Štev. 20.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
20. maja 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Tridnevni zapor
je dobo g. Kühar Štefan, urednik „Mőrszke Krajine,“ kandidat demokratske stranke za oba prekmurskiva okraja. Istina, zapor si je zaslüžo, ar je ogrizavao g. Benko v tistoj reči, v šteroj je nesamo znao, ka g. Benko ma prav, nego za štero je od toga ešče dobro plačan. Pravimo, istina, ka si je zapor zaslüžo, ali nam se li mili Kühar, čeravno nam je sovražnik i to eden ti najvekših bio. Zakaj? Zato, ka gda on v zapori tri dni sedi i s tem zapečati svoje svedočanstvo, ka je lažljivec, te tisti, ki so ga bar neposredno do toga krivoga stopaja spravili, se mirno šečejo, vživajo, i mogoče se ešče veselijo njegovoj nesreči. Što so tej? Njegovi pomagačje, njegovi podporniki, ki so se za njegovo imé skrivali, ki so njegovo protidržavnost s svojim „jugoslovanstvom“ zakrivali, ki so znali za njegove kšefte, pa li kak dobri „narodnjaki“ hodili v njegovo krčmo jest, pit, še zna da brezplačno dostakrat i ga na vse štiri podpirali, naj samo vrže Kleklna i njegovo krščansko stranko. Tej junacje so krivi Küharve nesreče. Če on ne bi meo teh podpihovalcov, ki so ga drastili proti vsemi, ka je krščansko bilo, ne bi se ž njim to zgodilo. V njegovom obsojenji mi njega milüjemo, bar popravici i zaslüženo trpi, a obsodimo pa vse tiste automobiliste i neautomobiliste, ki so ga hujštili proti pravici.
Pri njegovom spadaji nam na pamet pride tüdi stari francozki pregovor: „Ki v pápo vje, vmerje.“ Ne markišavski Küharje, nego casarje Napoleonje so na lastnoj koži čütili, pravico toga pregovora. V svojem listi je den za dnevom blato katoličansko vero, dühovščino, vjo v samoga rimskoga pápo tüdi, komi je dodelo za kaplara Kleklna. Mogo je zato vmreti. Mi pri smrti njegovoga poštenja ga pomilüjemo — obsodimo pa tiste, ki so ga do té smrti pripravili.
Slov. Krajina.
Kaj je to Slov. Krajina? Što pozna te kraj? Prle smo nikaj ne šteli od toga iména po Novinah, zdaj pa .vsakši den čüjemo to lepo reč.« Ne mislite pa, da je to kakši kraj daleč od nas, gde za visikim! bregi prek Müre. Ne. Slov. Krajina je naš rojstni kraj, je blagoslovlena dežela od bistre Müre gor do sive Rabe, od Slovenske zemle pri Radgonji dol do bele Lendave. To le rodovina zemla, štero namakajo reke Müra, Črnec, Ledava i Raba. Toje naša materna zemla, štero že skoro dve jezero let namaka tüdi znoj slovenskoga lüstva. V to zemlo so prišli naši slovenski očaki, gda je ešče Madjarov niti V Europi ne bilo. Tü so gospodarili, tű se veselili ali Žalostili Slovenci, či jim je šlo dobro ali slabo. Že pred jezero leti so stale 'po zeli ni bregah po Goriškom i v lendavski goricah bele cerkvice, že pred jezero leti je cvelo drevje pogoščavah i ogradi!) i rožice po šürki poljih Slovencov. Že dosta več kak jezero let se čüje od bistre Müre do zelenoga bükovja slovensko spevanje kopačov, koscov i žnjecov.
Bili so to zlati časi za naše očake, gda so mirno Obdelavali rodovina pola po Slovenskoj ravnine Med spevanjom domači pesmi so pasli svoje črede. Nišče jim je ne zapovidavao, sami
svoji gospodarje so bili. Pa časi scL se spremenili. Prišli so drügi naredi na našo sveto zemlo. Prišli so tüdi Türki. Ešče zdaj svedočijo lőrjanska. Tišinska i marijanska cerkev, da so Törki hodili tüdi po našem kraj1, požigali vesnice, kradnoli i morili lüdi. Bog zna kelko jezero Slovencov i S'overk, stari i mladi, je .Zgübla svoje živlenje v teh reparski napad* Törkov. Prišle so tüdi drüge bojne, drüge nesreče na naš kraj i na naše slovensko lüstvo. Ali vse zaman: slovenskoga lüstva je ne moglo nikaj potreti, nikaj vničiti. To lüstvo je gojilo svojo slovensko pesem, svoj slovenski jezik, svoje Slovenske navade naprej. Tak. so minola stoletja edno za drügim. Na našem lüstvi se je nikaj ne spreminolo. Kak so drügi narodi živeli, tak je šlo za njimi naše lüstvo. Že od 1500 naprej smo. meli štampana knige. Ešče zdaj se najdejo pri Vnogi hišah po sto let stare molitvene knige i sv. Pismo v slovenskom jeziki.
Samo edna je bila najvekša nesreča za nas Slovence v tom kraji, tostran Müre, to, da smo čiduže menje hodiji prek Müre k bratom Slovencom. Zadnje čase smo skoro ščista pozabili, na 'nje: Ali nas je itak vsigdar vleklo nekaj ta prek. Radi smo hodili na boža pota i - vsikdar samo na Slovensko, prek Müre, Radi smo šteli Slovenske knige i cilo vnogo-vnogo naši lüdi se je odselilo i se izda seli na Slovensko, prek Müre. Ali do je vse premalo biIo. Mi tű smo se včili drügi jezik, svojega slovenskoga smo pa zapüščala.
Samo v cerkvi smogšče smeli rabiti svoj materni jezik, v Šolah' f drugi uradih jé bio prepovedan, norčarili SO se ž njega. Mi smo pa doma Ji radi gučali svoj materni jezik i kakšte smo delali,. kamašte smo šli, so nas veselite lepe Slovenske domače pesmi, od šteri lepši nega na sveti. Večkrat so prišli tüdi Slovenci od ono stran Müre k nam i so se čüdüvali lepoti našega jezika t krasoti našoj pesmi. Pravili so, da so dosta lepše pesmi kak njüve.
Ali tüdi med nami samim« so bili Vnogi, šteri so začnoli spoznavati lepoto našega jezika i so sklenoli, da bodo opet štampali za naše lüstvo v našem jeziki. Tak je nastane kalendar, Marijin list, Molitvena kniga i na zadnje Novine. Tej listi so bili naši voditelje na žmetno} poti našega živlenja v zadnji letih. Či teh ne bi bilo, bi pomali preminoli mi Slovenci iz našega lepoga kraja. Tej lisii so bili naša opora, oni so nam davali moč; i oni so nas pripelali nazaj k našim bratom. Zdaj se nam več nigdar ne trebe bojati, da bi’ preminole iz toga lepoga kraja Slovenske pesmi. — Zato se zove naš kraj opet Slovenska Krajina, kak so ga negda imenüvaíi naši očaki; ar gde Slovenci prebivlejo, gde se Slovenska pesem glasi, tam je slovenski, kraj i te kraj naj ma slovensko ime. Zato je' naš kraj Slovenska Krajina, kak smo mi Slovenci.
