Kako bori od valov in Judit Zagorec-Csuka s pesniško zbirko ■ na zemljevidu. Pri petdesetih sem zapisal: Seveda- se tudi jaz v teh letih sprašujem, ali seri kaj koristnega. Ali bi lahko naredil več in ali *1 vse, kar sem si mislil, da bom, ko sem odhajal iz D"' ’. Zdi se, da sem in da bi se lahko ustavil. Pa ml n®a da je najboljše še pred menoj, zato zopet neus nadaljujem pot. Hodim, hodim, poln zaupanja ri kovanja, visoko na nebu sije sonce in zdi se ■ nikoli zašlo... Pri šestdesetih pišem.: Na stara leta., ko ti zašepa sluh, vidiš, da slava ni nič drugega kot napuh, da sta resnična le spominčice duh in zemlja, iz katere rasteta trta in kruh. mj: Uf... je že krepko čez polnoč. Še psa Dicka na nočno lulanje. Jutri, bolje rečeno še danes me M 10.00 do 14.00slovenski, klovn-tolovaj Brkič, dvorana Mestnega gledališča ljubljanskega in že • nepopustljivi, trmasti, zlobni ameriški porotnik. Lahko noč. K Ki M *l tl !Pi % % Skrivnostni gornjelendavski grad ima toliko soban, kot je dni v letu. In tudi toliko skrivnosti... ° svoje ljubezenske rane in je našega junak predvideni zli' usodi, tako da ga je še tisto n „ tema. Na pol blazni Ferenc Beke je nekaj mi';' .;i iskal svojega prvorojenca pod gradom, ' .u^^j prikovan na železne obroče izginil v v živo s ,|P , cehci pod gradom,.Vsi, ki so ga spoznavali Jbo, so tekmovali, kdo bo povedal bolj grozno 7^rjl P ■ .. miru pa mu je poklonila le grajska pori" .■ zaklela na svojo mrtvo mamo, da je njen lju 1 v širni svet. Leta pa zacelijo še tako hude rah' pr pokopališču so ob skupnem križu le ob vsehnf), jši"1' ; / drobno svečo v spomin na dogodek, ko 1° dobrovniški preprodajalec konj starem-poslal«, da so videli njegovega prvorojeno® ji) sejmu. Po družinskem izročilu naj bi Pr- ' J % S h Ji ki so obiskovali vse sejme po monarhiji- ■ ‘ '.iP, dr _•" zagledali mrke postave. Take si je veljal0 ^lli p saj so tatovi v eni noči z dvajset in več ko"1 .... i pusti. Ena od mrkih postav se jim je . q ti-4 kratkem posvetu je dobrovniški Marton s 0 pe glasno zaklical: »Bog ti daj dober večer, 1 živ? Oče pa so te že pokopali!« Postava s® . tlLv’ ;7-' ni dvignila pogleda, kot da se ga besede , krepkih fantov iz druščine je obstopil0 । ... • h ognja so se zasvetila rezila nožev in neK- 5 % Vi september 2004 Člani upravnega odbora Našička, d .j a '$a7 ie mednarodno zidovsko podjetje Našička, d "d ustanovilo lesnopredelovalno industrijo, ki VSe 1943 dolgoletni upravitelj je bil rNtfi Takrat zelo znano jugoslovansko podjetje a H imelo sedež v Budimpešti V Našički je bilo no/ sezonskega dela, in sicer sečnje gozdov, les-o podjetje je namreč kupovalo gozdove pri SL4lTjl Bukovnici in še drugje, les pa so po ozkotirni ni tovoril do žage, kjer so ga razžagali v deske in C,1' 2abo’e " *1V pisarnah izmerili kubaturo (količino) lesa. Mij6Sa S° Prodab v prodaji na drobno, večji del pa na tržišče na razne naslove vse tja do Amerike. Našička, d. d, je stala v takratni Dolnji Železniku progo in potokom Črncem. Delo " Potekalo vse leto, na žagi in v pisarni pa so ^8 : ^eto m Prav na fotografiji, posneti 14 septembra ' posne* lendavski fotograf Balkany, so člani l,. :l odbora Našičke. ■- je direktor Lojze Kalin, spredaj sedi edina l ■' Zaposlena v upravi, Marija Goncz. Odborniki Romea va®e^a znanca. Nikoli niste nič ,, , « Ko se je presenečeni Dobrovničan S p... a^ayi videli le nekaj temnih jahajočih v^,llk j® kQt v dobrem vesternu odjahal X b ružinskem spominu pa je postal pravi S ip °Sta^ z^radi tragične ljubezni do gornje-' gospodične žrtev razredne neena-p°drti mizi sredi grajskega dvorišča ■■ ' le n, 0 W gospe Juhške in si pripovedovali 'ta -b ,- '' gostiteljica zasanjano vzdihnila in bolj k* zidovi spregovorili...« Moj oče ji je *^^clbe Svnfe$a str-ica Drugi pa na druge K skrivnost , K taJY[ ----------------------------------- hal Spomrii,a ne^i dan, po dolgih letih, ko Shh' । |.a na sodni spis o Joški Šobri, znanem a ^Pal gornjelendavskega oskrbnika "h '!| '"rn Šobri - Beke Kdo ve! Ostaja velika . .:"'ri av, n°S° zgodb o gradu pri Gradu. Pravijo, 1 Vrača Sedaj postaja graški grad spet Nt S^i stri " V monarhiji Škoda, da se je moj H ,C v drugem času Prepričana sem, J n ■ svetovljanu uspelo . Ella Pivar niso delali le v pisarnah, ampak so pogosto morali prijeti za fizično delo in so način dela znali pokazati tudi svojim delavcem. Vsekakor je bila to zelo dobra delovna sila m imeli so natrpan urnik dela. Delali so vsak dan od osme m do dvanajste ure. Potem so imeli dve uri prostega časa, namenjenega kosilu, in ob štirinajstih so znova začeli delati vse do devetnajste ure. Po pripovedi nekdanjih delavcev v podjetju, kjer je bilo na vrhuncu sezone zaposlenih od tristo do štiristo ljudi, med temi veliko Hrvatov iz Medjimurja, so bili med njimi zelo dobri odnosi in imeli so svoj delavski sindikat, urejeno zdravstveno zavarovanje in plačevali pokojninsko zavarovanje. Našička je v Lendavi dokončno zaprla vrata leta 1944, ko je nastopila velika vojna stiska in so jo zaradi likvidacije morali zapreti V tem času je prišlo tudi do zamenjave direktorja, namreč direktor Fejto se je zaradi antisemitizma umaknil na Madžarsko, vendar je tam kmalu umrl, še prej, preden so njegovo ženo odpeljali v koncentracijsko taborišče V Lendavi ga je na direk torskem mestu nadomestil Lojze Kalin, ki je bil dotlej poddirektor in računovodja Že prej omenjena enaindevetdeseti etna Marija Goncz iz Lendave se svojega prvega delovnega mesta spominja z lepimi občutki in Še samo malo je za potrpeti, pa de cirkus gotov. Znan, ka znate od koj se ide. Od letošnji volitev. Kandi datov pa kandidatk je kak šalate. Cirkus je rejsan pijsani. Sefele klovni pa k lov nese bi rade, kanj in date vaš glas. Nainok sl kandidati avtoceste delajo, sen se, ide za delovna mesta, si bi mlade izobraževali. Do pondelka 4.oktobra. Te mc pa lejko šteli kak je eto pa ovo fabriko vrag zel. V nedelo večer de pa se gotovo. Srečni tisti, ka do je zvalili, ka do lejko delali v dobro svojega naroda, pa divizija tisti, šterin de še en lejpi čas poglavej brnelo, pa do se spitavali: »Pa je meni tou trbelo?« Ka moremo koga nebi potegnola bogovska plača. Pa sldenje f kltmatlzejranoj dvorani. Pa klačenje tipk, po naročili svoje stranke. Že cejli september se počutimo, kak če bi Slovenija bijla pravljična dežela. Telko lejpoga mamo, pa telko lejpoga de še, samo če glij nje zvollmo. Telefon pri nas doma skoro sakši den zvoni: ‘■Dober dan, vas lahko malo zmotim.« Ati pravi: »St me že s ten ka je telefon zvonil.« »Ja , vam lahko postavim nekaj vprašanj v zvezi z državnozborskimi volitvami?