Uradna naznanila.
Vsem občinskim uradom!
Varaždinski vojni okrug je razposlao vsem občinam red, po šterom bi mogeo vsakši, šteri je bio vojak, iti notri. Tüdi za tiste, šteri bi mogli dati živino, či bi nastanola mobilizacija, je predpisani takši red. To je jako potrebno znati za vsakoga že zdaj v mirnom časi, kama de šteri mogeo iti. To je bilo tüdi v staroj Avstro-Madjarskoj državi že v miri natenko določeno.
Ne razmimo zato, kak morejo navalani lüdje raznašati guče, da bo v tom meseci majuši mobilizacija. Vsi takši guči od mobilizacije so laži. Vojaške oblasti so komaj zdaj izdale to naredbo, ar so prle ne mele časa zavolo vnogoga drügoga dela; ovači bi to naredbo že
prle dobili. Čí je pa to delo zdaj končano i dobi vsakši svoj red ravno zdaj, to nikak ne pomeni, da bo mobilizacija, ka nade dugo!
Zato Opominamo občinske naprej postavlene, da naj tak naznanijo občanom, vsakoga pa, šteri bi širio takši guč od mobilizacije, naj naznanijo oblasti.
LIPOVŠEK, s. t.
NEDELA.
Risalska. Evang sv. Jan. XV. Jezuš guči od sv. Düha. Sveto pismo nam svedoči, ka ki ne ljübi, v smrti ostane i ka ljübezen Düh sveti razleva po naših srcaj. To so bože reči. Brez ljübezni do Boga smo mrtveci na düši to je nedostopni za nebesa. Ljübézen oživljajočo pa rodi sv. Düh v nas. Gda jo rodi ? Pri krsti, pri sv. spovedi, pri sv. prečiščavanji i vsakom Svestvi, če je dobro i vredno primerno. Düša, ščeš goreti, ščeš živeti v Jezušovoj ljübezni ? Rada ga jemlji k sebi pri sv. obhajali. Tü, o tu jo deli sv. Düh v puno)* meri.
Trpljenje Gospodovo.
Ta sramota je bila slednjič tak velka, ka.se je Jeremijaš podstopo trditi, Kristuš bo nekdaj ž njov nastčem „On bo s sramotov nosii-čem" (Thr. 3. 30.) Nindri se ne právi, da bo od bolečin, od ran, od vdarcov Sit; nego bole mislijo vsi, ka, je Kristuš šče po sramoti hrepe-neo, gda je vmiro, .čerávno je v m< rji krvi pla-vajoč izd ano düšo svojo:	lejam" (Jan.
19. 28.) Doide va se, kak da bi bio vmirajoč samo s sramotov nasičen, tak neizmerno velka je bila tá: „S sramotov bo nasičen.'
. Moji krščeniki, kde morete najti ví Človeka šteroga trpljenje ne bi bilo lehžejše kak trpljenje vašega Zveličara, četüdi pregledncte zgodovino lüdožercov ali ono Kannibalov ? Če bi dnes to predgo nej samo tigrum i kačam razlago, nego tüdi štorom ino pečinam, bi bio trdno prepričan, da bi je skoro tak daleč Spravo, ka bi razpokali -od smilenja, kajti, to bi njim v toj priliki ne bilo nikaj novoga. Pa li ne sem, kelkim izmed Vás sem izvábo dozdáj le edno skazo naopak, jaz vidim, da poslüšate ví vsi z mir-nov düšov popunoma brézčütno, kak da bi vse to, ka sem vam razlago, ne bi bilo za vas.
A Zatoga volo si nesmite misliti, ka se jaz nad tem čüdüjem, Vej drügo nej sam pričaküvao. Ravno ta je, ka dopuni mojemi Jezuši nezmerne bolečine, neverjetne mantranje i nezaslišano sramoto, ka je on pri vsem tem nej najšo nikoga, šteri bi ž njim čüto. „Jaz sem čako na sočütje, a níšče ga nema z menov: čakao na tolalbo i nikše ne najdem." (Ps. 68. 21.)
Job je najšo v svojoj nesreči tri prijátele, šteri so nad njegovov zapüščenostjov ino nago-tov raztrgali svojo obleko, .šteri so 7 dni T 7 noči ležali pri njem na zemli, šteri so ž njim vőristivali, ž njim jokali ino v svojoj velkoj žalosti Pepel trošili na glavo svojo.
Kda je bio Kate Mlajši od Cézara v vozo vržem ga je sprevodo celi brnski senat, pred šterim je Kato gučo i tožo se je v velkoj bolečin"! pred senátom, te je pa z bridkim sočütjom bio napunjen nad njegovim padcom. (Plut. in Kat ) Kda je bio tiran Dioniz prisiljen od Tim-oelona zapüstiti svoj tron ino se podati v tüji orság, je prišlo ceIo mesto Korinth s káznimi Očmi ino vse pobito, da ga vidi, tak močno je bilo sočütje ž njegovov nesrečov.
A ti moj Zveličar koga pa najdeš ti, da bi meo s tebom le telko sočütje, ka bi ti privoščo le edno reč tolažbe ali bi ti dao kakši drügi dokáz prijáteljstva? Oh, vidi se mi, ka se žalostno ogledavaš i mi odgovoriš: „Gledao sem naokoli i ne bilo pomočnika." (Is. 63, 5.)
2
NOVINE
20. maja 1923.
Celo od tvojih najlübših vučenikov te je odo eden, drügi te je zatajo, a ovi pa so Odbežali; vidlo se je, ka je tebé tvoj oča kak tüjinca prepüsto krutim krvnikom ino da je tvoja žalostna mati z ništernimi drügimi pobožnim! verno vdánimi ženami tebi sledila. Bog moj I Ka bi sirote tebi pomagale? Žene, ja iene, štere so glédat iz daleka! (Mark. 15. 40.) Ka morejo one za té včiniti med nepregledno!' vnožinov hüdodelnikov, šteri so te mučili, med ljüdstvom, štero te je zasramüvalo, med krvniki, Šteri so te križali, med dühovni ino. pismoznancl, šteri so te preklinjali? T isti, šteri so šli mimo, so se norčarili ino majali z glavov: (Mat. 27. 39.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
Za naše vojake, da dobijo bolšo hrano v Krivoj Palanki, so páli intervenirali nar. poslanec Klekl. Ministrov pomočnik so na njüvo prošnjo že pisali komandi v Krivo Palanko. Ravno te poslanec so se zavzeli tüdi za vojaka Maučec Augustina iz Lipovec i Farkaš Ignaca z Beltinec, da dobita nazaj obleko, štera njima je na zgübo prišla.	
Veržej. Na zadnjo nedelo toga meseca, to je, dne 27, se bo v salez. zavodi obslüžavao velki svetek Marije Rom. kristjanov. Spovedavali bodo že v soboto odvečera in v nedelo dopoldne. V soboto okoli 7 vöre do večernice. Kapela de celo noč odpreta. V nedelo zajtra de prva sv. meša in predga ob 5 vöri. Potem se bodo naprej slüžilo sv. meše do 10 vöre. Ob ,10 de na prostom velka, pőntifikalna (Šköfóva) meša ino predga.Popoldne Okoli 2 vöri de prošecija s kepom Marije Pom. ino blagoslov. Tistim romarom, šteri pridejo v soboto ali v nedelo s prošecijov, bomo šli proti, či nam to veditelje prošecije prle, do Sobote, dajo na znanje.
Knige „Hodi k oltarskomi Svestvi“ si je komaj petsto ljüdi naročilo. Telko se ne more štampati, ar bi jako drago prišle. Ešče ednok pozovemo gor vse, ki ščejo deci svojoj knige té küpiti, naj se zglasijo še te mesec.
Za invalide. Opozarjajo se vsi člani zdrüženja vojni invalidov, da se naj v najkračišem časi zglasijo v Soboti, ar do konca toga leta more biti -zgotovlena štatistika od invalidov. Drügi pa, ki so šče ne kotrige toga drüžtva se naj vpišejo. Vö bodo dane nove članske knigice, v šteri more meti vsakši svoj kep. Sto šče kaj več zvediti od toga, se naj obrne na Alojza Kaufman v Križavci alí Štefana Gašpar v Čöpinci. Ki se za kratek čas nedo priglasi, nedo sprijeti.
Vsem, ki nam od določene naročnine kaj više pošljejo, se srčno zahvalimo. To šumo obrnemo za pokritje stroškov, štere mamo. pri naših čásopisaj za sirote, Štere té brezplačno dobijo. Zadnjič so nam poslali vlč. g. Žerdin Jožef pleb. v Radikovcih više naročnine ešče 25 Din, — Maitz Franc, obč, tajnik od Sv. Jürja pa 5 Din. — Srčna hvala obema.
Najden je na den sv. Florijana v Krogi „Šolski Molitvenik“ z napisom: Za spomin od tete Ivanke Mežan, Bled 18. 8. 1918. Lastnik naj se zglasi pri Titan Franci v Krogi št. 49.
Tretjerednikom na znanje. Na risalsko nedelo bo odveza za tretjerednike i kratek navuk po večernici v Črensovcih.
Hvala Amerikancom. Više naročnine ednoga dolara so nam poslali še 50 centov podpore sledeči darovniki: Törnar Janoš, Prša Matjaš, Hanc Janoš, Farkaš Anton, Lajnar Janoš, Vagner Ana, Gabor Martin, Frank Martin, Žerdin Janoš, Hajdinjak Matjaš, Koroša Janoš, Györköš Franc, Denla Janoš, Žalig Štefan, Tratnjek Jožef, Hozjan Janoš, Fujs Janoš, Lebar Janoš, Tkalec Štefan, Matjašec Marko í Prša Martin. — Na dolar naročnine so dali še dolar podpore .Farkaš Anton, Salay Štefan, Hozjan Martin, Kramar Jožef, Grüškovnjak Matjaš i Salay Janoš. Samo podpore so dali Halaš Ana dva dolara, Baligač Matjaš J dolar, Schreiber Janoš 50 c., drüštvo sv. Ivana Krstitela prekmurskih Slovencov pa šestnajset dolarov. Čurič Ivan je dao na dolar naročnine še dva dolara podpore, Vouri Marko dolar naročnine i Glavač Andraš za lansko Ieto naročnine osem dölarov. Vsem darovnikom srčno hvalo izreka Vredništvo Novin i M. Lista.
Kak in gda se bo vršila razdelitev knjig? 13. apr. 1923. je poslao čast. g. I. Godina okoli 8 metrov knjig za prekmurske knjižnice. Knjige so prišle in se nahajajo v Bratonci. — Za razdelitev teh knjig se je ustanovo Odbor, šteri je bo delio. Te odbor stoji iz 5 članov. Odbor je skleno, da dobijo knjige: 1 Vsa drüštva, čitalnice, vzgojevalni zavodi, Orlovski odseki itd. ki stojijo na krščanski]- podlogi i vložijo formalno prošnjo na odbor. 2. Knjige pridejo v last drüštva, čitalnice itd. . . . dokeč obstojajo, zato si naj vsako drüštvo, čitalnica itd. t . . pridene pravdam, da v slučaji razpüéta, knjige pridejo nazaj gori imenüvanèmi odbori, šteri bo pali skrbo, da pridejo do svojega Cila i namena. 3. Orlovski odseki samo te dobijo knjige, če nej tam izobraževalnoga drüštva, čitalnice itd. Če se pa ostanövi drüštvo, čitalnica itd. pride v last drüštva. 4. Vsi, ki prosijo, v prošnjah naj navedejo, kakše knjige želejo meti, s tem pa ne povedano, da bodo ravnok te dobili, nego odbor bo gledao na to. V prošnji, kak prilogo naj po mogočnosti pošlejo seznam že imajočih knjig, da ne dobijo takše knjige, štere že majo. 5. Posameznik ne dobi knjig. 6. Iz šterih knjig je več izvodov, si bo ostale odbor predgao i bo delao na to, da s tistimi ustanovi nove knjižnice po tistih krajih, kje še jih nemajo, f. Vse dopise ino prošnje se víožijo na g. Herman Ferdo bogoslovca do 20. jun. i to do 15. junija v Maribor, Glavni trg 7. od 15. junija pa Bratonce p. Beltince,
Beltince. I. B. Z tem podpisom je že dvakrat pisao neki-gospod v »Mürsko Stražo" proti ednoj beltinskoj gospodičini, ki je stopila v državno slüžbo, da je magyaronka i da bi njoj zeli slüžbo. Prvokrat je Murska Straža objavila njegov dopis v 5. Štev, potem že v í. Štev. prekticala, da nej istina. Tomi gospod) še to nej bilo zadosta piše ešče ednok, a .Murska Straža" ne je objavila njegove neistinske reči, ár so že znali, da s hüdobije dela i ne istinske reči piše.-!. B. Vašega iména še zdaj ne bomo vöpisali, ár mámo vüpanje, da se pobolšate; tüdi nemo Odkrivaü vaše rane, ar bi znale preveč smrdeti. To vam lehko povejmo, da v svojem oki ne Vidite1 hrama, v drügom pa smet opazite. Če vam je ta gospodična kaj zakrivila, iščite na drügi način svojo škodo, ne pa na tak lažljivi način. Ali', vas bolij, da je domačinka prišla do ležejšega krűha? To vam naj bo za zdaj zadosta, če nej, bomo vas nači krotiti. — Beltinčar.