« Pa, tak dale pa tak naprej. Po tejnjuvt raziskava; - od 3. Oktobra dale v parlamenti več nedo sideli nej DESUS-ovi upokojenci pa nej mladi SMS. Ja ostanejo nan samo spreobrnjeni, pa malo bejli pa malo čarni. Kak se šteroj stranki, pravi je pa tak seeno. Si so demokrati brez nadaljnoga. »Samo naj je že inouk se fkilper gotovo«, pravi ati. Naj se zvalijo. Te mo pa pa poslujšali pa se zabavali kak do se kak ti napadali. Pa se šli interpelacije, pa ka tigesznan ka še se. Mogoče do se šteri še izbrisani spomnili. Zaj pred volitvami ji lekar nanč ena stranka ne nuca. Že f pondelek mo znali šteri so pozicija, pa šteri so v opoziciji. Malo več mrde de s ten što de f koaliciji. Til se te sigdar malo stavi. pravi, da nikoli več ni imela tako dobrega in cenjenega dela, kot ga je imela v Našički. Marija je končala v Lendavi štiri leta osnovne in štiri leta meščanske šole, potem so jo domači napotili na trgovsko šolo v Čakovec. Ko je leta 1931 šolanje končala, je k njej domov prišel židovski kantor, ki je bil velik prijatelj m zaupnik direktorja Geze FejtOja, in ji ponudil delo v Našički. Seveda je delovno mesto v pisarni sprejela, in že kmalu ji je bil zaupan ključ blagajne, ki jo je vseskozi uspešno vodila Spominja se dogodka, ko je nekoč neznanec s sobote na nedeljo oropal pisarno, odnesel blago in denar, a ga nikoli niso našli. Delo je bilo vsem delavcem plačano po opravljenem delu in ne po delovnih urah, kot je bilo značilno za takratna podjetja. Proti koncu je imela Marija najboljšo plačo v vsej Lendavi, vendar ko je prišlo do menjave denarja v forinte, je veliko izgubila m ji je od zasluženega ostalo bore malo. Marija Goncz je v podjetju kot blagajničarka naredila zaključni račun, ko je vse Šlo v likvidacijo. Pred tem je direktor Kalin odšel v Zagreb^ Bojan Zadravec Kak če se ne bi lejko že prte zgučali šteri do fkup držali. »Se tou je ena velka gluma«, pravi naš ati. Vej se pa samo za tou kak sigdar ide, šteri. do glavni, pa do kolo vodili. Ovin ka pa nedo glavni pa ostane, ka ove ka so glavni šinfajo. Na tend de letos, bar se tak vo vijdl. Mogoče do pa nucali kakšoga prestopnika ali prestopnico, ka se vaga v en kraj nagne. »Živi bili pa vidjeli!« Atija pa čudi kak so nej zaj f predvolllnon časi oudprll sobočke porodnišnice. Boukše reklame skoro ne bi mogli meti za svojo vladajočo stranko. Od telkokrat omenjenoga podvoza na Lendavsko] pa nanč ene vreče šoudra se nega. Asfalt do vrteča na Pujšči de mogouče premalo. Štefan Kovač de pa lekar mogo še inouk iti f partizane, ka so z njegove vilice napravili. Zelenico so bagri vd skopali na drujgoj strani ceste smo pa doubtli nekše »uvale« kak na morji. Mogoče so obnovo ulice Štefana Kovača naročile sobočke avtošoule. ka do lejko bodoči vozniki trenajrali nad razgibanostjo cestišča. Slaščičarna Winter pa projektanti časti eno velko sadno kupo, ka je prišla do Šenki parkirišč. V drujgi varašaj majo ene takse velke dvorane, ka se njin pravi multlpleks, ge se nainok lejko v peti dvorana; filmi gledajo. F Soboti pa mamo eno indašnjo takso kinodvorano, štera je bijla nazadnje rentabilna do so »Bitko na Neretvi« vrteli. Pa ka te, parkirišče je pa zaj pred penzijof seglij dočakala. Neka san ščel še napijsati od dneva brez avtomobila. Pa rajši nemo. ka se ml vijdl škoda papera pa tiskarske farbe. P. S. (pozabo san): Čedno volte, k a se nete po glavej kukli ka ste zvalili, pa začajte lagye prati pa se pripravlati na bratef. p^n 42 september 2004 Čustvena stiska ima rušilno močna bistrino duha in s tem na miselno sposobnost, medtem ko imajo čustva, kot so navdu-šenje, gorečnost in zaupanje, pozitiven vplivna storilnost. Z našega štedilnika V čustveni stiski ohranimo bistrino duha Pred sedmimi leti, ko sem obiskovala četrti letnik dodiplomskega študija ekonomije, smer splošna ekonomija smo imeli grozen predmet z imenom javne finance. Za izpit smo morali preštudirati več kot tisoč strani, od tega je bilo veliko literature v angleškem jeziku. Vsebovala je polno grafov, tabel, tez... Zdelo se mi je obupno. Vsa stvar je bila še hujša, ker veliko študentov tega izpita ni uspelo opraviti v prvem poizkusu. Obremenjena z vsem tem sem tudi jaz tako kot še nekaj drugih študentov zato, da bi pristopila k izpitu, stopila v predavalnico, v kateri sem bila že nič kolikokrat. Ko nam je profesorica razdelila izpitna vprašanja, sem zaslišala utrip srca, v trebuhu pa me je zvijalo od tesnobe. Na hitro sem preletela izpitna vprašanja. Zame je bilo takrat vse brezupno, saj nisem vedela odgovora na nobeno vprašanje. To je pomenilo konec izpita V mislih sem se že videla, kako znova »gulim« iste knjige. Tuhtala sem, ali naj takoj zapustim predavalnico ali naj malo počakam Odločila sem se za drugo možnost in se prepustila razmišljanju o posledicah mojega neuspeha. Ko sem tako obsedela sama s svojo grozo, me je prešinilo: »Ali boš vrgla puško v koruzo9 Si ali nisi študirala?« Nato sem enostavno vzela list z vprašanji še enkrat v roke, prebrala sem vprašanja in nekaj trenutkov počakala. Moje miselne sposobnosti so bile spet tu Hitro sem vzela svinčnik in začela pisati. V manj kot pol ure, kolikor je namreč še ostalo do konca izpita, sem odgovorila na vsa vprašanja. Z izpita sem odšla z upanjem v srcu, da ga bom morebiti le opravila Takrat nisem niti v sanjah pomislila da bi ga odlično opravila. Danes mi to, da sem izpit opravila v prvem poskusu in z odlično oceno, ne pomeni veliko. Za vse življenje pa mi je ostala ena najpo membnejših izkušenj in to je, da se zavedam rušilne moči, ki jo ima čustvena stiska na bistrino duha in da zato znam krotiti svoja čustva, da čustveni um ne bi prevladal in ohromil mojega miselnega uma Čustveno vznemirjenje vpliva na miselni um in zato ljudje, ki so v taksnem stanju, ne morejo učinkovito sprejemati podatkov in jih nato se upravljati. Zato tudi zaskrbljeni, jezni ali potrti študentje ne morejo uspešno študirati. Negativna čustva so tista, ki speljejo našo pozornost in jo usmerijo na tiste cilje, ki so njim v prid Poleg tega ovirajo vsak poskus, da bi se misli usmerile drugam Daniel Go-leman v svoji knjigi Čustvena inteligenca omenja, da je eno od znamenj, da so se čustva usmerila čez prag normalnosti, prav v tem, da so tako vsiljiva, da prevladajo nad vsako drugo mislijo in ves čas namerno ovirajo vsak poskus, da bi pozornost usmerili h kateremu koli drugemu cilju. Tako misli zenske, ki ji je pred kratkim umrl mož, ne vzdržijo dolgo ob vsakodnevnih opravilih, ampak se vrnejo k temu bolečemu dogodku. V takšnih okoliščinah se nam pogosto zgodi, da naša čustva prizadenejo tudi zbranost. Takrat se jim vda miselna sposobnost, ki ji pravimo tudi 'delovni spomin« ali sposobnost zadržati v spominu vse podatke, ki so pomembni za uspesno opravljanje nalog, s katerimi smo tisti hip zaposleni. Za delovni spomin je značilno, da je najvišji izvršni organ miselnega uma, saj omogoča vse intelektualne spretnosti, od govora do reševanja zapletene, a logične predpostavke Nahaja se v čelnem korteksu - področju, kjer se srečujejo misli in čustva. In ko je ta sistem v oblasti čustvenega razburjenja, smo brez učinkovitega delovnega spomina, zaradi česar ne moremo več svo bodno razmišljati. Zato moramo biti nenehno pozorni na svoja čustva, jih prepoznavati in obvladovati. »Naša največja veličina ni v tem, da nikoli ne pademo, temveč, da se vsakokrat, ko pademo, poberemo,- {Konfucij) Mag. Simona Šarotar Žižek Bučna juha s škampi in baziliko 800 g buč, 150 g čebule, 50 g masla, 3 del kokošje juhe, 1 del sladke smetane, 200 g očiščenih škampov, 1 žlica olivnega olja, 1 strok česna, sol, poper, /čepeč muškatnega oreška, ščepec sesekljane bazilike, malo omake tabasko Bučo olupimo, odstranimo semena in narežemo na drobne kocke. Na maslu prepražimo sesekljano čebulo in na kocke narezano bučo. Zalijemo s kokošjo juho in počasi kuhamo do mehkega. Bučni juhi dodamo sladko smetano, s paličnim mešalnikom premešamo in še enkrat prevremo. Solimo in začinimo Na olivnem olju posebej prepražimo sesekljan česen in škampe ter damo v juho, tik preden ponudimo. Na koncu potresemo s sesekljano baziliko. Pljučni file s piščančjimi