Murska Sobota. Dne 9. majuša 1923. okolik V, 12 vüre je prišeo v tajništvo Slov. lüdske stranke v Soboti vučiteo Hočevar Ciril, ki vči deco na lüdskoj šoli v Soboti. Te brezverni vučiteo je .Orjunce". Gda je prišeo v gostilno Franca Peterka, je pitao jeli se nahaja v pisarni strankin tajnik g. Švikaršič, ar Hočevar šče taki i skriva) z Švikaršičom gučati. Med tem časom je prišeo ravno pri vratih g. Švikaršič. Hočevar prosi, Či more ž njim med štirimi oči govoriti. Gospod Švikaršič to radevole dovoli, ar si je mislo, da ma z inteligentnim poštenim vučitelom gučati. Ali opraviti je meo z razbojnikom, pre-tepačom prve vrste sirovinom. V pisarni pita Švikaršiča, jeli se on more spominjate zakaj je bio on na višji šolski svet naznahjen, Gospod Švikaršič njemi odgovori, da še ne spominja več, ar je Ze predugl čas i to tüdi njega ne briga. Na to plüsne Hočevar Švikaršiča tak močno, da je spadno natla. Taki je šteo Hočevar zbežati pri vratih, ali šče v pravom časi ga zgrabi Švikaršič i ga vzeme na odgovor, „e Znani nam Sokol Hočevar je pred svedoki, povedao, da je to napravo v čemeraj. Švikaršič ma rane na lici i toži g. Hočevara. Kak je znano, je Hočevar Orjünec, ki si šče tak slavo spraviti, da hodi domo pretepat mirne lüdi. Ka pa pra-, vijo starišje dece, štero vči pretepač? Opozarjamo višji šolski svet na to. Vučitelov Sokolov, . Orjüncov ne maramo, najmenje pa pretepali,
Prekmurski legijonari! Dne 27. maja (v nedelo) predpoldnevom ob 9 vüri se Vrši sestanek v Beltincih, v gostilni g. Hubera. Na sestanek (gyülejš) so dužni i tüdi strogo obvezni priti vsi oni prekmurski dobrovoljci, šteri so za časa madjarskega komunizma prostovoljno šli prek na Štajar i so tam vstopili v legije, narodno stražo itd. Dokumente (potrdilaj, da je zaistino bio dobrovolen je Prinesti sebov. Udeležba je obvezna! Pridite! Prekmuiski legijonar.
Polovična vožnja za mladeniški shod v Celji je dovoljena na Južnoj železnici: to je od postaj Čakovec in Ljutomer—Radgona—Celje. Nikaj izkaznic je rasposlali) tüdi v Prekmurje. S tov izkaznicov küpi vsaki na postaji kde vstopi celo karte in dá tam pri blagajni karto in izkaznico žigosati (štemplati). V Celji pa karte nesme oddati, ar se bo ž njov zastonj nazáj peliao. Dečki In možje, pridite v vnogom števili na risalski pondeljek v Celje na marijan-ski shod!
Država.
Vmoro je lastnoga očo v Kamendoli Veljko Andrejič. Za volo imanja je včino to hüdobijo i pred sodom njemi je ne bilo žao za njo. Dobo je dvajseti let teške voze.	
Paprika je izdala morilca. Poleg Niša v Srbiji je žena s pomočjov svojega sina Milana z drvaricov razsekala glavo moži. Mrtveca sta zakopala v gredah i žena je drügi den posadila papriko gor. Prišli pa so žandarje. Eden je nekaj brskao po papriki i je najšeo mrtveca. Oba morilca so taki prekdali sodišči.
V vesi Prošnice se je igralo petero dece poleg potoka. Ednomi pride na miseo, da bodo kopali lüknjo pod breg. Resan
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Tü najdemo zapisano, da je bilo leta 250 pod papom Kornelijom v Rimi 46 dühovnikov i 154 menših cerkveni slüžabnikov, štere vse so vörniki sküpno z 1500 sirmaki vzdržavali z dobrotnimi dari.
Čiravno so tüdi te jako častili grobe mučenikov i ravno zato skrbeli za katakombe ali podzemelska pokopališča i jih ohranjüvali vsikdar v dobrom stani, da bi meli vama zavetja, či bi se začnolo novo preganjanje, itak šo se navadno ne shajali v teh prostorih k slüžbi božoj, nego meli so lepe hiže bože nad zemlov. Bile so velke, včasi prav lepo okinčane, navadno v vekši krščanski hižah, posebno v prostomi dvoranah, štere so imenüvali Rimlanje triklinije, kakše so bile v hišah bole prémožni meščanov.
Ali pitao bi znan što, kak je moglo v časih nevarnosti shajati telko ljüdi v navadno hižo, da ne bi zbüdili pozornosti nevörnikov? To je napravila nekša navada pri Rimlanih. K bogatim Rimlanom so hodili vsako ütro lüdje vsakšega stanü, da jih pozdravijo i se priporočao njüvo)
milosti: prijateli, varovanci, sužnji i drügi. Nešterni so pozdravlati gospodara samo v spodnjo j sobi! so pali odišli, imenitnejše pa je gospodar zorao v notranji prostorih okoli sebe. Tak se je zgodilo, da je v kakšo hižo prišlo do sto lüdi, edni naprej, drügi Odzaja i nikomi je to ne kaj nenavadnoga bilo.
Vuk i lisjak.
Čüli smo, kak je čarna sužnja podpihüvala Korvina proti kristjanom, štere je tüdi sama jako sovražita. Mela je najme ednok gospodinjo, štera se je ppkristjanlja i zato je podelila vsem sužnjom prostost. Afte ali Zubale (to je bilo njeno prejšnje ime) pa je ne štela őprostiti, ar se joj je ta vidila nevarna zavolo njenoga ognje-vitoga značaja; odala jo je zato drügom! gospodari — Iz toga izvira njeno sovraštvo do kristjanov.
Rečí so ne bile zobston. Korvin je skleno, da bo začno delati, ali čüto se je premalo künštnoga za to; iskao si je zato pomagača. Večkrat je že vido na pokopališčih i na drügi javni prostorih Fulvija.i ga Občüdüvao zavolo lepoga i bogatoga njegovoga obnašanja na zvünaj i zavolo sladki njegovi reči, ali ne se ga je vüpao nagučati. Ednok pa Zvedi, kaj je Fulvij i kaj je njegovo opravilo. »Kaj pa, čí bi se jaz zvezao ž njim?,8 si misli, „njegovaprebrisanost
i künšt bi nadomestila to, ka menjka meni. To bi pa vredno biIo!"
Na deseti den sréča na krasni Pompejovi gredah Fulvija i stopi pred njega.
»Kaj bi rad?" se oglasi tüjince i zaničlivo gleda Korvina od nog do glave, šteri je bio v sirmaškoj, zamazanoj obleki.
.Pogučao bi se rad s teboj v nekšoj stvari, štera bi bila tebi v dobiček i meni."
„Da bo tebi v dobiček," odgovori Fulvij, „to rad vörjem, ali meni ?“
»Fulvij, jaz sem odkritosrčen Človik 1 ne poznam lepi i sladki rečí, naj ti zato pravim naravnoč: ti i jaz sva ednoga kopita.8
»Kaj*, predrznež?" Zakriči čemeren Fulvij, postane rdeči i njemi zagrozi.
,,Či mi zato kažeš mesnice, odgovori mrzlo Korvin, da vidim tvojtvi nežnivi roki t zlate prstane, le kaii je; či se mi pa misliš protiti, jih bole skrij za hrbtom — lepše bo to za tebe."
„Na kratci povej 1 Kaj ščeš ? Kaj misliš s tem, da sva oba ednoga kopita?"
»Nikaj drügoga, kak samo to,” zašepeče Korvin, „da si ti zalezovalec i skrivna tožiieo."
.Fulvij se za nekaj časa prestraši, ali včási pride k sebi i pravi: „Odked si jemleš pravico, da me tožil tak grdi dejanj?"
Dale.
20. maja 1923.
NOVINE
3
so začnoli vsi pridno kopati. Ali naednok se zrüši zemla i ji vseh pet pokople. Starišje so vseh samo pet mrtvi izkopali.
Smrt zavolo straha pred porodom. V vesi Gračanici je žena tamkajšnjega trgovca mela poroditi 11. dete. Ali zavolo straha pred porodom je ne mogla jesti ne piti. Nekaj dni pred porodom pa, gda je moža ne bilo doma, se je svetejšnje oblekla. Nato je zgonila deco vün se igrat, sama pa se je v hiži obesila. Mož pride domo i deca bižijo proti: „Atek, njemi kričijo s radostjov, mama so pa tak veseli, v svetešnjo obleko so se oblekli.“ Oča resan idejo v hižo i vidijo, da je žena mrtva visila.
Umor katoliškega dühovnika. Iz Mukačevo poročajo, da so župnika Hugoja Besser zgrabili i ga na nesmilen način bujli. Žandarje so izsledili morilce. Cela ves je bila tak razburjena, da se je žandarom komaj posrečilo obvladati lüstvo, da so ne spoklali ciganov.
V Sarajevi so Orjunci bujli ravnatela „Savez hrvaški zadrug,“ g. Sočo.
Srebrne peneze tak 8 kio je najšeo železniški uradnik v prvom razredi na vlaki iz Zagreba v Ljubljano. Ar so zgübitela dozdaj ne najšli i či ga do 15. majuša ne najdejo, bo peneze dobo tisti, ki jih je najšeo.
Človek na vrhi törma. V nedelo, 23. aprila so v Zagrebi na najvekšoj cerkvi zapazili človeka tijan gor pri križi na törmi, gde je telovado: stao je na ednoj nogi, dol ščučavao i gor, na zadnje pa si je seo na križ, si je napravo cigareto i jo mirno pokado. Vse puno lüstva je prišlo vküp, da so ga gledali. Takša gnjača je nastanola po vulicah, da so policaji meli dosta dela ž njimi. Zato so v törmi počakali korajžnoga telovadca i gda je za par vür prišeo dol, so ga zgrabili i odpelali na počitek v vozo, ar je s svojov telovadbov delao nered po vulicah. — Piše se Štefan Kosinj, je 21 let star. Pravo je, da je zato šo gor, ar njemi je nikaj ne mamica i bi ednok rad vido lepi Zagreb iz törma dol.
Svet.
Opica zaprla tovaja. Nekša drüžina na Angleškom je mela opico. Mož i žena sta večer odišla vün. Gda sta prišla o ponoči domo, sta najšla doma vse odpreto. Opica je stala pred vratami pri kamri. Skoči proti gospodari, ga zgrabi za rokav i ga žene v kamro, gde je gospodar najšeo tovaja, šteri ga je za božo volo proso, da ga naj ne streli. Prle kak so tovaja žandarji odpelali, je povedao, da je komaj stopo v hižo, da bi ropao, je že nekdo zakleno dveri. To je napravila pametna opica, štera se je te postavila pred dveri za stražo.
Na Angleškom so šteli prepovedati točenje alkoholni pijač, ali samo 40 jih je bilo zato, 236 pa proti.
785 milijonov koron vrednosti v džündžah je bilo vkradjeno te dni grofici Hildi Nako med potjo iz Budapešte v Beč.
Od meseca novembra toga leta dobijo lejko Amerikansko državljanstvo tüdi tisti Amerikanci, šteri so ga med vojno ne šteli sprijeti, da ne bi šli v vojsko.
Iz Švicarskoga poročajo, da so te dneve najšli na smetišči med poginjenimi mačkami mrtvo telo večkratnoga milionara Štauffera. Bio je 66 let star i strašno skopi človik. Kama pela prevelka skopost!
Ples. Amerikanski listi poročajo iz New-Yorka, da je več plesalcov mrlo v vganjanji. Eden je plesao 78 vür, naednok pa je spadno ta mrtev. Najduže je plesala miss Jane Cully iz Clevelanda, 90 vür i 10 minut.
Podrügi den v zraki sta bila te dni Reagy i Kelly z zrakoplovom. Vsikdar
kaj novoga se najde. Ne bo dugo i bo prišeo čas, da bodo lüdje letali. Že zdaj pravijo, da se bo v bodočnosti več vozilo i delalo v zraki, kak na zemli.
Na otoki Koreji na Japanskom je bio tak velki viher, ciklon imenüvan, da je zdigno celo goro vode na otok. Več kak 400 ribičov se je vtopilo.
Slovenci morejo na Italjanskom davke plačati, či majo slovenske napise na trgovinah.
V Londoni na Angleškom je te dni Miss Alma plesala 50 vür tak, da je nikaj ne henjala. Stara je 32 leti. Med plesom je jela samo grozdje, da se je okrepčala. Mela je sedem plesalcov, igrali sta dve godbi i eden gramofon.
Na Polskom morajo slüžiti tüdi ženske kot pomožna moč v vojni od 20. do 40. leta.
Kak je mro rusoski casar? Nikola II. i cela njegova casarska drüžina so bili 16. julija 1918. leta na Rusoskom v Jekaterimburgi vsi postrelani. Mrtvece so odnesli v log i so jih zežgali.
V Avstriji so te dneve vkradnoli — železniško progo (železnico). To so künštni tovaje!