jetri in poprovo omako 4 kose pljučnega fileja po 180 g, 250 g piščančjih jeter, 100 g čebule, 50 g olja, 1 žlica worcesterske omake, 0,3 del rdečega vina, 1 žlica gorčice, 1 žlica vlečenega zelenega popra, 2 del mesne osnove, sol, poper, ščepec sesekljanega peteršilja, 2 žlici kisle smetane Čebulo olupimo m drobno sesekljamo. Piščančja jetra očistimo m narežemo na drobne kocke. V primerni ponvi na vročem olju prepražimo sesekljano čebulo in piščančja jetra Začinimo s soljo, poprom in worcestersko omako. Zalijemo z rdečim vinom in povremo. Odstavimo in malo ohladimo Jetrni nadev napolnimo vmesne žepe, ki smo jih naredili z ostrim nožem. Fileje spnemo z zobotrebci, začinimo in premažemo z gorčico. V ponvi segrejemo olje in fileje z obeh strani popečemo. Meso vzamemo iz posode in na toplem shranimo. Sok od pečenja razmastimo, zalijemo z mesno osnovo, dodamo zeleni poper, kislo smetano in sesekljan peteršilj. Za nekaj minut prevremo in z omako prelijemo pripravljene fileje. Pirina rižota s porom in šampinjoni 250 g pire, 8 del vode, 150 g pora, 150 g šampinjonov, 50 g olja, sol, poper, timijan, lovorjev list Pirino zrnje namočimo e,, dan prej v zadostno količino vode. V vodo damo odcejeno pirino zrnje, Danijel Kozar, vodja kuhinje v hotelu Ajda Terme 3000 1 solimo, dodamo lovorjev list in ■ • približno 40 minut. Ko se skuha, P,r() odcedimo. Por očistimo in nareže^10113 kolobarje. Prav tako očistimo in oper®111 šampinjone ter jih narežemo na 1S Narezan por na olju prepražim11’ zarumeni, dodamo na lističe nare^ šampinjone in kuhano piro, ;SI ! zalijemo z malo vode. Počasi približno 10 minut. Radič s slanino in semeni-—— 400 g rdečega radiča, 100 g pancet^ sončničnega semena, 1 strok ceffUi 2 olivnega olja, 2 žlici balzamičnega poper w Radič očistimo in operemo narežemo na rezance. Na olivno11 zdušimo česen, dodamo na rezane® zano panceto, zalijemo z balzami kisom, malo prevremo, malo ohladi1-prelijemo cez pripravljen radič. So1 popramo ter potresemo s semeni-Kostanjeva rezina s piškoti i Je k * to: fr, J* ill ’ll Us ta 2,5 del mleka, 50 g piškotov, 1 UP Kostanjeva krema: 400 g h^'^ta pretlačenega kostanja, 15 g 6 prahu, 1 vanilin sladkor, 2,5 de? smetane, 30 g želatine, 150 & 11,1 marmelade, 2 žlici medu ^ -sta^ Priprava kreme: V pretlačeni zmešamo sladkor v prahu m sladkor. Želatino namočimo v in raztopimo v malo tople vode smetano čvrsto stepemo ter zib®3, želatino in pretlačenim kostanje11 Podolgovat model obložimo - ' ■ J . dno modela zložimo plast prej namočimo v mlačno rumovo^ co. Nato piškote premažemo z in-in s polovico pripravljene kreme r še enkrat ponovimo in vse skup? ® N,4 mo za nekaj ur v hladilnik- "■ ' stresemo iz modela, narežemo । ?: i rezine in okrasimo s celimi k -h'1 tanji, ki smo jih prej namočili v a ta j ta ta ta ta ti h S ta ti 'Ji ta Povečajmo čas delovanja prenosnih Uporabnikov prenosnih računalnikov je čedalje več. Zadnja leta je namreč ta segment računalništva pre- cej napredoval in tako ne velja več, da je prenosnik po zmogljivostih dosti slabši od namiznega računalnika. Seveda pri povečani zmogljivosti najbolj trpi baterija. Prej ali slej se vsak uporabnik prenosnega računalnika vpraša, kako dolgo bo zdržala baterija. Za večino na žalost premalo. Zaslon, disk in grafična kartica bodo ob močni obremenjenosti kaj hitro spraznili baterijo. Za daljši čas delovanja baterije lahko mnogo postorimo kar sami: 1. Programi za kontrolo porabe. Nekateri proizvajalci dodajo prenosniku programe za kontrolo porabe energije. V nasprotnem primeru lahko uporabimo tudi možnosti, ki jih ponujajo že sami windows!. Z nastavitvijo varčevalnih funkcij, ki glede na naše potrebe po določenem času neaktivnosti ugasnejo dele prenosnika, lahko podaljšamo delovanje baterije 2. Svetlost zaslona. Prenosnikov zaslon je velik porabnik energije. Z zmanjšanjem svetlosti ekrana bomo pridobili precej minut delovanja. Svetlost lahko običajno enostavno spreminjajo kar s tipkami. Najbolj varčen pa je seveda ugasnjen zaslon. 3. Odklop. Odstranite PC-kartice, USB in podobne naprave, ki jih med delom ne rabite. Izklopite ali onemogočite kartico za brezvrvično povezavo, ko je ne rabite Vse to vam privarčuje pri bateriji. 4. Spanje kot pri medvedu. Večina prenosnikov ima možnost vključitve načinov pripravljenosti in hibernacije Ji energije kot pomnilnik. . t[ 7. Čiščenje. Vsakih nekaj mesecev ■ " Sčistjl kontakte baterije. Uporabite.krpo, navlaze’-1 alkoholom. te 8. Rezervna baterija. Če zmorete, si priskr ■ baterijo, ki bo precej podaljšala neodv^ prenosnika od električne vtičnice. (, D p' 9. Polnjenje. Novejše litijeve baterije 'J' fv?1' 4 kadarkoli. Dobro je vedno imeti zraven P0^ v državo z drugačno elektriko, ne poritbU® pretvornika. Pomaga lahko tudi polnilec za ° baterije Ni-Cd ali Ni-Mh je priporočljiv0 z -n ■ delovanje vsake toliko časa do konca popolnoma napolniti. . . vSeb^ 10. Grafična kartica. Novejši prenosni 1 ; zelo zmogljive grafične kartice. Vedeli 'ta? bateriji v tem primeru precej hitreje posla s pf ! grafično zahtevne uporabnike je boljša 1 z integrirano grafično kartico na osn>ivm I 1 ta ta ta ■ ta ta kar prek tipk. Pripravljenost shrani podatke v RAM in delno izklopi prenosnik Hibernacija posname podatke na disk in prenosnik popolno izkopi S tem prihrani še več energije kot stanje pripravljenosti, vendar traja ponovni z integrirano grafično kartico na zagon nekoliko dlje. Še vedno pa hitreje kot pri normalni' zmogljiva, vendar porabi precej manj • ■ : jj ■J ,■ jf izklopitvi in ponovnem zagonu prenosnika. Na čas delovanja baterije zelo vpliva • . ^^1?' .y 5. Minimalni programi. Da prenosnik ne bi delal po ne- opravljati na prenosniku. Za pisanje ■ , ^5 potrebnem, ustavite vse naprave in programe, ki jih ne pot- brskanje po internetu vam bo dovolj tai'- _ ‘<* ta ta ta s ta rebujete. Mnogo ikon v spodnji opravilni vrstici nakazuje zelo zmogljivih in energijsko požrešn, na množico programov, katerih ves čas gotovo ne potrebujete. Nepotrebne naprave lahko onemogočite, če greste v »Device Manager« in izberete Onemogoči {»Disable«). 6. Več pomnilnika. Z večjo količino pomnilnika zmanjšate potrebo sistema po shranjevanju določene količine informacij na disk, ki je veliko večji porabnik zelo zmogljivih in energijsko požresnu* m grafične aplikacije pa boste potreb kupujete prenosnik, bo z vidika trajanja jni. najprimernejši takšen, ki vsebuje tehnolog1 no ali procesor AMD mobile. , id31 Mag- . -tajita univ. ((I' - September 2004 43 --------------- Eleganca v tvidu Najmočnejši kos garderobe je brez dvoma ženski kostim ali moška obleka- Združuje perfektno obliko, udobnost in enostavnost. Kadar se najtežje odločamo o tem, kaj naj oblečemo, nas vedno »reši* iz zagate. Počutje imenitnosti nam daje z vso lahkoto. Modni dodatki so takrat le ključni dejavnik počutja in pričeska se takoj popravi v elegantne linije. Z zdravilom 1 a o D V o c s u 0 K j- * osemdesetih letih prejš-stoletja je imel kostim lla’4- ženskega delovnega Danes daje zahva-W boljšemu ženskemu predvsem lahko-' > modni, eleganten in wdea, ki ga kruli ^ttwznicii sama. Oble /J*kostimu se luhko po "'iio tako rekoč na vsa dogodku, kot so po =mih?. zabava, ve-7^ koktajl ipd. Ker gre za f|)deln0 opravo, nam po tudi vuhKn možnosti Miniranja z drugimi kosi Moda je arhitektura: gre za razmerja zoper samomor ali Gotland -svetla dežela GabrieUe COCO CHANEL v Ur si kupujemo zares bi. Pomisliti, kam in nosili Gre za 1 ■' najbolj modro in-te ne bomo obža " tenn1 se jespomi-izjemnega. Km P° potl ■ )j0^'4te x ne/ih barv,ki zhvu|l; z akcenti ^6°?° m°dre, jabolčno •K, i-1' bordo rdeče. Pra-K,. ' so dodatki v ele-^batoh odtenkih, 1st r ': azgibajo monoto-ah sivih, hkrati _ '’lB|o ženski mičnos-corak je ta-hi daje viden re-j,j ponovnega videz je kom- __ z nežnim • bu, težka tkanina A'i^" ^teanke v kep-a'F *’ Polna razno V°zhckov. Kostimu '■ ji.' tepo poda bluza ■ Podobnih lahkot nih, koži prijetnih tkanin. Končna podoba je tako le rezultat individualnih raz- merij, ki peljejo na pot stila. Tatjana Kalamar Morales, univ. dipl. inž. obl. Za preprečitev samomora bi morali vedeti, kdaj ta nevarnost posamezniku neposredno preti. A z zdravstvenimi orodji, ki so na voljo, lahko ugotovimo le, koga muči samomorilna misel, ne pa, kdaj utegne prizadetega pahniti v smrt. Nadalje nekateri življenjski dogodki sprožijo samomor pri nekaterih bolnikih, a ne pri vseh, zato napoved, kdaj se bo samomor uresničil, ni zanesljiva. Zdravilsko upanje Mnogi s samomorom ogroženi bolniki jemljejo zoper duševno bolezen zdravila, ki lahko zmanjšajo tudi samomorilno tveganje. Poleg stabilizatorjev razpoloženja (litij, an ti ko nv nizi vi) in ant ipsiho tikov katerih uporaba je vezana na psihozo, se zlasti antidepresivi uspešno postavijo po robu samomorilni stiski. Najuspešnejša je skupina zaviralni kov ponovnega privzema serotonina (SSRI). Številne in obsežne populacijske raziskave so zadnja leta pokazale, da porast uporabe antidepresivov spremlja upad samomorov v različnih evropskih državah, denimo na Švedskem, Finskem, Madžarskem pa tudi v ZDA Ob podvojitvi števila predpisanih antidepresivov se je samomorilni količnik zmanjšal za četrtino na Švedskem. O podobnem izidu poročajo v Italiji, a je bil uspeh omejen skoraj povsem na ženske Ugodno zmanjšanje samomorilnega količnika je lahko posledica številnih vzrokov, ne samo zvečanega predpisovanja antidepresivov, a ti izsledki vendarle kažejo na mogočo vzporedno korist, ki jo prinese zdravilsko zdravljenje depresije. Najspodbudnejši izid je prinesla gotlandska epidemiološka raziskava, ki je preverila koristi po izobraževalno-vzgojnem posegu Gotland je švedski podeželski otok z oseminpetdeset tisoč prebivalci, kjer večino zdravljenja opravijo splošni zdravniki. Ti so se konec devetnajstoosem- desetih let načrtno usposobili, kako prepoznati depresijo. Sledilo je upravičeno večje predpisovanje antidepresivov in samomorilni količnik se je zmanjšal za šestdeset odstotkov Da je samomorilno vedenje v zvezi z nezadostno predpisanimi antidepresivi, potrjujejo tudi izsledki psiholoških analiz in toksikoloških izvidov, ki so pogosto ugotovili, da žrtve samomora zoper razpoloženjsko motnjo niso jemale zadostnih zdravil škili odmerkov antidepresivov. Pasti Duševna bolezen je lahko ovira za samomor in mogoče je, da zdravljenje okrepi bolnika, ki je poslej bolj sposoben izpeljati nasilno namero proti sebi ali drugim. To dejstvo zahteva veliko skrb pri uporabi antidepresivov pri duševnih bolnikih, ki so obremenjeni s samomorilno slo. Navdajo jih lahko z vnemo za izvršitev samomora ali sprožijo motorični nemir s pridruženim strahom in vznemirjenostjo. Že dolgo je znano, da je afektivna motnja pomembno tveganje za samomor. Nekateri bolniki bodo prej bolezensko nazadovali kot napredovali po zdravljenju s katerimkoli antidepresivom Drugi bodo postali ob nenadnem terapevtičnem izboljšanju bolj ogroženi za samomor. Antidepresivi bi lahko pri nekaterih depresivnih bolnikih izboljšali bolestno otopelost in negibnost hitreje kakor depresivno razpoloženje. Čezmerni odmerek, stranski učinki antidepresivov in specifično delovanje zdravil pa prav tako lahko napeljejo v samomor Denimo, antidepresivi še ne razvijejo svojega terapevtskega učinka v prvem tednu jemanja, ko tveganje za samomor še ni popustilo, stranski učinki pa se pojavijo takoj Tricikličru antidepresivi so koristni zoper samomorilno nevarnost, kadar je treba bolnika tudi pomiriti, a velja vzeti v obzir, da je mogoč smrtni izid zaradi čezmernega odmerka tovrstnega antidepresiva Kakorkoli že, zdravilo brez zdravilca je kot duh, ki je pravkar ušel iz steklenice Slovenske razmere Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja 5 11 Zanimivo vprašanje je poslala gospa Liljana. Problem je kar podrobno opisan, vendar tudi v tem primeru nimam vseh podatkov za čisto konkreten odgovor. Se bom pa zato osredotočil na vzroke. Gospa piše, da ima težave s prenizko telesno temperaturo, ki v najbolj ekstremnih primerih ne preseže 37,5 °C, najpogosteje pa se suče okrog 37,1°C. Zdravnik je ne obravnava resno, ona pa se spopada s težavami z dihanjem, močnimi glavoboli in pogostim občutkom mraza. N? ■ 1 ‘ ’ telesu skrbi hipotalamus, ki se nahaja tik področjem, kjer je človekova podzavest. 15 ,r, ',n 1 termostat. Uravnava telesno temperaturo /in Pri tem je tudi talamus, ki je preklopna sporočila. Če hipotalamus ali talamus ne i' ^bt-i, 1 ' hli sta iz različnih vzrokov prizadeta (lahko y ’■ i"^1 tehničnega ali kozmičnega sevanja), V^žhave občuttevost temperaturo in druge-®°teiki lahko imajo tudi znižano normalno - na 35,5 °C Človeško telo z uravnava- \^Vj. ^hrmjli tudi lastno imunsko obrambo (pri i ' ' h°V Se telesna temperatura - vročina, ' kako pomembno, da se posveti posebna ■: 37S ,telesni temperaturi. Kajti temperatura u le skoraj najbolj idealna za razvoj virusov p,. ernPeratura dvigne še za stopinjo, jih začne ' I- , ( Pojavu nizkih telesnih temperatur pogosto ' * Pljučnic. Če traja virusna pljučnica več TU-, j ? m temperatura ne pade pod 37 °C ali se ^lur 1 iahko P^ide do pojava meningitisa. ' 4 Pa P°V2roči težave v pljučnih vršičkih, '•« b| h zaS'nojijo, zlepijo in povzročajo oteženo IU‘ P** se pri površnih pregledih prepogosto ' '■ bronhialne težave. Predlagam natančen nt|v. ln hipotalamusa, pogosto kontrolo telesne X "k nhvsezadnje pregled ležišča ter bioterapije, blip °dbuj a delovanje hipotalamusa in talamusa. °hinil, da je vedno več ljudi, katerih normalna temperatura se giblje med 35,5 do 36 °C, ob bolezni pa se jim poveča na 37,1 °C do 37,5 °C, le redko višje. Sedaj pa namenimo še nekaj vrstic gospodu Francu in njegovemu vprašanju, ker, kot piše, gre pri njem za zmedenost, kateremu sledijo tresenje in halucinacije. Pogosto ima napade strahu. Kar naenkrat mu poskoči telesna temperatura, pulz je nenavadno visok in nihajoč. Vse skupaj pa spremlja čezmerno znojenje. Glede na napisano, čeprav iz njega ne morem razbrati, kdaj in v kakšnem časovnem obdobju se simptomi pojavljajo, domnevam, da gre pri njem za delirium tremens ali za delirij. Navadno se delirium tremens pojavlja pri alkoholikih, ki so jim preprečili pitje in abstinirajo. Delirij pa je stanje akutne duševne zmedenosti, ki jo navadno povzroča telesna bolezen. Otroci in starejši ljudje so za te težave najbolj dovzetni Posebno pogosto se bolezensko stanje pojavlja po večjih operacijah ali kadar obstaja že od prej možganska okvara oz. motnja. Pogosto znajo delirij povzročiti tudi različni strupi, zdravila in tudi alkohol. Pogosteje so tem težavam podvrženi bolniki, ki imajo med spanjem glavo na patogeni (nevarna bolezenska) točki kozmičnega sevanja, ki pospešuje težave. Ker je v pismu veliko