Domača politika.
Jako želno smo pričakovali, kak de se nam godilo po volitvah. Tak smo bili že nezadovolni. Penezi naši so Šli dol, draginja pa gor ; dače so se samo zdiga-vale, nam se je pa či duže slabše godilo. Pravili smo i še tolažili, da bo že bole po volitvah. Resan; volitve so minole, i ka vidimo? Ravnotak je kak je bilo, šče skoro vekša draginja. jAIi so nam zato kaj pomagale volitve ? v, nam pomaga kaj politika ? — Ja, jako dpsta nam jiomaga. Inda smo ne znali, ka je to politika. Vnogi ešče zdaj ne vejo. Zato,; da mo vsi znali, naj bo tű povedano, da je politika nikaj drügo ne, kak skrb’za "državo. Zato lejko pravimo, da je vsakši Človik politik, šteri kajšte dela za dobro, za napredek, za srečo države i državlanov. Zdaj Znamo, zakaj od politike tak radi čüjemo, kak radi bi zvedili vsigdar, jkakša je naša po-litika, ar s.tem Znamo,1 kak se nam godi ali-se nam bo zgodilo. v Ar pa celo državo vodi Vlada, vlado pa podpirajo ali se pa bojüjejo proti njoj poslanci, zato je politika takša, kakša je vláda. Nam se dobro ali slabo godi, či je vláda poštena ali nepoštena. — Kak že znárn.0, se nam je tri Zadnja leta preci slabo godilo, (kak skoro v vseh drügi državah),, ar je vláda bole glédala samo za sebe, za svoj žep. Ta tri leta so bili na vladi, demokratje. Šteri so se dali voditi, od nešterni bogatašov v Beogradi. Tem bogatašom šo davali demokratje dovolenja za izvažati iz naše države v drüge i od tgm pa drűgo blago notri voziti. Tej bogátašje so pri tom slüžili milijone, šteri vnogo je šlo v de-demokratski žep. Pri tom so demokratom pomagali radikalci i samostojneži (Pucelj). Ali radikalci so se na zadnje itak streznili. Vidili so, da tak samo lüstvo trpi, i sé samo nešternim bogatašom dobro godi. Zdaj razmimo, zakaj je. bilo pri nas slabo, — Zato so radikalci že v zimi vövrgli z vlade demokrate i so razpisali volitve. Pri teh volitvah so samostojneži Ščista propadno!!, demokratje so pa samo pou telko poslancov dobili kak prlé. Ar so se demokratom strašno skomine vrtéle po vladi, so šteli meti tüdi zdaj v rokah vlado, či bi kelkošte koštalo. Znali so dobro, da bi jim beogradski bogatašje itak stokrat telko dali zato. Gda so demokratje vidili, da vse vküp nikaj ne pomaga, ar so radikalci ešče itak pošteni, so spravili vküp drüštvo. Imenüje se Orjuna. To drüštvo ma cio:
demokrate spraviti na vlado s pomočjov orožja. Po celoj Jugoslaviji so tej demokratski Orjünci i bijejo vse prek što je ne demokrat. Takše Orjünce mamo tüdi v Soboti i Lendavi. Ali tüdi Orjünci nedo pomogli demokratom do vlade. Cela 'naša politika se je dozdáj sükala okolik toga: ali do meli vlado v rokah demokratje ali ne. Posrečilo se nam je demokrate vö vrčti i zdaj se komaj začne s popravlanjom tistoga, ka so demokratje pokvarili i zapravili. Kak se nam to posreči, bomo že vidili, ali dozdáj smo dosta dosegnoli že s tem, da smo demokrate vö z vlade pomeli.
Svetovna politika.
Či je domáča politika skrb za domačo državo, to je, či se vsakša držáva briga samo za svoje i za vse svoje državlane, te bi Svetovna politika mogla biti: skrb za celi svet. Mogla bi biti edna vláda, štera bi vodila celi svet, vse lüstvo. Bog zna, či bi nam te bogše bilo, či te ne bi bile bojne. Istina je zdaj ta, da takše vlade nega, štera bi vladala celi svet. Istina pa je, da ravno zdaj po svetovnoj bojni, so začnoli jako misliti tüdi na to i na Švicarskom je Že nekaj takšega, štero se pa ne imenüje Svetovna Vlada, nego drüstvo narodov. To drüštvo ma cio, da bi vse države na sveti, vse narode zdrüžilo v edno drüžbo. Vsakša držáva bi mela ? tom drűštvi ednoga ali dva svojiva Človeka, Šteriva bi tam zaspala svojo državo. Te bi bilo resan nekaj lepoga, ar tak niedna držáva ne bi mogla drügoj bojne napovedao-. Či bi štera držáva Sela proti drügoj iti, bi včasi vse drüge države bile proti: bi pomirile sovražnike. Ali dozdáj je to drüštvo narodov jako slabo. Največ kvari njegovo delo to, da jé po svetovnoj bojni niedna držáva ne zadovolni. Ne šo zadovolni zmagovalci, šče menje pa premagana. Vsakšá držáva bi rada vekša bila, bi rada svoje meje ešče bole raztegnola. Kak vidimo zato bo ta nezadovolnost pripelala ešče do vekše svetovne bojne, kak je bila ta. Gda bo to, toga níšče ne ve, ali prišle bo do toga. Mi se ga mogoče ne bomo včakali. Da se bar ne bi 1
Pa tüdi tak močne države nega na sveti, da bi Ona sama vodila svet Je pa več jako močni držav, štere se vganjajö v tom, štera bi bila najbole močna Te države so: na prvom mesti: Zedinjene države v Ameriki, mi pravimo na kratko samo Amerika; na drügom mesti Angleška, na tretjem Francoska, na Štrtom Japonska i bi lejko pravili tüdi na petom Italian-ska ali ta je že bole mala. Jako močne so pa ešče izda Rusoska, Nemška i Törska. Tevi dve zadnjivi sta bile v svetovnoj bojni premaganji od Prejšnji, Rusosko pa so bolševiki vničili. Prvi pet držav kak zmagovalke, so se vrgle zdaj na premagana kak zverína na svojega premaga-noga sovražnika. Razdelite so si med seboj vnoga posestva od premagani (kolonije, otoke), okrožile $o jim meje i zdaj ji šče gospodarsko cecajo. Vsakša bi rada bila kak najbogatejša. Na sveti pa pri bogastvi, velkom gospodarstvi nájveč pomagajo rüde: premog, (štanjko!) petrolij i drüge. Ar pa v vsakšoj državi nega vseh teh rüd ali pa nega zadosta, si vsakša držáva prizadevle, da bi sí jih spravila, kakšte Zi te. Zato je zasela Francoska velki deo nemške zemle, štera se imenüje Porurje, ar je tű dosta rüd. Zato se vganjajö med seboj Francoska, Angleška pa tüdi Amerika i Rusoška, štera bi za sebe pridobila Törsko, ar je tam dosta petrolija. Kak vidimo, ves svet se siiče okolik toga, kak bi si vsakši, vsakša držáva pridobila bogástvo i zadovolnost.