premalo podatkov o tem, kdaj so težave izrazitejše, ali se pojavljajo bolj ponoči, podnevi, ob spremembi vremena ali izginejo same od sebe .... bi predlagal, da pride gospod k meni na pregled, kjer bova poiskala pravi vzrok težav in seveda potrdila ali zavrgla predvideni sum. Seveda, pa bova tako lahko lažje našla način, kako odpraviti probleme Poiskali smo zvezo med številom samomorov in predpisanih antidepresivov v Sloveniji v bližnji preteklosti. Samomorilnost smo izrazili s samomorilnim količnikom (SK), ki pove, koliko samomorov je bilo na leto med sto tisoč prebivalci Predpisovanje antidepresivov pa smo ponazorili z zdravilskim količnikom (ZK), tj številom na recept izdanih dnevno definiranih odmerkov antidepresivov na dan na tisoč prebivalcev. Samomorilni količnik je nekoliko upadel, a Slovenija spada med deset držav na svetu, ki presežejo letno vrednost dvajset samomorov med sto tisoč prebivalci Izdajanje antidepresivov na recept se je v istem obaobju podvojilo, predvsem skupine SSRI, poraba tricikličnih antidepresivov, zaviralmkov MAO in maprotilina pa je upadla To je ugodno, saj je največji vpliv na upad samomorov pričakovati prav od SSRI - antidepresivov. Obratno sorazmerna zveza med obema količnikoma obstaja tudi pri nas. SLOVENIJA 1999 Samomorilni količnik (SK) 27,84 Zdravilski količnik (ZK) 9.8 2000 2717 12,2 Tabela 1. Primerjava samomorilnega 2001 26,23 15,5 količnika 2002 24.45 13,7 2003 ? 22,2 (SK), merila za samomorilnost, in zdravilskega količnika (ZK), merila za obseg zdravljenja z antidepresivi, v Sloveniji od 1999 do 2003. Vir za SK je WHO 2004. Vir za ZK je IVZ Slovenijo 2004. Zdravilska mo očnost in šibkost Slovenske samomorilne razmere m predpisovalne navade zdravnikov smo primerjali z zglednimi norveškimi. Oba količnika sta objektivni merili za mednarodno primerjavo. V Sloveniji se izda manj antidepresivov na recept kot na razvitejšem severu Evrope Na Norveškem se porabi dvakrat več antidepresivov, samomorov pa se pripeti dvakrat manj. Seveda le z enakim obsegom uporabljenih ant ide ore šivov ne bi oklestili slovenskega samomorilnega količnika na raven norveškega, bi pa glede na obstoječo - zdravilsko zoper samomorilsko zvezo - samomorilnost, v Sloveniji lahko upadla pod letno vrednost dvajset samomorov med sto tisoč prebivalci. NORVEŠKA Samomorilni količnik (SK) Zdravilski količnik (ZK) 1999 13,00 36,1 2000 11,91- 41 0 2001 11,95 44,2 2002 47 6 2003 ? 51,7 Tabela 2. Primerjava samomorilnega količnika (SK) merila za samomorilnost, in zdravilskega količnika (ZK), merila za obseg zdravljenja z antidepresivi, na Norveškem od 1999 do 2003. Vir za S K je WHO 2004 Vir za ZK je Legemiddel-Statistikk 2004 Svetal zgled z otoka Gotland bi lahko pri nas mnogo bolj zmanjšal samomorilnost. V ta namen bi bilo najprej treba več depresivnosti sploh zaznati in zdravila bolj kot doslej uporabiti kot sestavino terapevtičnega odnosa skupaj z ustrezno psihoterapijo, svetovanjem in načrtnim preverjanjem pričakovanin izidov Celostno zajeta, a prožna terapija upošteva tudi socialni položaj bolnika. V tej luči je treba gledati zdravilsko zdravljenje z antidepresivi, za katerega je še posebno značilno, da je ustrezen zdravilski postopek že sam po sebi zdravilen. Pravdno predpisano in izdano zdravilo se mora pravilno jemati. Zdravstvena zavzetost izboljša bolnikovo sodelova nje v terapiji. Zdravstvena skrb bolj kot le zdravilo prispeva k upadu samomorilnosti Kako splahni pojav depresivnosti m se prepreči samomorilnost, pa je zgodba, kjer se tudi drugi družbeni dejavniki v resnici zavzamejo, da je življenje dragocen dar ter postane živeti - zase in za drugega največja vrednota. Janez Springer, mag. farm. september 2004 p^n 44 BI® Nagradna križanka Od 30. IX do 28. X HOROSKOPA AVTOR: ŠTffAN HAJDINJAK ROPARSKI K IT ZGODNJE UTELEŠENJE VIŠNUJA V HINDUIZMU STRMA DOLINA MED HR® SKLEDA ZA UMIVANJE LETOFMS, KROMKA GLEDALIŠKI REŽISER TAUFER PREBIVALEC POKRAJINE V VIETNAMU POPOLN NEUSPEH DE BAKEL VZDEVEK LADJARJA ONASSlSA PESNIK UJEVKi PRIKRIT POSMEH STARA MERA ZA BLAGO SPODNJA OKONČINA Pripravlja. Agendi* Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN MIK PEN ClTEV DRUŽABNIŠTVO KITAJSKA UTEŽNA BOJAN ŠFM IZRAŽANJE SPR1SPO- VEZ. SPONA HRVAŠKI ŠPORTM FUNKCIONAR (ARTLR) KRAJ MED BEGUNJAMI IN ŽIROVNICO KALCIJEV KARBONAT HRVAŠKI K0MP0MST (KRSTO) GOZDA N A GORENJSKEM POVRATEK SNEŽNI PLAZ PEN RUSKI SKLADATELJ (SERGEJ VJ PREBIVALEC KAMBODŽE OTOK 00 BORNEU, INDONEZIJA PHALO Z DV0JNW JEZIČKOM NOVINAR BA BAČIČ VENO PLOW EVROPSKA ETNIČNA SLOV PSIHO LOGINJA (TATJANA) »VAŠKI PARLA1EKT RIVALKA JUŽNO AMERIŠKI INDIJANEC MESTO OB LOARt FRANCIJA PLIN OSTREGA VONJA SLOVENSKA OPERNA PEVKA (IRENA) ANTON NANUT MESTO MA AZURM OBALI FRANCIJA ŽITNA GLIVIČNA BOLEZEN ENOTA ZA ELEKTRIČNO UPORNOST PIANIST BERTONCELJ gostinski MESTO OB MLAVL MENINO JAMSTVO Ml M 0WOLNM PRIPADNICA OB ROV FATUR PRESPAN. S KEM JEZERU DUHOVIT DOM SL EK V FILMU STARA CELINA RIMSKI BOGStRTI VLADARJEVO BIVALIŠČE PBAPREBI VALEČ ITALIJE ZAREČ MESEC SKANWAV DRAMATIK (ARTHUR) ŽENSKA. KI OŠTEVANEC PREJEMA RENTO (21. III. - 20. IV.) Vsekakor lahko pričakujete kakšno prijetno presenečenje in spoznanje, da se je zgodilo nekaj dobrega. TUdi v ljubezni bo šlo na bolje, saj bodo slabe zadeve tokrat na stranskem tiru. Ravno tako ne bo težav z zdravjem in počutjem. Vendar je pomembno, da mora biti vse, kar boste počeli, zmerno, premišljeno in ne zagnano. Ne stavite vse na eno stvar in ne vse naenkrat. Ne kupujte dragih daril, ker ne bo koristi. EHTNIC (23. IX.-22.X-) nekoliko samote, ne h05 Če se odločite za nekoliko samote, n® u“” naredili napake, kajti potrebno je, da o energijo in utrdite samozavest. Ker se zave svojih kvalitet in tudi napak, vam ne So narediti reda v vašem vsakdanu O' ' ne vi potrebnejši partnerju kot on vam razmišljajte, ker ne boste nikamor ■ • Ugoden čas, da se s faktičnostjo in P delom prebijete nekoliko višje Morda va mesec dvakrat bolela glava. BIK POSLOVNA ENOTA HRVAŠKI KOŠARKAR IŽAH) PAS GLAVNO MESTO POLJE EVEN IGRIŠČA KONEC POLOTOKA EDEN 00 STARŠEV GSZ ROKAMI, KRETNJA OGLASNA TABLA NORVEŠKI PISATELJ DUUN JAVOR (LAT.| AMERIŠKI PISATELJ GREY Rešitve VRSTNIKOVE križanke z dne 16 septembra 2004 - POSLOVNA TEKMA, ŠTEFAN ŠKAPER I. nagrada v mdnssti 10.000 SIT Vera Bencek, Šafarsko 31 b, 9240 Ljutomer - dš. 63150450 2. nagrada katarska knjiga Bang iagnjaj: Tjaša Brunec, Cankarjeva 5, 9231 Beltinci 3. - 7. nagrada - Vastnikova malica: Rudo« Omahen. Slomšjkova 68 9000 Murska Sobota Danica Makoter, Kidričeva 75, 9240 Ljutomer Pavie Lopert, Kobilje 14, 9227 Kobilje Ivan Muršič, Lendavska 25. 9000 Murska Sobota Anica Lebar, Juša Kramarja 8. Črenšovci Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. P^n Povabilo k reševanju Potrudite se in rešitev z osenčenih polj prepišite na dopisnico, ki jo skupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov: VESTNIK, p. p. 107, 9000 Murska Sobota, s pripisom PENOVA NAGRADNA KRI-ŽANKA, do vključno petka, 6. oktobra 2004. Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, knjigo, čestitko na Radiu Murski val in Vestnikovo majico. Pen je, kratko rečeno, Veslnikova mesečna priloga to Ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bli. da bi, v skladu z Imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) In penetrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. (21. IV- 21. V.) Računajte, da je pred vami mesec, poln zmede pa tudi nerazumevanja Priporočamo, da večjih, pomembnih in usodnih podvigov v tem času ne načrtujete. Ravno tako bodite previdni v odnosih in prijateljstvih Nekaj se bo zganilo in nato krenilo. Zdravje se bo izboljšalo, boljše počutje bo vzpodbudilo razmišljanje o ljubezni. Ugodno za spreminjanje ritma in navad. Pokazalo se bo, ali je bil dvom upravičen. DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) Nekaj časa boste kot vkopani, potem se boste spon osvobodili. Sicer je prišel čas, da se poglobite v kaos in naredite red Če vam ničesar ne bo šlo od rok, ne obupajte! Zvezde skrbijo, da bi bili čimbolj odporni. Najbolj je bo, da sprejmete dejstvo, da lahko nekatere stvari počakajo. V tem trenutku bo za vas ljubezen zelo pomembna, ker potrebujete občutek varnosti. Nasmeh, dobra hrana, gibanje, ljudje, prijateljstvo - tu boste našli srečo. RAK (22. VI. - 22. VII.) Vse, kar se bo dogajalo v vašem okolju, vas bo zanimalo in na neki način tudi vplivalo na razvoj dogodkov. Po eni strani je pred vami mesec uspehov, po drugi pa tudi mesec spoznanj, prevar in nevoščljivosti. Sicer boste v družbah zaželeni in morda boste celo sklenili zanimivo poznanstvo V sredo ali četrtek lahko dobite tisto, kar želite. Ko se boste sprijaznili z dejstvom, da lahko imajo tudi drugi prav, bo vaša ocena razmer natančnejša. LEV (23. vn. - 22. vin.) Kar se pri vas dogaja, planeti opazujejo z naklonjenostjo, zato bo to mesec spoznanj, doorih odnosov in tudi delovne vneme, vse to pa bo prineslo v vaše življenje prijetne občutke. Kar precej časa se boste mudili pred ogledalom, vendar to ni nič slabega, ker je pač takšno obdobje. Pri zdravju vse normalno, vendar priporočamo preventivne ukrepe Ne priča kujte, da se bodo klanjali, ko se boste neodgovorno obnašali. DEVICA (23.VIII.-22.IX.) Čeprav boste samozavestni in odprti do vseh, boste svoja občutja vseeno skrivali. Tretji teden ne bo primeren za analize, nepremišljene aktivnosti pa bo kaznoval. Na splošno bo izredno pester mesec Boste v središču dogodkov in ne obupajte prehitro, če vam stvari ne bodo šle najbolje od rok Nevede boste naredili nekaj, kar bo pomembno za vašo varnejšo prihodnost Varčno z energijo, ker vam je bo, zaradi garanja, primanjkovalo. ŠKORPIJON (23. X 21. »J V preteklem obdobju ste se psihično _ spočili. To počnite tudi v prihodnP • poglobljen odnos z osebo, ki im« ■' zvezo z mediji. Na splošno je pred vam*o ki bo čustveno vznemirljivo. Ne r»i kot da drugi ne obstajajo trenuten $ izhajal iz timskega dela Previdno s katerim ste komaj začeli sodeloval-■ * lušajte pravljic, ki jih govorijo okrog va& strelec (22.XI i I Sl •i 9 Ji N st k K Na začetku se vam bo zdelo, da gre 23 ’ I', nost, potem boste ugotovili, da Je ose I (( ljubljena was in ne ve, kako naj se obR L zahteva, da se lahko zanesete le * sposobnosti, sicer boste tavali v U.md zriltLTil V bo september miren. Če samo ijo--'" ■' * šuješ možnost, da bi naredil napak ' ' ..je meseca se bodo stvari nabrale in boste nemočni. Izvleče vas le akcija- h KOZOROG (22. XII- - 2°''' Pojavila se bo želja po pus p81" življenju po novih receptih laX" '' ^0^ ko so pričakovanja nekoliko večja ° S* Na splošno bo mesec zelo pestro bo zaradi povečane aktivnosti pomanjkanje energije Delcem tejj3-' posvetite ohranjanju stalnega , Ste-:J Sicer pa vam bo šlo dobro, ker s ^^0 s*8 lotevali na pravi način. Vprašaj'' vložili v odnose s partnerjem. 19«' Našli se bodo nekateri, ki bodo ..,, j -1 zavistjo, kot da bi bili vi krivi za ’ Nekaj neumnih in spreobrW povzročilo nepričakovane y ...J" bo kot bj vas prizadela kri' ‘ trenutku se boste potrudil* * ^n/l, 9’ potrebno. Če vam je umetn05 pojavila zanimiva priložnost 1 ' pri« razvoj in odklonite ponudb0’ podrejenost <0 Is It »k 15 4 (20. II-' Dneve vam bodo zapolnili ^^5 .: katerih boste imeli različen e । ^.iifl' ib ■ vas zahtevali veliko časa 1 .sl(0 ■ soglasje vam bo odjedalo Ai' ' d''' P* Jesensko pestrost bost* u* skrivnostnost in nepredvidlj*v' ppiP ’ te skriva orožje, ki ga boste up0^ .u'"1 ki vam že nekaj časa naje • mesecu se vam bo uresnir i" n Pridobivanje znanja je nujno- Izdaja ga Podjetje za informiranje.Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper In Irma Benk o. Oblikuje ga Endre Gon ter. za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročninel * h' 'i 1 tr Pen september 2004 Radgonski občini in Komunali ni bilo treba plačati visoke odškodnine OSTE BAKAL ® 0 ® ®O0 O @O0© Namesto zahtevane odškodnine «31 je tožnik plačal visoke stroške ! Radgoni je zahtevala, domnevno poškodovana hrvaška državljanka 624.600,00 tolarjev odškodnine z obrestmi od septembra ostala brez nje, svojci pa bodo morali plačati še dobrih 500.000,00 tolarjev stroškov toženih strank. 0 li £ D , dolgotrajni in neizprosni so slo-sodni mlini, se je v letu 2003 lk *udi hrvaški državljan Predrag e ^mreč na koncu moral siZv®6 bobrih 500.000,00 tolarjev sodnih * "v toženih strank. Spomniti se kaže, Marija Fleš, ki jo je zastopala "*l a Tanja Koračin Bohar iz Murske hit okraino sodišče v Gornji žu i, aprila 1996 vložila tožbeni J” P02ne a s kolesarstva Bojan in njegov oče Jože X b sta se letos 15. avgusta na»velko 't|!i energije s kolesi podala na pot z slovenskega romarskega kraja, ^b’u v Medžugorju. Njuna želja je bila, '' m. • ': ki jih nekdaj niso ločevale državne "’'lili J 11' k Mariji za ljubezen v družinah ter '1 miru in sprave med narodi. S.u । 2&čela v četrtek, 12. 8., z blagoslovom na nadaljevala skozi Ljubljano, Kočevje in Gorskega Kotarja do Senja, kjer sta napoti Njuna podpora na poti 'hj -l Mateja in Milka, ki sta ju spremljali z ■ ' ■ da jima nič ni manjkalo Pot dobro ogrevanje pred Gorskim l obrala sta pot, ki vodi po stranskih ’’ 1 gozdove dišečih iglavcev, in se k morju do Novega Vino-J'' " morski zrak ob spustu do morja je ' i '* L' hrvaške hribe. Drugi dan sta l /, * Premagovati jadransko magistralo. ■ b} x'-nin s pogledom na morje je bila taka, kolesar. Po premoru v Starigradu ." P-Ot nadaljevati skozi Obrovac in \,^Vn , ° Šibenika. Videli so tudi posledice, ki 11 sovraštvo pustila za seboj. Mnoge s,,' ^,15.^'! pričajo o ljudeh, ki so izgubili : ? ' °samele tovarne kažejo na zablode V i. ' načrtovalcev nekdanje države in Pr*hodnost. Tretji dan jih je pot v.!i . do Makarske, kjer so se \|'hti °kusno dalmatinsko hrano in pri 'hrPot iz Makarske je vodila po \ ’h Ob °d koder bi lahko objel ves j Mrgorac so zvečer prispeli v Me-■ 'u. avPušeni in hvaležni, da so varno 1 cHj. Komentar Bojana Kavaša... Sesti na kolo, mi poleg rekreacije pomeni tudi soočenje s samim, seboj in prostrano naravo. Biti na poti, ki se vije prek hribov, počasi vleče k ravnicam ... Ko se namreč spopadeš s hribom, se spopadeš tudi sam s seboj. Vsak ovinek, ki je premagan, sporoča, da je vrh bliže. Bolj ko se utrdiš, lepša postane vožnja navzgor, veselje nad osvojitvijo vrha premaga vsako utrujenost. Mogoče bi opazovalec pripomnil, čemu se je treba vzpenjati s kolesom, če pa imaš avto. oz. kaj ti je tega sploh treba. Športnik mu bo odgovoril, da je zadovoljstvo nepopisno, kljub trudu in odpovedi. Čudna logika, toda življenjska zgodba. Težje poti prinašajo več zadovoljstva. Zdravje zahteva aktivnega človeka, ki mu glavna aktivnost ni zgolj gledanje olimpijskih iger po televiziji. Olimpijski duh je sicer letos