Na prodajo
je en Wolf-vrste parni lokomobil 17. Hp. iz leta 1908. še dobro ohranjen. Na pogled je v Žižkovci p. Vratišinec.
Eladó
egy Wolf-féle heissdampf lokomobil 17. Hp. 1908-beli kitűnő állapotban üzemben megtekinthető. Zsizskovec p. Vratisinec.
Naročte si „Novine!“
NOVINE
20. maja 1923.
4
Gospodarstvo.
Naše gospodarstvo.
Nas menše lüdi v Slov. Krajini posebno veseli, či kaj čüjemo od gospodarstva. Vej je to naše vsakdanešnje delo, hüd i vsakdanešnja skrb, kak si vrediti doma gospodárstvo, kak obdelavati pole, kak ravnati s senožatjov i kak z logom, da nam bo donašao kak nájveč dobička. Radi si pogučavlemo od cene,, kak je draga živina i vsakdanešnje potrebščine. Pri tom nam pa malo pride na miseo, da bi se pogovarjam tüdi z drügim prijatelom, šteri bi nas ravnotak navčo, kak starejši, izküšenejši kmetje i to je dobra gospodarska kniga i časopis (n o vine),
Pri vsakdanešnjem gospodarstvi, či je ravno kakšte malo, se vse süče okolik ednoga pitanja: kak priti do toga, da nam bo pole, travnik, log, grede i živina kak nájveč notri prinesla. Ka nam pomaga noč i den delati i se mantrati, či vidimo da je zaman naš trüd, da nemamo nikšega ali samo mali dobiček cd vnogoga trüda. Vsakši želi, da bi meo dosta dobička na blagi, šteri pa küpi, bi pa opet rad vse fal küpo. Razmi se, da to tak namre biti, da bi Človik samo fal küpüvao i drago tržo. Zato se lüdje na sveti delijo na štiri vrste ali mogoče na pet cilo na šest, ali dve zadnjivi vrsti sta že ne tak važnivi. Te vrste so: polodelavec. (kmet), obrtnik (mešter), tovarniški delavec (šteri v fabrikah delajo- i uradnik ki po uradih, v kancelarijah delajo). Kak peto vrsto bi računali slüžabnike (hlapce) i na šesto mesto bi djali tiste, šteri samo jejo, pijejo i se lepo oblačijo, ne delajo pa nikaj. No, takši pri nas več nega dosta pa tüdi v drügi državah jih več nega vnogo. Dnesden vala za vsakoga človeka: što ne dela, naj- ne jej. Vsakši more delati, vsakši še trüditi, da se preživi.
Iz teh štiri ali peti vrst lüdi se vidi, da kmetje, poledelci mamo živež,-hrano, mi pripravlamo krűh i tak branimo celi svet, mi pov-iemo živino, štera je tüdi jako Važna za prehrano sveta. Naše delo se vrši, mi delamo pod slobodnim suncom, na lepom čistom zraki. Nišče nam nemro braniti töph ga sunca, čistoga zraka, zlate slobode. 1 to je tak velki dar boži, da so naši trüdi od zajtra do večera nikaj ne proti tem dobrotam. Idemo delat na pole i pravimo: to je moja njiva; idemo kosit na travnik i znanio, da idemo na svoje; pridemo v log i tam nas pozdravlajo naše ptičice, nam zeleni drevje, nam cvetejo rožice. Pa čí idemo ravno drügim pomagat delat, nas razveselüjejo lepe pesmi, šteri nam níšče nemre zabraniti. Prostost, Sloboda, pesem, zlato sunce, čisti zrak, veselje i radost šo plačilo za naš tiüd. I to je pravi, živlenje, vredtió človeka. Skoro bi pravili, da nas ma Bog nájraj. Vej nam On davle vreme i dešč, celo letine, ki je že potem dobra ali slabše, a tak slaba, da se ne bi mogli preživeti pa skoro nigdar ne. Ali vnogo-vnogo-vnogo je od nas odvisno, či je Istina dobra ali slaba, Zakaj i kak,. od toga drügoč.
Cene silja: pšenica meter 1820 koron, ječmen 1260, oves 1140 kukorca 1000, beli grah 1980, pšenična mela prva 2700, pšenična mela drüga 2660, pšenična mela tretja 2540, otrobje 580 K.
Cene živini: prasci 5 do 6 tjednov stari od 600 do 1000 K; 7—9 tjednov stari 1200—1600 K.; od 3—4 mesece stari 2000—2400 K, od 5—7 mesecov stari 3500—4600 K; od 8—10 mesecov stari 4800—5600 K; od 1 leta 6500— 7000. Na živo vago svinje od 90 do 100 K.; jünci od 50—60 K, krave od 44—52 K, teoci od 60—82 koroni kila.
Mast 180—200 koron kila, bilice po 4 korone.
Vrednost penez. 1 Dolar 384 K , 1 francuski frank 26 K., 1 češka krona 11—11.64 naših kron, 1 italijanska lira 19 K., 1 dinar 50— 53 vogrskih kron, 1 dinar 750—800 austrijskih kron. Dinar je notirao v Cürihi dneva 15. majuša 5.80, to je, da za naših 100 Din., dobimo 5.80 švicarski frankov.
Teštament ali kak moremo teštament delati.
Teštamenti na kmetih so navadni i jako IthkL Paziti moremo samo, da zapüstnik dela teštament samo od svojega imanja i da ne meta v teštamenti tüdi imanja svojega zakonskcga tovariša ali tovarišice, da je vsebina teštamenta jasna i da se nemre razmiti na dva načina, da nega v njem takši pogojcv, šteri so nemogoči ali po zakoni nedopüstno Takši teštamenti bi bili nevaláne Nevarni bi bio na priliko teštament, V šterom se imenüje öröčnik pod pogojom, da
naj vsikdar sovraži sosida i da njemi nikdar ne sme odpüstiti žalitev i tožb.
Kak smo že povedali, se ne sme zdrüžiti v eden teštament dva. Samo mož i žena smeta napraviti vküp eden teštament. Itak pa ne priporočamo takših teštamentov brez pomoči pravnoga zastopnika, ar so z napravo Zdrüžene težkoče. 