združil narode pri svojem izviru v Grčiji, Začetek tega druženja je sovpadal z Marijinim praznikom, ki prav tako združuje narode sveta na poti k njenim svetiščem, Zdrav duh v zdravem telesu - je bilo rečeno v stari zakladnici modrosti. In tega nam je ponujeno veliko, le sami moramo narediti korak. ' In tako sva z očetom Jožetom sedla na kolo. Do letošnjega leta sva za seboj pustila že dosti skupnih kilometrov, to leto sva se odločila, speljati jih drugače. Najino romanje na »velko meso« je bilo letos od Marije Pomagaj na Brezjih do Kraljice Miru v Medžugorju. Želja je bila, povezati poti, ki jih nekdaj niso ločevale meje, moliti k Mariji za ljubezen v družinah in graditi poti miru in sprave med narodi. Iti na daljšo pot s kolesom, ne zahteva dosti govorjenja, je pa treba sebe pripraviti za daljše žuljenje zadnjice in poganjanje pedalov. Potovanje je bilo življenje v malem. Od vzponov do spustov, od neskončne ravnice do ostrih ovinkov. Pot nam je dokazovala, da sami zmoremo le malo, učila nas je potrpežljivosti. Spomini dežnih kapelj, ki so nas blagoslovile v Sloveniji, lahkoten spust proti neskončnosti morja, božanje toplega vetriča, dišave borovih gozdov, osvajanje vrhov, kjer ti dih jemlje pogum tistih, ki so gradili ceste. Vse to so darovi, ki nam jih je Marija podarila, ker smo si upali iti k njej po težji poti. Težja pot je pomenila tudi več napora, ki pa je bil poplačan z mnogimi spoznanji. Spoznanji, da moramo spoštovati najprej človeka in za njim nič manj vse stvarstvo. Spoznan/a, da skupaj lahko pridemo dlje, tako na kolesu kot v duhu. p^n september 2004 Njena domovina ■■ pričakovanju petega člana Rebecca in David Beckham, Brooklyn in * 1 Leonardo DiCaprio in Gisele s poglavarjem Indijancev plemena Xingu Aritano. Dva dni sta preživela v družbi prvotnih prebivalcev in se poskušala vživeti v njihovo kulturo. Po poroki sta si Leonardo DiCaprio in brazilska manekenka nemškega porekla Gisele Bundchen obljubila, da bosta obiskala domovini enega in drugega. Najprej je Leonardo v Bostonu podprl demokratskega predsedniškega kandidata Johna Kerryja, nato pa sta še isti dan zapustila prijetno hišo v Hollywoodu in se najprej podala v Brazilijo, nato pa sta obiskala še Koln. Za oba je bil poseben dogodek obisk brazilska džungle Dva dni sta se mudila na 22000 km2 velikem rezervatu za Indijance v zvezni državi Mato Grosso, kjer njeni prebivalci z zahodno civilizacijo skorajda nimajo stika. Za dve noči ju je vzel pod streho sam vodja plemena Aritaria, ki je za to priložnost naročil novo palrmno listje, ki so ga položili na glinasto ležišče. Zjutraj je Gisele pomagala peči kruh iz manioke, Leonardo pa je šel na ribolov. Popoldne se je ona igrala z indijanskimi otroki, on pa je na ognju pekel ribe. Ob sončnem zahodu staobiskala vaškega vrača, ki jima je vsvoji kolibi po posebnem postopku očistil duši. Obisk v džungli je spremljalo nekaj reporterjev, ki so ob slovesu zabeležili takšno iskreno izjavo neke domorodke: »Tako sta suha in odvratna!« ŠTSliD j&hsu in 3 ' . Z 2'Lhp‘hiD iz Mi., '77 'tu. .....c kj rijva 'E ■ >: to uuvlmi. Polyjja r/-1s - xi&baiv avta ys/wjudij Ag -:j3 7 ■/.cjaLH. y d ju go. •...■' Rada bi deklico »Res je! Noseča sem in ne morem opisati radosti, ki jo čutim ob tem TUdi David je presrečen in oba se strinjava, naj se otrok rodi v Španiji, in da bova za njegov spol zvedela ob rojstvu« je izjavila Victoria Beckham (30) in tako potrdila, da s soprogom, leto mlajšim Davidom, pričakujeta tretjega otroka. Slavni par že ima dva otroka, oba moškega- spola: petletnega Brooklyna in (vsak čas) dveletnega Romea. Tretji naj bi prišel na svet v začetku prihodnjega leta. V tem času sta se že nekoliko umirila kriza in razburjenje v zakonu, ki ga je povzročila Beckhamova nekdanja tajnica Rebecca Loos. Izkazalo se je, in Rebecca je to potrdila, da je tajnico in slovitega nogometaša poleg službenih odnosov vezala tudi ljubezenska romanca, ki je trajala kar nekaj časa in ki bi se lahko končala tudi drugače, s kakšno ločitvijo na primer Kot rečeno, je Davidov skok čez plot ze pozabljen, nekdanja članica Spice Girls pa se pripravlja napo'^'1’^ dogodek v sredini februarja. naj zabeležimo, da David, ki Je ° vrhunec svoje nogometne ka: ' doživel, pri nogometnih strokovnjak^ * Madrida nima več takšne podpo' ■' je imel pred dvema letoma, d pogodbe, in očitno-je, da je njegov zvezdniškega nogometaša v re1 v1,1 pa tegob še ni konec. Pred dobi meseca so neznanci v angles*®' ukradli računalnik, kjer je bu robnosti opisan in shranjen na‘ ,(II rovanja družine Beckham domu in _ j; od namestitve var nostnih kai> ; alarmnih signalov. Družina je Prt'd .,^«8 z razlogom. Pred časom so trenutku preprečili ugrabitevnp 1" varnostna firma, kjer je l"1 " . računalnik, pa je obvestila P° w ' neznanci v zvezi z njim že izsiljui^^^^ Baron za rešetkami Thatcherjeva: sin Mark in mama Margaret. Mark v svojih zrelih letih še vedno dela probleme svoji 79Jetni materi. Sina nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher so pred kakšnimi 14 dnevi aretirali v Cape Townu v Južni Afriki, kjer živi od lanskega leta, pod obtožbo, da je vmešan v državni udar v Ekvatorialni Gvineji. Aretacija je pravi medijski škandal, vendar poznavalci pravijo, da britanska javnost ni ravno presenečena, saj se je, po njihovem mnenju, nekaj takega moralo prej trii slej zgoditi Posli Marka Thatcherja so bili vedno na robu legalnosti in EmHH marsikdaj se je izvlekel le na račun matere. Tokrat mu tudi to ni pomagalo. Trenutno se nahaja, potem ko je plačal 1B7.000 funtov varščine, v hišnem priporu. Gvineja še ni zahtevala izročitve. če^ise10 'v bi bil lahko tam obsojen tu" Južni Afriki pa lahko priča* W zaporno kazen. Kakor izvedelazaaretacijo, je pr v ZDA in se vrnila domov v ^jjo1 Mark Thatcher se je ro'"‘" J,, v dvojček s sestro Carol. Stars® < 1 zgodnji mladosti delal prul-* (,.er* se je v elitnem zavodu Hai ' trikrat padel iz izpita m 1 1 k M Llkvarjal se je z različnim P iri drugim je bil borzni meS' Afriki, v Hongkongu Pa nakitom. Privlačile so ga tudi dirke. Leta 1982 je sode!11'*’ < Pariz-Dakar, njegov av'- ’ izgubil v Sahari in je ko’^G^i P' Po posredovanju matere '".^V ' našla vsega izčrpan®#" ' ,i sevalna ekipa. Takrat 5® jp 1*^ v javnosti prvič razjok. J" LjtuU1' ... »železno lady« nekaj Mark bo v hišnem prip°£^ raftal* ko bo začetek sojenja. bo stala ob strani: k° " neljubi dogodek, je zloZ- " " s 15-letnim Michaelom"1"' do (11) vrnila v rodni ।6 ,1 V Pen september 2004 5 Wk ki '■° bo prišel njen dragi. Kupil ji bo restavracijo Naj dražje priznanje Stari pregovor pravi in vsi starejši to lahko seveda tudi potrdijo, da ljubezen ni večna. Očitno se tega zaveda igralec Nicholas Cage, ki se je nedolgo od tega poročil (o novi Nicholasovi ljubezni smo poročali pred nekaj meseci) z enkrat jnlajšo natakarico Alice Kim. Prijatelji Nicholasa Cagea pravijo, da je fant precej ljubosumen in najraje vidi, če je njegova nova soproga doma in uživa v bogastvu. Po drugi strani pa menda Alice doma v bogato opremljenem hollywoodskem Cageovem stanovanju umira od dolgočasja in si želi nazaj k staremu poslu, med ljudi Nekaj časa je prepričevanje, češ da jo bodo napadali razni vsiljivci in paparazzi, uspevalo, na koncu pa je moral Nicholas popustiti. Vendar Alice ne bo šla delat nazaj v kitajsko restavracijo, kjer sta se spoznala. Obljubil ji je, da ji bo pomagal kupiti lokal, ki ga bo opremila po lastnem okusu. Legenda na kitari Carlos Santana, soproga Deborah in sin Salvador ob podelitvi pomembne nagrade Zvezde predstavile »Doslej sem do oil številna priznanja, a nagrada Latinskoameriške akademije za ni bilo riškega igralca Michaela Douglasa. Jezo ameriških oblasti si je Proti 1996 vojnam 1990 2004 'ganiz; Iraku. ;acijo demonstracij proti vojni v Sin princa Charlesa in sestrična Žara Philips. Pravijo, da sta dobra prijatelja, med katerima ni skrivnosti. Zdaj ji je zaupal izvedbo praznovanja rojstnega dne. glasbeno umetnost mi vseeno pomeni največ, ker so mi jo podelili pripadniki mojega naroda,« je povedal legendarni kitarist Carlos Santana (57), ko je konec minulega meseca prejel v Los Angelesu nagrado Latin Grammy Awards in bil hkrati razglašen za glasbenika leta. Za to priložnost je pripravil poseben koncert v hotelu Century Plaza, kjer je publiko navdušil z instrumentalno izvedbo številnih uspešnic »Rad bi imel veliko proslavo, na kateri bi se zbrali vsi moji prijatelji. Mislim, da bi bilo najbolje, da bi bila ta zabava kar pri meni doma To bo najbolj nora zabava, in če bi bila v kakšnem lokalu, bi se še kdo našel, ki bi štel kozarce - popite in polomljene« Tako nekako je povedal svoje želje in zamisli princ Harry svoji sestrični Zan, hčerki pr in cese Ane. Mlajši sin princa Charlesa je sredi septembra proslavljal svoj 20. rojstni dan, in da ne bi bilo kaj narobe, je organizacijo zaupal kar sestrični, za katero je znano, da ravno tako ljubi nore zabave kot njen bratranec Ko smo to pisali, se je na zabavo šele pripravljalo. Če je kaj pricurljalo v javnost, bomo seveda objavili v naslednjem Penu Slavni italijanski designer Armani z Borisom Beckerjem in pevko Christina Aguilere pred začetkom revije h * ne sprašuje ... ^tin Sheen 1967-2004 -1 n । Mih so ga raZgiasiii za novega Jamesa ' f Tjjh'J karakternega igralca, ki se je povsem 14 ’S^ll -J ^°kalipsazdaj. S svojim z । inčiImm .1 mvu: n 1 'S.1'1 Gj. '’^hihlir-nostne samo filmske publike, ampak % t>jr nn gledaliških deskah. Kljub 64 letom je .; 1 nedavno od tega zdaj še v Milanu predstavili posebno izvedbo novega X A'razreda Predstavitev je bila, kot se za takšen avtomobil spodobi, veličastna v dvorcu Sforzesco, zgrajenem v sredini 15. stoletja, ki je bil za to , ' .pj/ Posebno atraktivno osvetljen. Prireditve, ki se je začela že zgodaj popoldne, kot je pozneje povedal predstavnik za tisk, vsi povabljeni, teh pa ni bilo 511 le-S * S° 2nani obrazi iz sveta športa, estrade in filma. Taljo smo lahko med gosti asa Borisa Beckerja, avtomobilskega dirkača Formule 1 Davida / ' legendo ameriške atletike Edwina Mosesa, pa celo Hrvat, trenutno o':Dario Šimic in njegova rojakinja, TVstarleta Nina Morič, nista (WW °grevanje so si prisotni najprej ogledali modno revijo Giorgia Armanlja. r , 1 kreator je imel pravico do predstavitve svoje kolekcije, saj bo na karoseriji 1 ( 1 ki bo prišel na tržišče prihodnjo pomlad, njegov podpis. Preden so A ki ga bodo med prvimi zanesljivo vozili tudi slovenski petičneži, je ■ 11L I>..." ■ ^Poprala dogodek Christine Aguilere. Zabava se je zavlekla pozno v noč, n« ___________________j________j.,™, ™ ki«r ie glasbo mešal DJ Cameron. september 2004 ralci Pena se predstavljajo Zidarski »kelner« in vojaški Kuhar V nedeljo popoldne ng )letwia lih rok26 več kot petdeset peči za ogrevanje oz G. E1*1 Če ni šlo drugače, je izumljal Po gostilnah ne hodim rad, čeprav se kakšni včasih ne morem izogniti. Avtomobila ne vozim, ampak je moje prevozno sredstvo kolo. Če je treba, se zapeljem v Ljutomer, Berkovce, Grabšince in tudi v Mursko Soboto. To so zame najlepša Najprej je kazalo, da bom delal samo na domači kmetiji, a sem se leta 1975 spet podal med zidarje. Delal sem marsikaj, ves čas pa je bila moja želja, da bi se specializiral za sestavljanje kmečkih peči in kaminov Kako se to dela, mi je rade volje pokazal Karlek Žuman iz Ljutomera. Najprej sem se preizkusil doma, in ker je projekt uspel, sem začel prevzemati tudi dela pri drugih. Rekel bi, da sem zgradil Bil je praznično napravljen, sedel je za mizo in bil je dobre volje. Ko je spregovoril, sem takoj ugotovil, da mora biti doma nekje v okolici Razkrižja. Prizorišče najinega srečanja pa je bilo pri mostu čez Muro Bistrica-Razkrižje, in to na prekmurski strani. Kmalu sva si imela veliko povedati. Ko sem mu razkril svojo identiteto, je brž dejal, da imajo Vestnik tudi pri njihovi hiši in da seveda z veseljem prebira in opazuje tudi tisto, kar je v prilogi Pen, Bil je pripravljen povedati nekaj več tudi o sebi. vrbovega šibja. Tako je šlo iz moj. »V Šprincu sem se rodil in tam tudi ves čas živim. No, vmes sem bil dve leti pri vojakih. Še prej sem seveda končal osnovno šolo na Razkrižju, potem pa sem se dve leti priučeval za zidarja pri mojstru Novaku iz Veščice. Ta poklic me je tudi najbolj zanimal. V začetku sem moral seveda delati večinoma kot zidarski -kelner«. Saj veste, kaj je to, ali ne? Sčasoma pa sem lahko kaj delal tudi z žlico in drugim zidarskim orodjem. Zanimivo je bilo tudi pri vojakih v Umagu, Pulju in Petrovem Selu Tam sem bil namreč kuhar Tako je odločil kapetan Alojz, ki je enostavno rekel:, Vladek, ti boš za kuharja!' Lahko se pohvalim, da mi je šlo tudi to delo še kar dobro od rok. Največkrat sem moral kuhati pasulj in golaž s koruzno polento. Tudi doma sem nekaj časa ponosen stopil k štedilniku in pokazai, kaj sem se naučil pri vojakih. Ko sem se poročil z Marijo Vozlič, pa je kuhinjo vseeno prevzela ona, ob tem pa je morala skrbeti še za najinih osem otrok. - Lasje že nekoliko osiveli in zadaj dolgi - Star 65 let, visok 165,1 cm, pa 65,2 kilograma___— Praznično napravljen je sedel za mizo Politika me ne zanima preveč, grem običajno na volitve. Pozimi imel zidarskega ali pečarskega c se sam od sebe izučil tudi za P1 pevcem, ker mislim, da bi Ko sem sam, pa j- Doma se je najprej preizkusil v zidanju krušne peči. Žena Mimika pravi, da dobro vleče. - Komunikativnost: zelo zgovoren____ kaminov in dvajset krušnih peči. Če ni Šlo drugače, sem delal po lastnih zamislih« Rad kolesari in zna tudi plesti Ko je končal osnovno šolo, se je izučil za zidarja. Se vedno rad vzame v roke zidarsko žlico, Čeprav je star že petinšestdeset let. . p^n________________48 Vladimir Crešovnjak iz Šprinca Pred dvema letoma se je lotil tudi obnove peči oz. kamina za ogrevanje razkriškega župnišča. Pri delu mu je pomagal Janko Koki s Safarskega. potovanja. V tujini nisem bil nikjer drugje kot v sosednjem Banfiju na Hrvaškem. Tam imam sorodnike Sam od sebe se je naučil plesti marsikaj iz vrbovega šibja. veliko razno raznih kor p, spletam bolje rečeno opletam tudi stek e 1 pletem še lestence za luči. Šibe si pdp । M L sam, tako da jih dam za dve uri k ■1' pa se v tisti vodi namakajo dva dni, porumenijo. Potem jih olupim in pr4h. za pletenje. Ali me veseli še kaj No, rad sem v dobri družbi, re<1 th® kakšni prireditvi Žal se ne upam Katja Vundrl (na levi) je doma iz Cezanjevec. Ko raztegne harn>° zasrbijo pete in mu »zaigra« srce. Išče saksofonista, da bi se ji pridrUj jj8 Žal je njena prijateljica Laura Kreslin s Cvena ljubiteljica motorjev, takl 1 f r * biti glasbeni tim. Ona, Laura, išče samskega motorista. Obe PriečkiVA . #■ obiskujeta gimnazijo v Ormožu in sta veliki prijateljici. od rok marsikaj mu