Povedali smo‘že tüdi, da se sme vsakši teštament razvelaviti od zapüstnika. Poleg toga pa "pozna naš zakon ešče dedne pogodbe (ne pa tüdi volilne pogodbe), s šterimi si dve osebi (peršoni) edna drügoj ali pa vsakša vsakšoj oblübla vso öröčino, ali pa deo nje (polovico, tretjino itd.). Pogodbe s šterov bi se oblübila le gotova stvar iz zapüščine (volilna pogodba), zakon ne pozna. Dedne pogodbe lehko skleneta samo zakonskiva (mož i žena), níšče drügi ne. Takše dedne pogodbe morejo biti napravlene v formi notarijušovoga pisma, ovak so nevelavne. Dedne pogodbe so, se razmi, pogodbe i kak takše, se ne smejo yeč nazaj vzeti. Edna oseba, stranka ne sme odstopiti.
Inači se smejo vse zadnjevolne naredbe ali teštamenti nazaj vzeti, to je inači napraviti. Či pa šče što nepremično i za sebi obvezno komi zročiti kakšo gibajočo ali negibajočo stvar tak, da jo dobi tisti, komi je namenjena, po dogovori i nepreklicno komaj po smrti zapüstnika, te trbej napraviti notarijuške pismo od darilne pogodbe, či se pripeti smrt. V kakši j drügoj formi, kak notarijuške) so darilne pogodbe za, slučaj smrti nevaláne.
Ravnotak so nevaláne dedne odpovidi, štere nemajo forme notariuškoga pisma. Na kletih se dostakrat dogaja, da izplačajo starišje sina ali hčer, štera ide od hiže. Dajo njemi öröčino naprej ali v penezi!) ali v gibajočein ali negiba-jcčem tak, da je s tem popunoma izpiačani i da nema od starišov nikaj več dobiti, niti dokeč Živijo niti po smrti. Delajo se pa takše pogodbe navadno doma pred svedoki ali samo ustmene ali pismeno. Takše ustmene ali pismene pogodbe so pa nevaláne. Zakon zahteva, da se morejo napraviti pred notarijušom, ar ovak misli, da so stranke ne mele zadosta resne vole odpovedati se naprej svojoj öröčiiii. Ar so brez notarijuša napravlene takše pogodbe od dedne odpovedi nevaláne, sin ali hči, šteriva sta že izplačana od starišov, itak Ithkó po smrti starišov zahtevala ešče öi Očino- Sin ali hči bota lehko tak posteniva, da ostaneta pri svojoj besedi i da ne bota,-po smrti, starišov nikaj meč zahtevala. Inači pa je, či je izplačan! sin ali hči mro i zapüsto ešče malo deco. Varuh (tutor) dece se more postaviti na zakon i-zahtevati za nedoraščeno deco .ešče öröčino po mamici ali dedeki. Tak bo öröčnik, Šteromi sta stariša namenila svoje imanji*, mogeo izročiti i prepüstiti že izplačati siarisovoj deci ešče drügo öröčino; tisti pa šteromi sta stariša zročila nad živimi svoje imanje, bo mogeo že izplačanim bratom i sestram ešče izplačati öröčino,'štero bodo pri šacali, samo zavolo toga, ar dedna odpoved nema zakonske moči. .
Pošta.
Gašpar Jožef. Čepinci. Plača 25 Din. Zato ka dobi tüdi kalendar. Če nešče kalendara, te samo 20 Din. — Kolmanko, Korovci. Novine smo dotičnomi stavili. Oglasi v Novinah spadajo med najfalejše. Davčni urad potegne v kraj takso, štampar plačo za štampanje, fabrika za papir, uredništvi pa ostane dostakrat dug ali pa samo kakša drobtinica. Cankovčar. Gospoda Mitnjeka so ravno tam bujli v tistom Burgenlandi, kak Patakija. Fare neso preveč razdaljene. — Maučec. Lipovci 111. Farkaš Ignaca mati Beltinci. Proso sem za vašiva sina, ka odnešeno obleko nazaj dobita. Naj mi pa data ešče glas, gde njima je obleka odnešena, jeli na poti, ali z magazina ali na postaji. Ve njima sem tüdi pisao. — Štefan Cipot, trgovec. Turnišče št. 10. Anton Bokan, Gradišče št. G. Ivan Antalič, trgovec, Vuča Gomila št. 87. Majcan Leopold i Janoš, Rankovci št. 11. Ivan Fartelj Moravci. Prosijo vas naš g. poslanec Klekl, da njim naznanite v Belgrad (parlament, jugoslovenski klub) kak so vaše prošnje rešene pri generalnoj direkciji carin.
Sprejmem takoj ali malo pozneje
vajenca (inaša)
za dimnikarsko obrt.
Hrana in stan v hiši. Obrniti se je na VIKTOR MAJZELJ, dimnikarski mojster v Dol. Lendavi.
Naznanje
vsem onim, šteri se spravlajo k zidi, prle kak bi si prskrbeli, Cement, Vapno, Železne nosilce, (Traverse) Okove (Spolarijo) in Štedilnike (Sparherde) naj se obrnejo k meni, nadale priporačam: Dobropoznate moje specijalne Garantierane kose, vsakovrstno orodje (škér) za les pa za železo obdelavati. Jako točna in poštena podvorba.
Trgovina z železom
Jožef Toplak prle Marton Kálmán Dolnja Lendava, Glavna ulica 67.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se Umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
NEMECZ JANOS
BAUTOŠ
v MURSKOJ SOBOTI
odáva
vsefelé železo, obijanje za rame, glažojno.
Mašine
za šivanje, sejanje, slamorezanje pa tüdi
za mlatiti
po niskoj cejni.
HRANILNICA
(Takarékpénztár)
v MURSKI SOBOTI
prodaja svojo hišo na glavnem trgu v Murski Soboti (Bergerjevo hišo)
in svoja dva travnika ob Lendavi. Pojasnila dajeta gg. Josip Benko, trgovec in Dr. Ferdo Černe, odvetnik, oba v Murski Soboti.
K odaji hiša i posestvo.
V DOLNJEM LAKOŠI poleg dolnjelendavskoga kolodvora
je k odaji
eno lepo posestvo in hiša. Posestvo stoji približno iz 5 oralov zemlje, senožati i sadovnjaka. Hiša je zidana i s črepom pokrita, stoji iz 2 sobi, kühnje, kleti i pivnice kak gospodarsko poslopje. Natančnejša - pojasnila dá KAROL HORVAT bivši notariuš v ROGAČOVCI kak tüdi v D. Lakoši nahajajoči se lastniki.
Ház és birtokeladás.
DOLNJA LAKOSBAN a dolnjalendavai vasútállomás közelében levő özv. Horváth Vendelné-féle, téglából épült, cseréppel fedett 2 szoba, konyha, előszoba, kamra és pincéből álló lakóház gazdasági épületekkel valamint a hozzátartozó kb. 5 hold szántó, rét és telekkel valamint a legelő illetőséggel együtt örök áron eladó. — Értekezni lehet és bővebb felvilágosítást ad HORVÁTH KAROLY körjegyző ROGASOVCi (Sv. Jürij) Prekmurje, valamint D. Lakosban tartózkodó tulajdonosoknál.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava