Leto IX, št. 136
LJubljana, torek 12. Junija 1928
Cena 2 Dfn
— lafcaja ob 4. «)wtmj. —
Stane mesečno Dtn «5*—; ca mo-Mmatro Din «er— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflora ulica Ster. c/L Telefon št. *ojt in >804, ponoči tudi ftt. «134.
Rokopisi se ao vražojo.
ftt. 54. — Telefon ftt. »3b.
Dnevnik^zalgospodarsivo,-prosveto in politiko
____ll Mubliana, Prefter-
oon uttca ftt. 4. Telefon ftt. 140«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova ftt. 13 — Celje, Aleksandrova cestr
Saten pri postnem ček. zarodu: Ljub-lana ftt. 11.84« - Praha čisto 78.1 8o Wiert, Nr. J05.&41.

Ljubljana, 11. junija.
Danes je poteklo četrt stoletja, odkar je predvojna Srbija odstranila nesrečno dinastijo Obrenoviev, ki je prinesla narodu in državi toliko zla in v svoji reakcijonarnosti onemogočala vsak napredek. Nočna tragedija, ki je prinesla konec Obrenovičev, pomenja izredno važen mejnik v zgodovini Srbije in tudi v zgodovini vseh Jugoslovenov. Po smrti kralja Aleksandra in njegove soproge, kraljice Drage, je namreč srbski narod enodušno pozval na prestol potomca slavnega osvoboditelja Kara-djordja, Petra L, prvega kralja Jugoslavije; s povratkom Karadjordjevičev na čelo Srbije pričenja nova doba za razvoj in razmah Jugoslovenov.
Pojava kralja Petra je bila slična meteorju, ki je v dotedanjo temo posvetil z jarko lučjo in pokazal narodni energiji pravec udejstvovanja, ki se je bil v dobi reakcije skoro popolnoma izgubil. Osebnost novega kralja je mahoma postala program in simbol bodočega dela, ogrela pa je tudi vse Jugoslovene izven ozkih meja male kraljevine, prinesla je tudi k nam ko-maj sluteno zarjo bližnje svobode.
Podzavestno smo čutili, da se bliža velik moment, ki zahteva za veliko delo na vodilnem mestu tudi velikega moža. Človek nespornih in nadpovprečnih moralnih vrlin, do dna prežet z demokracijo in kulturo, je bil pokojni kralj Peter in takega kralja smo potrebovali.
Z njegovim prihodom se je mahoma okrepilo vse življenje v Srbiji, na jug in na sever pa se ie takoj začutila velika privlačna sila nove delavne osebnosti, ki ve, kaj hoče in tudi deluje neumorno za dosego stavljenega cilja.
Zakipelo je bujno narodno življenje in oproščena energija mladega in zdravega naroda je po komaj devetletni pripravi razrušila mrtvo formo balkanskega statusa quo. Posluhnila je zaspana Evropa, ki je Balkance ocenjevala samo po plehkih dovtipih iz svojih bedastih operet, zastrmela je nad narodom in kraljem, ki sta pokazala tako čvrsto življensko silo.
Komaj je bila osvoboditev južnih zgodovinskih pokrajin dovršena, je moral kralj vpreti svoj pogled na sever in za-pad, kjer so milijoni istokrvnega naroda tlačanili tujcem. Njegov prihod je bil v avstro-ogrskih deželah, naseljenih z Ju-gosloveni, razpihal nacionalistično iskro in mlajša generacija ter naprednejši elementi so v kralju Petru videli jamstvo za skorajšnji konec svojih tlači-teljev.
Tudi v svetovni vihri, ko je mala Srbija prešla vse faze opoteče vojne sreče ter doživela sijajne zmage kakor tudi popolno propast domovine ter grozot polni umik preko albanskih gora, se je kralj Peter izkazal kot vreden sin svojega naroda. Delil je ž njim vse trpljenje in pomanjkanje, bil pa je tudi on, ki po tem orjaškem udarcu ni k'onil in ni izgubil vere v končno zmago.
Po petnajstih letih svoje vlade je kralj Peter izvršil večji del svojega programa: osvobojenja jugoslovenskega naroda izpod tuje nadoblasti ter na večer svojega življenja doživel povečanje svoje države, kakršno so mu slikale komaj najsmelejše sanje. Zadnja leta so mu fizične moči močno opešale vsled prestalih naporov in ga je v vladi kot regent nadomešča! današnji naš kralj Aleksander.
Zgodovina, ki ne pozna sentimentalnosti, je s kruto roko napisala Obreno-vičem svoj mane. tekel, fares in jih izbrisala z lica zemlje; teh dvajset pet let, odkar je pradedovski prestol prešel zopet na ložo Karadjordjevičev, pa je dokazalo, da je bila ostranitev nesposobne dinastije v interesu našega naroda, da je bila zgodovinska potreba, "kajti velika doba je rabila na čelu naroda vladarsko rodbino, ki z narodom Čuti in živi
Preteklo četrtstoletje znači eno izmed najvažnejših faz v zgodovini Srbov, Hrvatov in Slovencev in danes, ko mirno in objektivno obračamo poglede nazaj v polpreteklo dobo. polno vele-važnih političnih dogodkov, preobratov in temeljnih izprememb v mišljenju našega ljudstva, moramo priznati, da ni slučaj, da so se te dalekosežne izpremembe izvršile baš pod načelstvom kraljevske hiše Karadjordievičev. kakor ni slučaj, da je med Slovenci baš napredna javnost s prvega početka vzdignila na svoj ščit njih ideje, streme Se po ujedinjenju vseh Jugoslovenov.
Linijo teh idej so slovenski napred-njaiki čvrsto držali skozi vse strahote svetovne vojne. Ponesli so jih v ječe in internacije, v vojaške edinice in v do-brovolfeki pokret, dokler niso izpod tlečega pepela tudi doma bruhnili na dan z elementarno silo in prisilili vse nasprotnike, da so se jim uklonili in jih priznali.
Z zadoščenjem beležimo danes po dvajset petih letih napredni Slovenci: Zgodovina je potrdila ideie Karadjordjevičev in 7 njimi dala prav nam, ki smo se ob njih ogreli ter jih širili
Vladna večina na umiku
Globok vtis veličastne osiješke manifestacije. - Vladni poslanci sami zahtevajo pogajanja z opozicijo
Beograd, 11. junija r. V političnih krogih so danes živahno komentirali včerajšnje izjave g?. Pribičeviča in Stjepana Ra-diča na velikem shodu KDK v Osijeku. o katerem poročamo na drugem mestu. Predvsem je vladne kroge vznemirila napoved nadaljevanja borbe Droti sedanjemu režimu in zahteva po razpisu novih volitev. Vla-dinovci so sicer sami v zadnjem času ponovno grozili opoziciji z razpustom Narodne skupščine, vendar pa je opažati, da bi jim takšen razvoj dogodkov bil najmanj všeč. Po;eg odločne borbe KDK v Narodni skupščini jih najbolj vznemirja naraščajoča moč KDK med narodom. To je pokazal tudi nedeljski shod v Osijeku. kjer se je zbrala deset tisooplava množica kljub temu. da so se oblasti, kakor beležijo listi, posluževale najrazličnejših radikalskih metod. da preplašijo narod in mu onemogočijo udeležbo na shodu.
Vse to je dalo vladinovcem povod, da so začeli resno razmišjati o tem. kako bi ohranili svoje pozic ie in preprečili nadaljnji pohod KDK Predvsem smatrajo vladni krogi za potrebno, da vdada preneha z na-dalinjim izzivanjem opozicije in ii s takimi merami, kakor se iih ie poslužila v soboto v Narodni skupščini, ne daje še novega
agitacijskega gradiva proti režimu. Zdi se, da je ta struja v vladnih strankah v večini, ker se je že na današnji seji opažala večia popustljivost vlade napram opoziciji.
O tem poroča tudi današnje «Vreme», ki naglasa, da je v radikalski in demokratski stranki velika večina narodnih poslancev nezadovoljna s postopanjem vlade in da zlasti obsoja nastop policije v Narodni skupščini. Ti poslanci so mnenja, da vlada s takim postopanjem po 'lepotrebnem izziva opozicijo in ustvarja napetost, ki vladi ne more koristiti. Ti poslanci so, kakor do-znava <Vreme», zahtevali od vlade, naj stopi z opozicijo v stike, da se najde možnost mirnega sodelovanja. Vlada naj upošteva zahteve opozicije vsaj toliko, da preneha sedanja obstrukcija. Zlasti pa zahtevajo, da vlada na svojo pest ne sme proti opoziciji ničesar podvzeti, marveč mora vselej, kadar namerava poseči po ostrejših merah, predhodno konzultirati vse šefe parlamentarnih skupin vladne večine.
Včeraj se je vršil dolgotrajen sestanek med dr. Korošcem in Veljo Vukičevičem. <Vreme» poroča, da sta na tem sestanku razpravljala o položaju ter da ie dr. Korošec obljubil Vukičeviču vso podporo svojega kluba v borbi proti opoziciji.
Razprava o obtežbi proti dr. Subotiču
Vladna večina je nehala z izzivanjem opozicije, zato sta potekli obe včerajšnji seji razmeroma mirno
Beograd 11 junija p. Današnja seja Narodne skupščine je bila dokaj mirnejša, nego so bile seje zadnjih dni. Le ob priliki razprave o zapisniku, ki ie zopet netočno zabeležil dogodke na sobotni seji. je prišlo do viharnejših nastopov med opozicijo in vladno večino V splošnem pa ie vladala v Narodni skupščini še vedno velika ner-vozuost in napetost ter bi bil zadostoval le najmanjši povod, da bi se bili ponovili viharni prizori zadnjih dni. Ze na današnji dopoldanski seji pa se je pokazalo, da je v vladi zmagala treznost in da se ie skrbno izogibala vsakega novega izzivania.
Med dopoldansko sejo se ie vršila kratka seja ministrskega sveta, na kateri je vlada razpravljala o tem. kako bi strla ob-strukcijo opozicije in omogočila delovanje Narodne skupščine Z ozirom na odpor v lastnih vrstah se vlada ni upala izvršiti svoje prvotne namere in se poslužiti ostrejših sredstev, marveč ie samo sklenila. da se bodo do nadaljnjega vršile seje Narodne skupščine dopoldne in popoldne.
Dopoldanska seja
Dopoldanska seja Narodne skupščine se je pričela ob 10.30 Po prečitanju zapisnika se je vnela zopet zelo ostra debata o netočnosti zapisnika. Prvi je dobil besedo Vo-ja Lazič ki je dokazoval, da je zapisnik skrajno pomanjkljiv in netočen. V Narodno skupščino ni prišlo samo 6 orožnikov, kakor ie zabeleženo v zapisniku, marveč 9. Tudi ni točno, da so bili izključeni poslanci »odvedeni« iz dvorane, marveč je bila vsa skupščina priča, da so jih orožniki dobesedno odnesli Protestira proti izpraznitvi galerije, zlasti pa kritizira, da je policija izpraznila tudi novinarsko ložo, ker ie bila s tem onemogočena kontrola javnosti in je seja Narodne skupščine postala tako tajna.
Med Lazičevim govorom je prišlo do ostrega prerekanja med posi. Vilderjem in demokratom Timotijevičem. ki se je razširilo tudi med ostale poslance, tako da je nastal v dvorani zopet oglušujoč krik. Ko se je nemir nekoliko polegel, je skupščinski tajnik izjavil, da spreime zahtevani popravek zapisnika.
Posl. Pribičevič je zahteval, nai se v zapisniku ugotovi, da na zadnji seji ni bil navzoč niti ministrski predsednik, niti notranji minister niti zunanji minister Manjkala sta tudi minister vojne in minister financ. Tudi vojni minister nikdar ne prihaja na seje. kak >r da sploh ni njegova dolžnost, da prihaja v Narodno skupščino. To je parlamentarni režim, ki smo ga našli, ko smo prišli semkaj. Odsoten ie bil tudi finančni minister, ker ie zaposlen s pogajanji za posojilo Ta pogajanja stanejo našo državo ogromne vsote, a so končala s popolnim fijaskoro
Na zahtevo opozicije se ie nato zopet vršilo poimensko pozivanje poslancev, da se ugotovi kvorum. Nivzočih je bilo 253 poslancev. Nato so govorili k zapisniku še: dr. Maček. dr. Drljevič in Sava Kosanovič. ki -so ostro ožigosa': naval žandarmeriie v Narodno skupščino in obsojali predsednika Narodne skupščine, ugotavljajoč, da ie kršil pravilnik. Vladna večina je nato odobrila zapisnik, nakar ie g. Pribičevič ponovno zahteval besedo in govoril o kršitvi poslovnika Napada! je zlasti demokrate, ki so se hoteli postavljati kot levičarji, a so danes najhujši reakcijonarci.
Šele ob 12.30 je končno prešla Narodna skupščina na dnevni red in pričela razpravo o obtožbi proti bivšemu ministru pravde
dr. Dušami Subotiču.
Prvi je dobil besedo posl. dr. Sekula Drljevič, ki je uvodoma orisal delovanje sedanjega režima v splošnem, češ. da hoče napraviti iz oblasti leglo korupcije. Odpor, ki se proti temu pojavlja v narodu in ki ga dokumentira / parlamentu opozicija, hoče vlada streti z nasiljem. Sedanji režim pomeni negacijo vsakega reda in zakonitosti in se zato n: "uJiti. če ie tudi minister pravde zagrešil ko oči to zakonolomstvo. kakršno mu očk htožmica.
Pribičevič: Svojo nesposobnost ie doku-
mentiral zlasti v Haagu, kjer je upropastil milijarde.
Ob 14. je bila seja prekinjena in se je nadaljevala popoldne ob 5.
Popoldanska seja
Na popoldanski seji je posl. Drljevič nadaljeval svoj govor in se podrobneje bavil z obtožbo proti dr. Subotiču. Naglašal je, da obtoženi minister v svojem odgovoru na obtožbo sam priznava, da je samovoljno pustil izpraznjeno mesto predsednika kasa-cije. Smešno je, če se pri tem sklicuje na tearije dr. Laze Markoviča, ki je bil sam pod obtožbo zaradi koristoljublja in katerega je rešiia samo v'adna večina, da ni dobil zasluženega plačila. Žalostno je, da zavzema človek, ki je tekom svojega ministrovanja pokazal toliko nesposobnosti, sedaj najvišje mesto v našem pravosodju. Ko se bo glasovalo o obtožnici, ne bo šlo za to, da dobi obtoženi primerno kazen, marveč za to, da dobi zadoščenje naše celokupno pravosodstvo, ki je bilo pod njegovim ministrovanjem omadeževano.
Nato je povzel besedo posl. dr. Maček, ki ie očital obtoženemu dr. Subotiču, da je uvedel tudi v naše pravosodje partizanstvo, kakoršnega doslej nikdar ni bilo. Navedel je številna imenovanja, ki so biia izvršena le po strankarskih vidikih. Dr. Maček je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da dr. Subotič v svojem odgovoru sam priznava krivdo in je zato obtožba proti njemu povsem utemeljena in upravičena.
Zadnii govornik je bil poslanec SDS dr. Milan Kostič, ki je bil svoječasno uradnik ministrstva pravde in dobro pozna delovanje bivših ministrov. Dr. Kostič je v svojem govoru obširno orisal pogubno in škodljivo delovanje dr. Subotiča in ie podprl svoja izvajanja z navedbo točnih podatkov in dokumentov. Opozoril je na težaven položaj, v katerem se nahaja pravosodje zlasti v prečanskih krajih in ki ga je pripisovati v prvi vrsti nesposobnosti dr. Subotiča. Dr Subotič ie tako površno sestavil proračun svojega resora, da prihajajo sedai z vseh strani neprestane pritožbe, da sodišča ne morejo izvršiti svojih nalog in da ie ogroženo njih poslovanje. Celo kaznilnice so zaradi nezadostnih kreditov prisiljene, da odpuščajo osobje. s čemer ie ogrožena javna varnost. Nikdar partizanstvo v ministrstvu pravde ni tako cvetelo, kakor pod ministrom dr. Subotičem. Vse personalne zadeve ie odvzel resornim uradnikom in jih koncentriral v svojem kabinetu, da je lahko tembolj nemoteno izvaial partizanstvo.
Seja je bila ob 21. zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 9. Prijavljenih je še 46 govornikov. Pozornost je vzbudilo v parlamentarnih krogih dejstvo, da so se zemljoradniki, ki so doslej zavzemali skrajno levico, preselili v sredino in se pomešali med poslance KDK.
Konferenca demokratskih ministrov
Beograd, 11. junija, p. V kabinetu zu« nanjega ministra dr. Marinkovida se je vr» šila danes dopoldne dolgotrajna konferen« ca demokratskih ministrov, ki se je je ude« ležil tudi g. Davidovič. Na konferenci so razpravljali o političnem položaju, ki se je zadnje dni zaradi odločnega nastopa opo» zicije poostril. Demokrati so prišli v zelo mučen položaj, ker vali opozicija glavno odgovornost za početje vlade baš na de« mokrate, ker bi radikali brez podpore de« mokratov ne mogli iti tako daleč. Na kon« ferenci so demokratski ministri razpravljali zlasti o tem, kako stališče naj zavzamejo če bo opozicija nadaljevala obstrukcijo v Narodni skupščini. Govorilo se je tudi o spremembi skupščinskega poslovnika, ven* dar pa so bila naziTanja zelo različna, ker se demokratski poslanci protivijo spTe» membi, kakor jo predlaga Vukičevič. Na včerajšnji konferenci ni prišlo do nikakih sklepov in se bodo posvetovanja jutri na« daljevala.
s* •
Žalostna usoda Nobilove ekspedicije
Podrobnosti o nesreči, ki je zadela „Iialio"
Iz prvih poročil generala Nobila je razvidno, da se je odtrgala od zrakoplova gondola, v kateri je ostal Nobile in 8 mož, dočim je 7 mož zrakoplov nesel dalje, med njimi češkega in švedskega znanstvenika
Rim. 11. junija, o. Vsa Italija nestrpno pričakuje novih poročil o usodi polarne ekspedicije. Po vesteh, ki prihajajo iz Kingsbaya, je radiopostaja ladje Citta di Milano še vedno v stikih s posadko «Italie». Po dosedanjih poročilih je mogoče ustvariti si sledečo sliko o nesreči, ki je zadela Nobilovo ekspedicijo:
Ko se je «ltalia» vračala v četrtek 24. maja proti oporišču v Kingsbayu, jo je presenetil hud vihar, ki se mu ni mogla upirati. Izredno močan veter se je polastil zrakoplova in ga gnal proti vzhodu ob obalah Severovzhodne zemlje. Na zrakoplovu se je naredila debela skorja ledu, ki ga je pritiskala k tlom. Zaradi vetra je moral spodnji del zrakoplova, kjer je bila ladjica s kabinami, večkrat zadeti z vso silo ob led. Gnana po viharju je «ltalia» kot ogromna žoga odskakovala od ledenikov.
Kakih 6 milj daleč od otoka Foyna v bližini vzhodne obale .Severovzhodne zemlje je ladjica zopet z vso silo udarila ob tLa ln se ie odtrgala od zrakoplova, ki se je olajšan zopet dvignil in posili nadaljeval pot proti vzhodu. Nobile domneva, da je trup zrakoplova prišel na zemljo kakih 30 km daleč od kraja, kjer se ie odtrgala ladjica. V ladjici je bilo razen Nobila še 8 oseb, ostalih 7 članov ekspedicije pa je odneslo v trupu dalje proti vzhodu. Med njimi sta tudi oba inozemska učenjaka, švedski meteorolog Malngren in češki fizik Behounek. O usodi tega dela posadke ni še ničesar znano. Če so srečno pristali, imajo baje dovolj živeža in tudi puške ter strelivo.
Nobile z 8 tovariši, med katerimi sta bila dva pri nasilnem pristanku poškodovana na nogah, je skušal najprej popraviti brezžično postajo, da bi čimprej obvestil svet o nesreči. Ker se pa to najbrže ni takoj posrečilo, je odposial proti severnemu rtiču skupino 3 mož, opremljeno z orožjem, živili in potrebnimi aparati za orijentacijo. Tudi o usodi teh treh mož ni še ničesar znano. Slednjič je začela delovati radio-posta-ja «Italie» ter se ji je jx>srečilo dobiti zvezo z ladjo Citta di Milano. Nobile s svojo skupino, ki šteje sedaj le 5 mož in ima še za 50 dni živil, je na ledu. ki se polagoma pomika proti severozapa-du. Danes je bila Nobilova skupina na zemljepisni točki 80 stopini, 37 minut severne širine in 27 stopinj, 10 minut vzhodne dolžine od Greenwicha.
Z mrzlično naglico se sedaj pripravljajo razne pomožne ekspedicije. Pri reševanju članov posadke «Italie» ipdo pomagali razen Italije tudi Rusi. Norvežani in Švedi Svojo pomoč so ponudile nadalje še danska, finska in francoska vlada.
Kingsbay, 11. junija, s. Na poizvedovalnem poletu je našel norveški letalski poročnik Liitzow-fio!m dva ranjen-*r .Nobilove posadke v zalivu Brandy. >sld', 11. junija, s. Norveška jadrnica J^-ee» bo odposlala z ladje «Hobbv» • u£Šilno ekspedicijo. in sicer na sa-
-.'verna vpregama po pet. psov.
a se, da bosta ti dve skupini
4
D-
UPS
priBio^!) v 4 dneh progo 150 km od severi--ga rtiča, do točke, ki jo je označil NobSfe v svojem poročilu.
Danes demlsija nemške vlade
Sestava nove vlade poverjena socijalnemu demokratu Miiller
Frankenu
Berlin. 11. junija, s. Po dosedanjih raz-govorih o sestavi nove vlade bo imenovan najbrže za novega državnega pravosodnega ministra Guerard. Prometno ministrstvo bo prevzel znani demokratski poslanec Diet-richl.
Po dosedanjem stanju pogajanj bodo prišle v novo vlado naslednje osebnosti: izmed socijalnih demokratov poslanec Miiller-Franken kot državni kancelar; Sievering kot notranji minister; Hilferding kot finančni minister, in najbrže še četrti socijalni demokrat kot prehranjevalni minister. Med centrumaši pridejo v poštev Guerard kot
Slovanska politika v rokah CSR in Jugoslavije
Praga, 11. junija, g. V Plznu se je vršil drugi kongres češkoslovaško*jugoslovenskih lig. Kot slavnostni g«vor*ik je nastopil prosvetni minister dr. Hodža, ki je med drugim izvajal, da tvori politično, gospo« darsko in kulturno sodelovanje obeh na« rodov najboljšo podlago za njihovo poli« tično svobodo. Odgovornost za slovansko politiko in njeno bodočnst nosita odslej Jugoslavija in Češkoslovaška. Minister je naglasil, da tvori slovansko sodelovanje ak« cijski program obeh svobodnih držav v okvirju mednarodnega sodelovania. Z ozi» rom na to, da se Avstrija in Nemčija z izdelovanjem skupne juridične strukture približujeta bosta lahko tudi slovanski dr* žav*' v -mnogih točkah zrkonodaje in upra=> ve postopali enako Jugoslovensko delega* cijo pol vodstvom ministra Trifunoviča je tvorilo 64 zastopnikov. Kongres se je bavil v glavnem z vprašanji sodelovanja na go« spodars1 m in kulturnem polju.
Zaključek razstave v Skopi ju
Skopije, 11. iunija. Včeraj je dospel sem minister trgovine dr. Spaho, ki si ie s svojim spremstvom ogledal vse oddelke razstave med njimi tudi etnografski oddelek ter ikonostas. ki ga je izdelal nestor Alek-sejevič za cerkev kralja Aleksandra na Oplencu. Posebno velik vtis so napravili na vse prisotne tekstilni proizvodi iz Južne Srbije ter obleka, ki jo je hmeljanska občina podarila kraljici Mariji. Po pregledu je bila razstava zatvorjena.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo
Beograd, 11. lu.nija p. Med našo in avstrijsko vlado ie bil dosežen sporazum, po katerem se bodo pogaja ni a za revizijo trgov in sike pogodbe nadaljevala 16. junija na Dunaju.
Občinske volitve v Ogulinu
Ogulin, 11. junija 6. Včeraj so se vršile občinske volitve v Ogulitiu. Ker v vasi Jaseitku niso volili, še ni znan končni rezultat. Dosedaj so dobili Hrvatski blok 962. SDS 761, oficijelni radikali 121, HSS pa 534 glasov.
Jules Sauerwein v Zagrebu
Zagreb, 11. junija č. Nocoj ob 8. ie prisipel v Zagreb politični sotrudnik pariškega »Matima« Jules Sauerwein, ki Je potoval po Jugoslaviji iz Osjeka preko Sarajeva, Dubrovnika in od tu s parnikom do Sušaka. Spremlja ga uradnik informacijskega urada zunanjega ministrstva Andjel-kovič.
pravosodni minister, Branns kot delovni minister in morda še tretja osebnost kot minister za zasedeno ozemlje. Iz nemške ljudske stranke bodo vstopili v vlado dr. Strescnann kot zunanii minister in <ir. Tur-tius kot gospodarski minister; iz bavarske ljudske stranke Schatzl, ki je bil dosedaj poštni minister; izmed demokratov pa Dietrich kot prometni minister, dočim bo obratno ministrstvo obdržal general Grii-ner. Vlada bo jutri opoldne porlala demisi-jo, nakar bo državni predsednik poveril sestavo nove vlade poslancu Miiller - Frankenu.
Seja ministrskega sveta
Beograd. 11. junija, p. Ministrski svet, ki je imel že dopoldne v Narodni skupščini krajšo sejo, se je sestal tudi popoldne v ministrskem predsedstvu. Po izjavi poedinih ministrov., so na seji razpravljali zgolj o resornih zadevah. Po seji se e sicer govorilo, da je ministrski svet razoravljal tudi o posojilu, vendar pa je gosp. Vukičevič to odločno zanikal, češ da je vsa zadeva v rokah finančnega ministra. Prometnemu ministru so bili odobreni razni krediti za nabavo železniškega materijala. Dalie jn bil sprejet pravilnik, ki ga je predložil minister za narodno zdravje in ki določa, da =e v Srbiji ukinejo vse drogerije Ostale bodo le one, ki se bavijo s prodaio na veliko. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo zastopal našo državo na kongresu književnikov v Londonu in v Oslu gosp. Oton Žunančič. Ministru za narodno zdravje je bilo odobreno posojilo 20 milijonov Din pri Državni hipotekami banki za modernizacijo Vrnjač-ke Banje in 2 milijona Din za zgradbo laboratorija za izdelavo raznih serumov, ki jih moramo sedaj uvažati iz inozemstva.
Radič petdesetletnik
Zagreb, 11. junija n. G. Stepan Radič je slavil danes 50 rojstni dan. Pri tej priliki so prišle v Zagreb številne deputacije strankinih organizacij ter se jim je zahvalil v daljšem govoru, v katerem se je dotaknil tudi politične situacije in med drugim naglasil: »Tudi ona inteligenca, ki danes ni v naših vrstah, vidi, da politika, ki jo vodi KDK, odgovarja potrebam našega nahoda in da rešuje tudi Srbiiance. To so uvideli baš prečanski Srbi. Napram Madžarom nismo bili nikdar tako ponižni, kakor so fsderalisti in frankovci napram Vukičeviču danes. Nastop policije v Narodni skupščini je bil neutemeljen in nepotreben. Ce bi bil posl. dr. Korošec na svojem mestu, bi se ankete, ki jo predlagamo mi ne branil, marveč bi jo sam zahteval. Vukičevičevi vladi man.;ka moralna in intelektualna moč. Radi svoje nespametnosti ne more delati. Proti tej vladi pa ni samo KDK, marveč tudi ogromna večina radikalskega in muslimanskega poslanskega kluba. Mi imamo danes vlado, ki je narod ne mara. Prepričan sem, da pride še v letošnji jeseni do novih volitev, če ne bomo prej dobili nove vlade brez policaj-cev.<
Spgocna manifestacija KDK v Osijebn
Kljub neugodnim razmeram se je zbralo do 10.000 ljudi. - KDK bo do skrajnosti nadaljevala borbo proti režima. - Potreba novih volitev in revizije ustave
Za manrfestacijsko zborovanje KDK ▼ Osijeku je vladalo ne samo po vsej Slavoniji in Baranji veliko zanimanje, temveč tudi med političnimi krogi, ker je znano, da Slavonija ni najmočnejša trdnjava KDK, saj so imeli doslej tamkaj tudi radikali in davidovičevci močne postojanke. Zborovanje je proti pričakovanju sijajno uspelo in se ga je udeležilo okoli 10 tisoč ljudi. Veliki shod se je vršil na poljani za osiješkim velesejmom. V znamenju sedanjega režima je bilo koncentrirano v Osjeku orožništvo lz vse oblasti, kar pa je bilo seveda povsem nepotrebno, ker ni došlo do nobenih incidentov. Policija je sicer skušala po zborovanju onemogočiti sprevod, ki je sprem ljal voditelja KDK Pribičeviča in Radiča sko z: mesto, vendar pa zaradi intervencije poslanca Save Kosanoviča, tudi ob tej priliki ni prišlo do izgreda.
Veličastno zborovanje je otvoril ob 10. dopoldne nar. poslanec Ljuba M a $ t r o-v i č, izvoljen v osiješkem srezu. Pozdravil Je zborovalce, predvsem pa voditelja KDK Pribičeviča in Radiča ter ostalih 12 poslan cev, ki so došli ž njima na shod. Zatem je najprej govoril posl. dr. Shvegel, ki je pozdravil zborovalce v imenu Slovenije, nato v imenu požeške županije posl. Juraj De-metrovič, posebno živahno pa je bil pozdravljen posl. Sava Kosanovič, ki je svo-ječasno zaradi svojih energičnih nastopov v parlamentu doživel tudi v Ljubljani tako burne ovacije. Govorilo je še sedem poslancev, ki so pozdravili zborovalce v imenu svojih volilcev, nakar je dobil besedo
Svetozar Pribičevič,
ki je burno pozdravljen izvajal med drugim:
Pred vojno le videl ves Jugoslovenski
narod v Beogradu žarišče svobode, ker je kralj Peter Karagjorgjevič proglasil geslo, da se more samo v svobodi vzgajati narod za svobodo. Leta 1918, ob prevratu sem stavil v hrvatskem saboru predlog, naj kraljevina Hrvatska prekine vse državno-pravne zveze z Avstrijo, in Ogrsko ter sa združi s Srbijo in Črno goro v skupno državo. Mislil sem, da bomo v svoji novi državi lahko mirno živeli ter posvetili vse svoje moči delu za gospodarski in kulturni 2iapredek.
V novi državi pa smo doživeli še večie In strašnejše borbe, kakor smo jih imeli pod Avstro-Ogrsko. Doživeli smo celo to, »Ja je na poziv predsednika Narodne skupščine prišla v skupščinsko dvorano žan-uarmerija, da vrže s silo iz nje narodne loslance, ki so bili na nezakonit način izključeni od sej. ......	...........
Policijska ln prava večina
'Radiču in meni očitajo, da nočeva spoštovati Narod, skupščine. Gotovo sva oba za to, da se spoštuje prava legalna večina naroda. Gotovo sva med prvimi, ki smo za to, da večina Narodne skupščine vlada, toda zahtevamo, da naj bo večina Izvoljena od svobodnih Uudi in na svobodnih volitvah. Radič ia jaz bova spoštovala večino, ki bo prišla po svobodni volji naroda v Narodno skupščino, toda pred vsem narodom moramo reči, da ne spoštujemo in da ne bomo spoštovali niti še pokorili sklepom večine, ki sta jo žandarmerija in policija poslali v skupščino. Ako želi gospoda v Beogradu, da bomo spoštovali večino, naj najprej razpusti Narodno skupščino, potem pa naj se volitve izvedejo pod kontrolo vseh strank. Ali pa naj se razpusti Narodna skupščina in naj izvede volitve nevtralna Izvenstrankarska vlada, ki bo imela edino skrb, da bodo volitve čiste in svobodne. Potem bo Bograd videl, da se bodo Radič in Pribičevič ter vsi njuni prijatelji in ves narod v teh krajih pokorili večini, ki bo izšla iz takih svobodnih volitev. Ljudje, ki so v Beograda z žandarji In nasiljem odstranili narodne poslance s seje, so zadali našemu parlamentu in parlamentarizmu, predvsem pa sebi smrtni udarec.
Sedanjemu režimu boj do skrajnosti
Na ta način si vlada ni zagotovila možnosti dela v Narodni skupščini in podaljšanja svojega bednega življenja. KDK napoveduje sedanji vladi boj do skrajnosti in v tem boju bo vzdržala do konca. Uporabila bo vsa sredstva, ki jih ima na razpolago v parlamentu in izven njega med narodom. Ako bo hotela Vukičevičeva in Davidovičeva vlada delati v sedanji Narodni skupščini, bo morala poklicati na vsako sejo orožnike.
__; Potreba revizije ustave
Z Radičem nisva nikdar rekla, kaT nama podtikajo, da moramo biti v vladi. Delamo, toda žal vidimo, da se razmere v naši državi ne morejo urediti brez temeljite preureditve naših državnih ustanov in zakonov. Ni dovolj, da vstopita Pribičevič in Radič v vlado, treba je, da imata v vladi jamstvo In* možnost, da se razmere izpremene tako, da bo narod res občuti!, da se mu godi bolje.
Imamo izkušnje, da ▼ sedanjem položaju z današnjo ustavo nI zagotovljena možnost, da bi se razmere tako Izpremenile, da bi se zadostilo zahtevam po enakosti, svobodi, ravnopravnostl in dostojanstvu človeka. Ako hočemo, da te zahteve v polni meri zadovoljimo povsod, potem Je potrebno, da podvržemo sedanjo ustavo reviziji.
Ne trdiva z Radičem, da se v današnjih razmerah ne more ničesar storiti, ne rečeva tudi niti tega, da je izprememba ustave nekaj, brez česa se ne more misliti nobena vlada v tej državi Ako pa smo pripravljeni za realno politiko, ki računa s sedanjimi razmerami, potem smatramo Izpre-membo ustave za svoj cilj, s katerim se ima doseči boljše In popolnejše stanje v naši državi Z izpremembo ustave je treba za- 1
gotoviti vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem, da se bo vsakdo počutil kot gospodar v svoji državi.
Nočemo žandarske države
Dogodki, ki so se odigrali v Beogradu, so me globoko pretresli, ker sem mislil, da bi ne mogli biti nikdar mogoči. Videli ,smo žandarje v palači predsednika vlade in v vseh ministrstvih, sedaj smo jih videli tudi v Narodni skupščini. Nimamo ničesar proti orožnikom kot ljudem, ker so med njimi tudi dobri in mirni. MI smo samo proti sistemu, ki predstavlja našo državo pred kulturno Evropo kot žandarsko državo. Ako bi mi kdo dejal tedaj, ko sem v hrvatskem saboru predlagal ločitev Hrvatske od Avstro-Ogrske in zedinjenje s Srbijo ter Črno goro, da se bo v Beogradu kaj takega pripetilo, bi ga poslal v norišnico.
Vemo, da je ves naš narod v teh krajih pa tudi v Makedoniji, Srbiji in južni Srbi-jI silno nezadovoljen z razmerami v naši državi. Zato je naša dolžnost, da ustvarimo solidarnost vsega naroda v borbi za ravnopravnost In enakost, zaradi česar pozdravljamo slavonske demokrate, ki so imeli pogum, da zapuste v tem kritičnem času srbijansko stranko, ki se ne briga za interese naših krajev in potrebe tukajšnjega naroda. Moramo reči, da so v tem trenutku našega boja vsi izdajalci, ki podpirajo sedanje srbijanske stranke v boju proti nam. Nismo proti Srbijancem in se hočemo ž njimi sniti v skupni stranki, v skupni politični organizaciji, to pa nI mogoče s sedanjimi sr-bijanskimi strankami, ki nočejo brata za brata, temveč hočejo bratu gospodariti.
V Srbiji nastopa nova generacija
Zadržanje naših srbijanskih bratov v, času manifestacij v Beogradu nam je vlilo upanje, da bomo mogli s temi in takimii Sr-bijanci najti se pri istem delu ter se skupno osvoboditi režima tiranije. Zadržanje bratov Srbijancev v krvavih dneh je učvrstilo idejo edinstva našega naroda in vero, da ga bomo obvarovali, ojačili in razširili, ker hočemo v to edinstvo privesti tudi Bolgare. (Živahno odobravanje). Ko bomo ustvarili tako veliko Jugoslavijo, bomo postali prava velesila ter bomo večji lil močnejši od sosednje Italije. Mi hočemo mirne in dobre odnošaje z vsemi sosednjimi državami, tudi z Italijo. Kadar pa gre za našo državo in pravice našega naroda, sporočamo Italiji: Prste k sebi. Mi nočemo ničesar tujega, toda vsakdo naj si zapomni, da ne damo niti pedi svoje zemlje.
Svetozar Pribičevič Je končno omenil slogo, ki vlada med HSS in SDS, ter le dejal:
Pribičevičev govor je množica sprejela z burnim odobravanjem in dolgotrajnimi ovacijami.
Nato je govoril enako živahno pozdravljen kot zadnji govornik še
St jepan Radič,
ki je v svojem govoru med drugim izvajal: Kadar se razpravlja v parlamentu, vladne večine ni. Ona je topa in glupa, preplašena in prestrašena in šele ko zazvone zvonci za glasovanje, zdrvi skupaj. Temu moramo napraviti konec. Prečanski kraji volijo 199 poslancev, od katerih jih imamo danes 85. To je malo. Po vsem tem, kar je dr. Korošec napravil, bo izgubil najmanj polovico mandatov v Sloveniji Več ne bo, ker so Slovenci slabši v tem oziru kakor Tirolci Tirolci so prišli k pameti, oni pa še niso. Tirolci pravijo: »Najprej svoboda«, Slovenci pa: »Vera je v nevarnosti«. To je njihova slaba stran Ni pa vera v nevarnosti, temveč cincarija. Dr. Spaho se zadrži čudno. Obdržati more vse, ali pa tudi vse izgubiti.
Preostane 150 mandatov v prečanskih krajih, ki jih moremo složno organizirani dobiti Mi smo stalni regulatorji in reformatorji, ki upravljamo in popravljamo državo. Naši bratje Srbijanci, ne oni cincarji, so mnogo napravili, da se je ustvarila država. Moglo bi se reči in bo zgodovina tudi rekla, da so delali več kakor mi, vendar pa niso zadosti zgradili hiše in ogradili vrta.
Sodelovanje prečanov ln srbijancev
Skoz sto let je Srbija vodila vojaško ln diplomatsko politiko, sklepala posojila za oboroževanje in kakor se vidi, je bilo to dobro. Toda notranja politika Srbije ni bila pravilna, ekonomska in socijalna. Edini resni poskus je bil zadružni pokret Avra-moviča, ki pa ga je tudi preganjala radikali j a.
Izkušnja je pokazala, da se brez nas prečanov država ne more urediti. V bodoče bo treba, da sestavimo vsako vlado mi pre-čani vsaj za 50 let v sodelovanje s Srbi-janoi. Doslej so vladali oni brez nas m upropaščali državo. V bodoče bomo sodelovali z njimi v njihovem in našem interesu.
Delali bomo na to, da pride namesto sedanje vlada, ki bo spoštovala zakon. Ni treba, da bi bili v ted vladi tudi mi. To bo samo prehodna vlada in potem bodo prišle volitve. Ako bo vlada kršila ustavo In ne bo znala zagotoviti svobodnih volitev, jih bomo mi zasigurali. Zato ne bo nikdar več nasilnih volitev. Naj skušajo presipati kroglice in naj pridejo orožniki izganjati čuvarje skrinjic, pa boste videli, kaj bomo naredili. Če pa bodo svobodne volitve, bomo dobili vsaj relativno večino.
Tudi Radičev govor so zborovale! sprem-iali z viharnim pritrjevanjem in ob zaključku prirejali poslancem KDK brezkončne )urne ovacije. Po opoldanskem skupnem kosilu na katerem je nastopilo tudi več govornikov, se je Radič odpeljal v Zagreb, 3ribičevič in drugi poslanci pa nazaj v Beograd
rtomunsko-matfžarski
optantski spor
Sveta Društva narodov se Je na eni syojih zadnjih sej bavil znova o sporu med Rumunijo in Madžarsko,- tičočem se optant-skega vprašanja.
Spor je zelo kompliciran, ker ne gre 1« za materij alne, marveč tudi za važno prin-cipijalno odločitev. Rumunija je pri izvedbi agrarne reforme razlastila tudi velika ve-leposestva madžarskih magnatov na Er-deljskem. Prisodila jim je sicer odškodnino, ali ne v oni višini, kakor si želijo madžarski grofje, vendar pa v, isti izmeri, kakor rumunskim veleposestnikom, ki jih je agrarna reforma tudi prizadela.
Madžarska se je oficijelno zavzela za de-posedirane magnate, ki so hkrati madžarski optanti, zahtevala zanje odnosno za njihova posestva polno odškodnino, ki znaša nič manj kot 300 milijonov zlatih kron. S to zahtevo se je obrnila na Društvo narodov in zahtevala njegovo intervencijo.
V Ženevi se spor vleže že več let Svet Društva narodov ie pozval obe državi, da se sporazumeta, kar pa ni bilo mogoče realizirati Tedaj Je madžarska vlada zahtevala, naj se spor predloži haaškemu razsodišču. Ali temu predlogu se je odločno uprla Rumunija, ki je absolutno odklonila vsakršno izven Društva narodov stoječe razsodišče, sklicujoč se pri tem na nekatere določbe trianonske mirovne pogodbe, ki v optantskih zadevah takega razsodišča ne priznava. Rumunija stoj! pa stališču, da gre pri tem za notranjo rumunsko zadevo in da bi mednarodno razsodišče temu stališču v principijalnem oziru nasprotovalo. V septembru lanskega leta je svet sprejel resolucijo, s katero se stvarno priznava rumunsko stališče, zato je Madžarska protestirala. V marcu letošnjega leta Je sveta napravil majhno koncesijo Madžarski in je svetoval mešano razsodišče, kar pa je Rumunija smatrala za principijalno neskladno z dosedanjim stališčem Društva narodov ln mirovno pogodbo io je zato resolucijo odklonila.
Svet Društva narodov je napravil sedaj enostavno odločitev. Sklenil je, naj se rešitev optantskega spora prepusti kratko-malo direktnim pogajanjem obeh prizadetih držav.
Stvarno pomeni najnovejši Ženevski sklep ugoditev rumunskim zahtevam. Zato se je Titulescu izjavil, da resolucijo sprejme. Grof Apponyi pa je obžaloval, da svet odločitve ni prepustil mednarodnemu razsodišču in izjavil, da od direktnih pojajanj po dosedanjih izkušnjah ni upati nikake rešitve. Pri glasovanju o resoluciji pa ni hotel glasovati.
Titulescu je smatral za umestno, da se zahvali svetu odnosno poročevalcu Cham-berlainu za odločitev na ta način, da je naknadno, to je po glasovanju, priglasil predlog, v katerem ponuja madžarskim op-tantom odškodnino na ta način, da se vračuna v madžarske reparacije, in postavlja predlog, da prevzame vlogo posredovalca eden izmed članov, sveta — naznačil je pri tem Chamberlama, ki pa se je, kakor pristavlja poročilo, ob teh besedah od srca nasmejal. Apponyi se o predlogu meritorno no hotel izraziti, češ, da naj se z njegovo izjavo možnost za prijateljsko rešitev ne poslabša, izjavil pa se je ipak proti kombinaciji optantske odškodnine z reparacijami.
Svet je nato še enkrat, kakor že ob resoluciji, naglasil, da se ne misli več pečati s sporom, razen da vzame eventualno rešitev, ki se doseže v direktnih podajanjih, na znanje. S tem je zadeva likvidirana za Ženevo in Madžari in Rumuni so v svojem sporu zopet tam, kjer so bili, Rumunija pa je vsekakor na boljšem.
Oster incident na tržaški I Velik vihar v Ameriki
poroti
Demisija generala Čangkajška
Peking, 11. junija, (pa.) Vrhovni povelj« nik južnih kitajskih čet Čangkajšek je de* misijoniral.
London, 11. junija, (be.) Ostavka vrhov« nega poveljnika južnokitajskih čet Čang« kajška se potrjuje. General utemeljuje svo jo demisijo z izjavo, da je z zasedbo Pe» kinga dovršil svojo nalogo.
Peking, 11. junija (1°-) Diplomatski zbor je protestiral proti postopanju generala Fenga, ki je razoroži'' mukdensko brigado, katero je pustil Čangtsolin pri svojem od« hodu iz mesta, da vzdržuje mir in red. Južnokitajske čete co obljubile, da bodo pustile to brigado, da se umakne proti se« veru.
London, 11. junija, s. Reuterjev urad po« roča iz Šanghaja, da so bili sinoči v raznih mestnih delih in ob mestnem zidu v Muk« denu izvršeni bombni atentati. Večino bomb so vrgli atentatorji proti japonskim upravnim poslopjem. Človeških žrtev ni bilo. Japonskega uradništva se je polastila velika panika.
Madžarska hoče stopiti na plan
Budimpešta, 11. junija, g. Poslanec Ras« say je izjavil, da po zadnjih skušnjah v Ženevi, Madžarski ne bo preostalo druge* ga, kakor da pred svetom Društva narodov popolnoma odprto načne vprašanje revizi« je mirovnih pogodb.
Proces proti Beli Kunu
Dunaji 11. junija, s. Razprava proti Beli Kunu, Iloni Breuer in Juriju Mayerhoferju je določena za 26. junija. Madžarski ko« munist Geza Lipay, ki je tudi v preiskavi, se bo moral zagovarjati pozneje.
Radij za Zagreb
Zagreb, 11. junija r. Na današnji seji oblastnega odbora Je bilo sklenjeno, da se takoj nakupi pol grama radija v Pragi za 500.000 Din, ki so naloženi v oblastni hranilnici kot čisti dobiček zakladne lekarne v Zagrebu. Radij bo dospel čez 15 dni. Obenem Je bilo sklenjeno, da se eden izmed oblastnih zdravnikov odpošlje v inozemstvo v svrho specualiziranja v zdravljenju z radijem
Trst, 11. junija, o. Porotna obravnava zaradi znanega napada v Prestranku se je zavlekla zaradi dolgih obrambnih govorov. Razsodba ni bila izrečena danes in morda ne bo niti jutri. Dočim je odvetnik Zen« naro branil v soboto popoldne obtoženca Kogeja in dokazoval njegovo nedolžnost je danes začel govoriti odvetnik Robba. Ob pričetku njegovega govora je prišlo do ostrih incidentov. Ves čas sta ga namreč motila z medklici zastopnik civilne stran« ke, ki je zatrjeval, da bo odvetnik s to razpravo zapravil svojo 301etno karijero, in državni pravdnik, ki se je med drugim iz« razil, da bi zagovornik v tej razpravi sploh ne smel imeti besede. Razpravo je bilo tre« ba prekiniti in se je nadaljevala Se le po« popoldne. Videlo pa se je takoj, da so do« poldanski incidenti zelo ohladili govorni« ško vnemo odvetnika Robbe. V svojem go« voru je dokazoval, da se obravnava našla« nja na sama sumničenja in da 2eletu ter Smerduju ni mogoče ničesar dokazati. Na* glašal je, da je bil zločin prav gotovo pri« pravi j en izven Prestranka. Branitelj bo svoj govor nadaljeval jutri.
Nadaljnje žrtve železniške katastrofe v Nemčiji
Norimberk, 11. junija, s. število smrtnih žrtev železniške katastrofe pri Sigelsdorfu je do danes opoldne narastlo na 24 oseb. Kraj nezgode nudi še vedno sliko strašne« ga razdejanja. O vzrokih nesreče še ni po« zitivnih poročil. Z ozirom na časopisne ve* sti izjavlja železniško ravnateljstvo, da možnost atentata pri tej katastrofi ni iz« ki Učena.
Manifest proti fašistični strahovladi
Bivši predsednik italijanske vlade Fran-cesco Nitti je iz emigracije naslovil italijanskemu ljudstvu naslednji manifest proti fašističnemu nasilju:
»Italijansko ustavo že šest let vsak dan žali in gazi oborožena manjšina, ki se je s pomočjo neke vojaške klike dokopala do vlade v oktobru 1. 1922. Dosedaj ustava ni bila odkrito ukiniena in je vsaj navidezno obstojala neka Skupščina in neki Senat. Z nekim novim zakonom je sedaj ukinjena Skupščina, in kar je še slabše: Skupščina ni bila formalno odpravljena, marveč je pretvorjena v zbor individuov, ki jih narod ni svobodno izvolil, pač pa j'ih je imenovala fašistična stranka.
Stara italijanska ustava lz 1. 1849., ki je v 80. letih zgradila novo Italijo, je bila po svojem bistvu umerjena in konservativna. Dajala je kralju pravico, da imenuje senatorje. narodu pa. da voli poslance. Sedanji kralj je pri stopanju na prestol prisegel v svojem proglasu z dne 2. avg. L 1900., da se bo posvetil »zaščiti svobode in obrambi monarhije, ki sta med seboj zvezane z nerazdružljivo vezjo«.
Ta zveza, ki bi morala biti nerazdružlji-va, je pretrgana in ni" bil narod tisti, ki jo je pretrgal.
Svoboda zborovanja, svoboda udruževa-nja in svoboda tiska so ukinjene; ukinjeni so neodvisni, celo konservativni in katoliški listi; dečki in dektfee se morajo že v naj-nežnejših letih vzgajati v kultu nasilja.
Kljub vsem protestom Sv. Stolice se Je našel izgovor celo za preporod športnih društev katoliške omladine. Škandalozna društva kakor so »Balilla« in »Piccole Ita-liane« vrše pravo pokvarjanie mladoletnega naraščaja. Neodgovorni deci, celo deklicam se daie orožje za brambo režima. Po ulicah vse Italije ie videti otroke obojega spola, kako se vežbajo v orožju. Trudijo se. da jim vcepijo načela nasilja, vsak dan pred njimi poveličujejo voino in jim v mlada srca vlivajo mržnjo Priooveduie-io jim, da Italija mora postati cesarstvo in da se zato mora voievati. Nas vse. ki smo proti vsaki vojni in iz vseh sil želimo mir. žigosajo s sramotnim pečatom neprijateljev domovine. Imperijalizem proslavljajo oni. k[ so še včeraj metali blato na domovino, ščuvali na lokalne upore in odobravali anarhistične zločine.
Žestero specijalnih milic, ki jih plačuje država, stoji v službi manjšine. Vse ie pod kontrolo: pošta. železnice, luke. ulice itd. Vsaka svoboda profesionalnega ude.istvo-vanja je omejena: odpravljena ie neodvisnost sodnikov: posebna sodišča niso več sestavljena iz sodnikov, marveč iz strankarskih pristašev, ki sodijo in obsoiajo svoje nasprotnike kar brez obrambe in jih vedno deportirajo dasi jih niso niti zaslišali. Zapustiti Italijo brez dovoljenja vlade, je postalo nemogoče. Producenti vseh kategorij so prisilno konstituirani v korporacije: srednjeveški postopek, iz katerega bo nastala sovjetska organizaciia ako bo na nesrečo še traial Italiia ie oostala ogromna ieča. kier nI več smeha, kler ni več živ-lienia Iti k'*er nostaia beda, kli«b lažnlivlm InformacMam. ki i?h širHo emis^rii oo vseh deželah Evrope In 4merike. iz dneva v dan neznosneiša. Tisoči poštenih državljanov, ki jim ne dovoliio zapustiti Italijo, morajo prenašati vse vrste Poni?anja: slavne generale. poslance in učenjake meče fašizem v zat>or ali jih deoortira na puste oteke. Politični zločin in mučenie ie v največjem razmahu, knkor v najgroznejših dobah srednjega veka.
Tako rušijo samo metode boljševizma, vporabliene neprimerno in ki jih je opravičuje nikak idealni razloe. z enim mahom vse državljanske svoboščine, gospodarsko blagostanje in demokratske ustanove, ki so se zanie borili !n trpeli Mazrini. Garibaldi in tisoči plemenitih duš. Toda Italija, ki je izšla iz toliko mučnih preizkušenj, bo izšla tudi iz te.
Vendar le treba vspr'čo vsem lasnega dejstva, da le u«tava ukinjena. felavltl celemu svet«, da od tega trenutka daMe ne bo nobena'vlada, ki bo sledila današniemu režimu. priznala nikake državne obveznosti, nikakega državne?* dolea in nikake Von-cesiie. ki lzv?ra od fašistične vbde. Vse, karkoli bo oodnisala aH dovolila vlada, ki le uklnvla ustavo, se bo moralo smatrat! za nezakonito. Niti ena stranka, ki bo nr'šla
no tel vladi. nIH nalbo'1 konservativna, ne
bo mogla priznati veljavnost nezakonitim aktom.
Ukin;enie zakonitega reda povzroča, da je nezakonitost vsak akt oblasti, ki nima za seboj niti privoljenja države niti -sakoni-tosti.c
Newyork, 11. junija, (be.) V Cansami j« divjal včeraj strahovit vihar. Ubite »o bile 4 osebe.
Newyork, 11. junija, (be.) Na letališču Bollingfield je divjal včeraj strahovit vi« har. Hanger je bil popolnoma porušen. Ranjenih je bilo 16 oseb. Vihar je uničil 6 vojaških letaL
Velika vročina v Nemčiji
Berlin, 11. junija (be.) Včeraj 1« vladal* t Nemčiji velika vročina. Na več krajih Je kazal
toplomer 34 stopinj vročine. Snoči je padal ponekod dež, ki je vročino nekoliko oblažil. Danes se je vročina povrnila.
60 Kitajcev utonilo
Sangha!, 11. junija (be.) Na reki Sikiang se je potopil kitajski parnik »Cočov«. UtoniJo je 60 Kitajcev.
Letalska manija
London, LI. junija g. Bredfordska votvodinj*
Je včeraj ob 4-30 zjutraj stantaJa za polet v Indijo in nazaj. Letalka, ki je 62 let stara, je nameravate prelete ti to progo v 8 dneh. Po startu pa o vojvodi nji ni nobenega poročila več. Po načrtu bi morala prvič pristati v Sofiji, vendar pa dosedaj ni pristala in Je tudi nikjer drugje m so opazili.
Nesreča na Dunavu
Bratislava, 11. junija g. V malem krajo The-ben se Je »noči, ko so se hoteli številni izletniki vkrcati na parnik na Dunavu, podrl most za vkrcanje in 30 izletnikov je padlo v Dunav. Med ostalo množico potnikov je nastala splošna panika, vendar se je moštvu ladje posrečilo, da so vse ponesrečence rešili. 5 oseb je bilo težko re« njenih, mnogo pa je dobilo lažje poškodbe.
Zaključek ljubljanskega velesejma
Letošnji velesejem je posetilo okrog 100 tisoč ljudi. Velika večina razstavijalcer prav zadovoljna. Preureditev in povečanje sejmišča.
Ljubljana, ki so jo velesejmski dnevi
dvignili iz njenega vsakdanjega pokoja, ee je zopet pomirila. Snoči so se zaprla vrata velesejma in bodo ostala zaprta do jesenske razstave. Naš velesejem je bil deležen v nedeljo in včeraj zelo velikega obiska. Navzlic vročini, ki je zavladala v nedeljo popoldne, se ceni nedeljski poset na preko 12.000 ljudi. Včeraj pa se je vršila nadrobna razprodaja razstavljenega blaga. Posamezni razstavljalci so prodali skoro vse razstavljene predmete, ker so jih dajali po zmernih cenah. Nekateri razstavljalci pa so š« zadnji dan sklepali kupčije.
Bilanca letošnjega velesejma je povsem zadovoljiva. Po številu razstavljalcev, organizaciji in solidnosti razstavljenega blaga je letošnji velesejem daleč prekosil vse dosedanje. Razstava je bila mnogo bolj pestra in vsi posetniki priznavajo, da je bil letošnji velesejem po solidnosti razstavljenega blaga najboljši. Razstavljalcev je bilo 706, od teh okrog 650 domačih- Resnih kupcev je bilo več kot lani ln sicer so bili zastopani zelo močno interesenti ia vseh krajev naše države, dalje iz Albanije, Romunije, Grške, Turčije in severne Afrike, pa tudi iz zapadne Evrope. — Po približni cenitvi je posetilo letošnji velesejem okrog 100.000 domačinov in tujcev. To je najboljši dokaz, da o eksistenčni upravičenosti našega velesejma ne more biti nobenega dvoma in da se bo ta važna gospodarska ustanova v bodoče zelo uspešno razvijala.
Kupčijski uspehi so bi'i zadovoljivi in v nekaterih branžah so bili doseženi nepričakovano ugodni uspehi. Naj omenimo samo pohištveno industrijo, ščetke in metle, pisarniške potrebščine in knjigovodstvene ureditve, pisalne stroje, plombe, fotogra-fične aparate, likerje, olje, deloma poljedelske stroje, sir, pletilne stroje in stroje za obdelovanje lesa, glasbila, motorna kolesa in deloma avtomobile, parfumerijo, tekstilno industrijo, vezenine in čipke. Od razstavljalcev je približno 70 odstotkov z uspehom zelo zadovoljnih, kar je glede na splošno gospodarsko stagnacijo pač razveseljiv pojav.
Velesejmska uprava je organizirala letos zelo obsežno in smotreno reklamo in propagando v tu- in inozemstvu. Kako ogromno delo le opravila, priča dejstvo, da je razposlala po pošti nad 200.000 okrožnic in prospektov na trgovce in da so se prodajale sejmske legitimacije v 450 krajih naše države. Lepaki so bili nalepljeni po vseh mestih, trgih in vaseh, na kolodvorih, županstvih in župniščih. Da je letošnji velesejem dosegel tako velik uspeh in da mu je zasigurana lepa bodočnost, gre v prvi vrsti zasluga in priznanje veleseimski upravi na čelu z agilnim in požrtvovalnim ravnateljem konzulom g. Dularjem.
Letošnji velesejem je pokazal, da so se pesimisti, ki so mu napovedovali skorajšnji konec, temeljito zmotili. Ker je dosegel velesejem letos tako velik uspeh, je začela sejmska uprava razmišljati o popolni prenovitvi razstavnih paviljonov, ki bodo predelani v trajne zgradbe z visokimi betonskimi fundamenti in ognjavarnimi strehami. Prenovitev je nujno potrebna, ker je zob časa paviljone že zelo razjedel. Poleg tega bo sejmišče znatno razširjeno, ker se je izkazalo, da je sedanji razstavni prostor premajhen.
Prvi krasno uspeli gospodarski prireditvi v letošnjem letu bo sledila od 1. do 10. septembra druga, »Ljubljana v jeseni« kot običajna jesenska razstava, ki bo pa letos znatno povečana in izpopolnjena, na kar že zdaj opozarjamo našo javnost Jesenska razstava bo obsegala splošno kmetijstvo, mlekarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo, vinogradništvo, razstavo goveje živine ln konj povečano razstavo pohištva, vrtnarsko razstavo, kmetijske stroje itd. Posebno zanimivo bo kulturna razstava »Slovenska knjiga«, ki bo pokazala ves hi-storijat in razvoj naše tiskarske umetnosti. Priprave za to zanimivo razstavo so v zanesljivih rokah licejskega ravnatelja g. dr. Šlebingerja In ravnatelja Delniške tiskarne t. Ambrožiča,
i Kraji in
Stoletnica rojstva Lujize Pesjakove
Danes mineva sto let, ko se je ljubljanskemu odvetniku dr. Crobathu rodila hčerka Lujiza, prva slovenska pesnica in javna delavka, učenka Prešernova, o katerem s toplo besedo pripoveduje v opisu svoje mladosti, kako je kot koncipijent v pisarni njenega očeta •vplival na njeno usodo». Zlagal ji je prve prigodnice za voščila staršem in sorodnikom in jo poučeval posebno v zgodovini, angleščini, pa tudi latinščini.
V dr. Crobatbovo hišo je takrat zahajal tudi zvesti Prešernov prijatelj poljski izgnanec Emil Korytko, ki je z Lujizinim očetom mnogo potoval po slovenskih deželah. Od tega nesrečnega Poljaka se je mlado gosposko dekle navzelo globoke domovinske ljubezni. Tretji, ki se ga je Lujiza spominjala vse svoje življenje, je bil Stanko Vraz, s katerim se je pobliže seznanila v Rogaški Slatini in je pod njegovim vplivom začela pesnikovati.
Literarno delo Lujize Crobathove, ki se je 1848. omožila z ljubljanskim trgovcem Simonom Pesjakom, sicer ne preobsežno in danes obledelo, nam podaja sliko prav resnega domorodnega prizadevanja prve višje izobražene narodno zavedne Slovenke. Nekatere njene pesmi so si ohranile trajno veljavo; manj posrečeni so bili njeni sestavki v nevezani besedi. Dolgo pa še bo živelo njene ime v zvezi s skladateljem Foer-sterjem, kateremu je podala libreto za prvo in vsevdilj najpopularnejšo slovensko opero «Gorenjski slavček«.
Umrla je Lujiza Pesjakova 31. marca 1898. močno osovražena od Nemcev, a spoštovana od mlajše slovenske generacije, ki je vedela ceniti zasluge svojil» predhodnikov za kulturno in nacijonal-no probudo slovenskega naroda.
Henrik de Mazzei
part*M operni tenorist, rodom Bolgar, bo dane« gostoval v ljubljansk operi v vlogi Cavaradosslja v »ToscJ«.
Občni zbor Zveze trgovskih
gramijev v Novem mestu
Novo mesto, 11. junija.
Občnega zbora Zveze trgovskih gremi« Jev v Novem mestu se je udeležilo okoli J50 delegatov. Gostje so začeli prihajati te v soboto iz vseh krajev Slovenije. Na kolodvoru so stala vsa razpoložljiva pro« motna sredstva za prevoz gostov na odka« *ana jim stanovanja. V soboto ob 17. so imeli delegati sestanek v Sokolskem domu. P t večerji so se podali gostje v kavarno «Central», kjer se je vršil družabni večer. Z.\ zabavo je skrbel sokolski orkester pod pnretnim vodstvom dirigenta g. Fakina. Razpoloženje gostov je bilo izvrstno. Bili so zelo navdušeni nad prisrčnim spreje« mom. ki jim ga je priredil novomeški gre« mi j pod vodstvom g. Edmunda Kastelica. Predsednik \Veixl se je z vzhičenimi bese« dami zahvalil zanj, pri čemer so delegati burno aklamiTali novomeške stanovske to« variše.
Občni zbor Zveze se je vrSrl v nedeljo
dopoldne v Sokolskem domu. Predsednik g \Yeixl je poudarjal pomen in cilj občnih
zborov, ki se vrie vsako leto ▼ drugem kraju. Za njim je imel govor novomeški župan dr. Režek. Govorili so Se gg.: pod« predsednik Kavčič, zvezni tajnik Podgor« šek, tajnik Trgovske zbornice dr. Pless in tajnik Zveze industrijcev inž. Šuklje. Po« leg mnogih odličnikov je prisostvoval obč» nemu zboru tudi sreski poglavar g. Kaki. Opoldne se je vršil v kavarni «Centrai» banket, dočim je zunaj na trgu gostom na čast neumorno svirala godba novomeškega Godbenega društva. Koncertu je prisost« vovalo poleg domačinov tudi mnogo okoli« čanov. Po banketu so se delegati odpeljali z avtomobili, ki so jih ljubeznivo dali na razpolago novomeški tovariši, v Šmarjetske toplice, odtod pa na vlak. Gostje se niso mogli načuditi lepoti Novega mesta in nje«
re okolice. Dva kratka, res lepa dneva, so ju preživeli v dolenjski metropoli, jim bosta ostala r trajnem spominu.
Iz življenja naših rojakov na Dunaju
Brezmotornl polet mladega Slovenca. — Velik koncert glasbenih organizacij
Dunaj, 10. junija.
Dunajski dnevniki so prinesli pozornost vzbujajoča poročila o prvem poizkusu brez motornega letala, ki ga je konstruiral teh« nik Aurelius Bisail. To je naš mladi rojak cand. ing. Zlatko Bisail iz Gorice, član sek« cije za brezmotorni polet pod pokrovitelj« stvom aerotehniškega društva. Pri poskusu samem sta mu asistirala cand. ing. Reichs« feld in cang. ing. \Vondrak. Prvi poskus ob Dunavu j« pokazal, da se bo dal tudi take vrste pogon s primerno modifikacijo uspešno porabiti. Temu prvemu uspelemu poskusu bodo sledili še drugi s čedalje bolj popolnimi letali.
Za ta poizkus je slufil mal nadkrovnik iz aluminija z razpetino enega metra, ki pa je kljub temu dosegel bajno hitrost — 150 km na uro. Ker je močan veter poizkus
oviral, niso dobljeni rezultati popolnoma
povoljni
ki bo merodajna za konstrukcijo prihodnje
točni, ali v celoti kažejo povoljno sliko,
ga modela. Ti poiskusi se bodo nadaljevali za enkrat 9e z nalašč v ta namen prireje« nimi raketami, ki jih prispeva pirotehniška tovarna *Sirius». Pozneje pa namerava gTa« ditelj preiti na tekočo ali plinasto gonilno snov, ki sta za daljni razvoj raketnega principa neizogibni.
O rabnosti in praktični vrednosti te no« ▼e sile se danes še ne da spregovoriti pra« va beseda. V koliko se bo moglo letalstvo okoristiti s to silo, bo pokazala šele bo« dočnost Na vsak način pa je dandanes pri hitrostih, s katerimi računamo, jako aktu« alno vprašanje poleta v velikih višinah, v redkejšem zraku, ki nudi letalu zelo malo upora. Ker je reakcija neodvisna od medi« ja, bi taka rešitev pomenila dosego hitro« sti, ki so danes nemogoče in s katerimi bi se prekooceanski polet skrajšal na par pič« lih ur.
To bi bila v glavnem praktična stran ra« ketnega pogona, ne glede na bajke o luni in Marsu, ki sta pač zelo, zelo daleč.
Iz poročil v nemških listih je videti, da ▼ merodajnih krogih pripisujejo tem poiz« kusom veliko principijelno važnost, a do« seženi uspehi vzpodbujajo še nadaljevanje tega dela. Zelo nas mora torej veseliti, da stoji v ospredju tega dela naš mladi rojak, ki je obenem vrl sodelujoč član organiza«
cij naših rojakov na Dunaju.
*
•Slovenski krožek» hi Hrvatsko druStvo «Prosvjeta» na Dunaju priredita ▼ bratski slogi svoj prvi skupni koncert prihodnjo soboto 16. t. m. ob pol 9. zvečer v veliki dvorani Češkega Doma, I. okraj, Fleisch« markt 24., kjer je tudi češki hotel Pošta.
«Prosvjeta» bo udeležena s svojim veli« kim tamburaškim zborom do 70 oseb pod vodstvom znanega mojstra Klema Viško« viča. O iem zboru je pisala celo «Neue Freie Presse», da bi moral nastopiti tudi že v veliki dvorani Konzerthausa in v du« najskem Radiu. V naših listih pa je bilo že večkrat naglašeno, da takega zbora nima domovina. Zbor nastopi, dvakrat ter bo sviral: U pečini, Dalmatinski šajkaš in Vi« škovičevo «Iz moje domovine«.
Moški zbor Slovenskega krožka bo pel troje znanih skladb: Slovenac, Srb, Hrvat, Jadransko morje in Sto čutiš Srbme tužni? Oktet bo pel Adamičevega « Vasovalca« in Vogričevo «Lahko noč». — Mešani zbor Slovenskega krožka pa bo pel narodne na« še:. Slanca, Pod oknom, Ljub'ca povej, po« vej, Gor čez jezero, Bratci veseli vsi.
Gospod prof. Anton Trost bo sviral Caj« kovskega=Pabsta koncertno parafrazo «Ev* genij Onjegin*. Ob njegovem spremstvu bo pela gospa Jelva dr. Bab ni kov a dvoje Lajovčevih solospevov za sopran, a g. Jo« ža Sedlak bo pel Lajovčevo «Pesem star« ca» in francosko «Novembre». Spremljala ga bo na klavirju gdč. Helena Schon. Če« trti solist bo g. Rado Miglič, ki bo sviral na fagot Weissenborna Op. 9. št. 6. ob spremljevanju na klavirju gdč. Vere Vol«
kov«. Končno naj Se omenimo, da bo ta večer na Dunaju tudi spomin in proslava Zupančičeve petdesetletnice. G. Milan Pir« nat bo recitiral njegovo cNaša beseda«.
Iz tega sporeda je videti, da mu je umet« niški in nacionalni namen in pomen, koli« kor je mogoče oboje združiti na en sam večer. Svojim dunajskim rojakom želimo največji uspeh. Njihov častni nastop bo v
Bmos tudi domovini. Svoje čitatelje na
unaju pozivamo, da se koncerta vsi udeleže in da delajo zanj propagando med svojimi znanci.
Preselitev Ljudskega kina
ZKD
Ker prične t jutrišnjim dnem kino Ideal v Ljubljani po enomesečnem odmoru zopet z rednim obratovanjem, si je moral »Ljudski kino« poiskati novo streho. In to je našel v prostorih dosedanjega elitnega kina Matice, ki konča jutri s svojo redno sezono in preneha z delovanjem do pričetka nove sezone v jeseni. V prostorih kina Matice bo torej nadaljeval že toliko priljubljeni »Ljudski kino« svoj započeti program.
Vsekakor Je ta preselitev le v dobrobit naše kinopublike, ki bo lahko v novi. večji dvorani na mnogo lažji način prišla do vstopnic, dočim le moralo doslej zaradi dnevno razprodanih predstav mnogo prija-
teljev te sares ljudske institucij« oditi brez
vstopnic. V novi dvorani, ki je mnogo večja, bo vsakdo lahko prišel do vstopnice in si program ogledal. Pri tej priliki priporoča ZKD občinstvu, da pazljivo zasleduje spored v dnevnem časopisju. Mnogo je namreč filmov, ki jih hoče Ljudski kino staviti na svoj spored in zato je vodstvo prisiljeno prav naglo menjati program. Občinstvo naj torej v lastnem interesu hiti s posečanjem predstav, da ne zamudi lepih sporedov.
Cene prostorom ostanejo iste, to Je: 3. 5 in 8 Din za sedež. Predstave so bodo
vršile kakor doslej in tudi način obveščanja vsakokratnega sporeda ostane pri starem. Prva predstava Ljudskega kina v. elitnem kinu Matica se bo vršila Jutri, v sredo. Na sporedu bo izvrstni film »Liban-ska graščakinja« po romanu P. Benoita s Svetislavom Petrovičem v glavni vlogi.
Sleparije bivšega veriznika
Ljubljana. 11. Junija
Trgovski pomočnik 30letni Tone Lepaj Je imel navado posedati po kavarnah in se sukati med najrazličnejšo družbo po vseh gostilnah. Imel pa ni niti malo volje delati v trgovini in si pošteno služiti vsakdanji kruh. Ko so minuli časi verižništva. je začel propadati tudi prej vedno elegantni ln podjetni Tonče ter se je moral marsikateri plačilni natakar obrisati za plačilo kapu-cinca. črne ali kakega »štamperlčka«, pa tudi marsikaka gostilniška natakarica ie tožila, da je kavalirski Tonček prenehal biti pravi kavalir. Navzlic mizeriii. ki jo je Tonče bridko občutil, pa se vendar ni
Z velike nedeljske motociklistične dirke

* • .. ^ r ».' A
Od leve na desno: zmagovalec glavne dirke Anton Štrban
(na motorju) poleg njega gdč. Slavica Lotor, Anton Uroič (na motorju), ki J© dosegel drugo mesto v glavni dirki in gdč. Minka Žagar, ki je v kategoriji
175 ccm dosegladrugo mesto.
««<«■/», i' ' .
»	'	a ' I 1P
mm^Mššm^^^m
* * - -i m i
SMS! H|	* 11111 -t
fti^pte: mSmm
Dirka za častno darilo ljubljanske sekcije Avtokluba
' Z divjo brzino vozita Cerič (Norton) in.Semrajc (B. S. A) zadnjo krivuljo
1	kot zmagovalca v cilj.
Start za pozdravni krog In otvoritev dirkališča z vožnjo vseh dirkačev pod
vodstvom motokluba «LjubIjana».
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Začetek ob 8. Torek, 12. Zaprto.
Sreda. 13.: «PustolovS5in® dobrega vojaka £vejka». Gostuje Josip Gradiš - Daneš. Izven.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol a Torek. 12.: <Tosca>. Gostujeta: Henrik de
Mazei in R. Primožič. Iz /en. greda, 13.; Zaprto.
Četrtek, 14.: *Salome». Premijera. Preml-jerski in D-abonma.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 8. Torek, 12.: cPuščavnikov zvonček». A. Kuponi.
Sreda, 13.: «Othello>. B. Kuponi. Zadnji«. Četrtek. 14.: <Pnščavnikov zvončeki. D. Kuponi. Zadnjič. Petek, 15.: <Jesenski manever>. Poslovilni večer gdč.. Lubejeve in gosp. Bratuža.
Zadnji operni predstavi y Mariboru (obakrat priljubljena komična opera cPuščavnikov zvonček*) bosta v torek 12. in v četrtek 14. junija.
Poslovilni večer članov mariborskega iprledaiišča gdč. Lubejeve in gosp. Bratuža je preložen na petek 15. junija.
Is pisani« ljubljanske* gled&li&a. Danes x torek goetujeta v Puccinijevi <Toeci> tenorist de Mazzei kot Cavaradossi in barito-nist Primožič kot Scarpia. Naslovno ulogo opere poje ga. Mitrovičeva. — Premijera Straussove <Salome» bo v četrtek dne 14. t m. — Gdč. Wisiakova in gosp. Vlček sta anažirana drugam in odideta po sklepu letošnje sezone iz Ljubljane ter ge poslovita od našega občinstva z baletnim večerom v petek 15. junija. — <Dobri vojak Švejk» je na sporedu v sredo, v petek in v soboto. V soboto 16. t. m. bo gostoval v naslovni ulo-gi član mariborskega gledališča gosp Gradiš - Daneš.
Zadnji dve produkciji gojeneev Glasbene
Matice t Celju. Celjska Glasbena Matica je priredila letos šest javnih produkcij svojih gojencev. Zadnji dve sta bili v soboto, dne 2. t. m. zvečer in v nedeljo, dne 3. t. m. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Na klavirskem večeru, ki se je vršil v soboto, so nastopili gojenci konservatorijske stopnje (klavirski šoli ge. M. Sancinove in ge. Božič - Novakove). Gdč. E. Sernečeva je igrala Griegovo <Svatbo na Troldhaugenu> s precejšnjo rutino. Gosp. Fr. Luževič je podal Dvorakov <Furiant>, zlasti pa Rahma-ninova <Preludij» z velikim znanjem in dovršeno tehniko. Zelo dobra pianistinja je , tudi gdč. L. Svetinova, Iti je pokazala v Su-
kovi <Pomladi> visoko stopnjo klavirske kulture. Gdč. Tjaša Kalanova je igrala etu-do št. 3 iz Lisztovega koncerta in Viteslava Novaka mogočno skladbo <Morje>. Gdč. Kalanova je pianistinja visokih kvalitet z močnim glasbenim intelektom, kar se je videlo zlasti pri reprodukciji Novakovega <Morja». Gosp. V. Kuntara je podal Lisztovo <Le-gendo sv. Frančiškan v vsakem pogledu dovršeno in učinkovito. Z velikim uspehom je zaigrala ga. M. Jeršinovičeva Chopinovo Balado v G - molu. Izreden lalent je vsekakor gdč. M. Plzakova. Težki in zelo zanimivi skladbi M. Balakireva orijentalsko fantazijo «Islamey» in Panča Vladigerova «Smeh> je podala uprav bravurozno. Tehnične tež-koče je obvladala brezhibno in vdihnila skladbam življenje. Klavirski večer je pokazal, da ima Glasbena Matica med svojimi gojenci že lepo število i7,vrstnih igralcev, ra katere sta lahko obe učiteljici po vsej pravici jx>nosni. Pri zadnji produkciji gojencev v nedeljo je igral stiriglasen zbor goslačev Kohlerjevo Suito op. 37 pod vodstvom gosp. ravnatelja Sancina. Violinski orkester je izenačen ter je igral skladbo z lepo dinamiko in zelo precizno. Mladinski zbor je pod vodstvom gosp. C. Preglja zapel Premrlovo <Rože za Marijo, Matzovo <0, javore* in pet narodnih pesmi. Mladinski zbor, ki je sicer nekoliko šibkejši nego lani, je prožen, izpiljen in poje z neoporečno vokaiiza-cijo in dinamiko. Zadnji dve produkciji, ki sta bili žal slabo obiskani, sta zopet v polni meri opravičili sloves, ki ga uživa celjska Glasbena Matica kot resen in izredno pro-
duktiven kulturni zavod.	E. P.
Javne letošnje produkcije gojencer dri. konservatorija v Ljubljani se vrše v nastopnem redu: 16. junija je I. javna produkcija, II. (komorna) bo 20. junija, III. klavirski in violinski večer pa 23. junija. Te tri produkcije se vršijo v dvorani Filharmonične družbe. Dne 25. junija t. 1. pa se vrši abso-lutorijski koncert gojenca Karla Rupla v unionski dvorani.
Akademija slepcev
Snoči (11. t. m.) je priredil kuratorlj slepcev v Ljubljani glasbeno akademijo. Ko< izvajajoči so nastopili gojenci zavoda slepih v Kočevju. Spored je bilo zelo pe»ter ter so se vrstili a capella zbori, zbori s spremljevanjem klavirja, dvospevi s klavirjem, klavir dvoročno. klavir četveroroč-no, citre itd. Tudi skladatelji vseh mogočih generacij in narodov so bili zastopani. Adamič, Pavčič, Hotze, Mokranjac. Vilhar, \Veber. Sattner, Gounod, Foerster. — niti Meyerbeera in \Vagnerja ni manjkalo. S skromno reklam so nastopili, v mali Fil-harmonični dvorani. Takega koncerta ne velja soditi toliko iz umetniškega stališča kot iz človekoljubnega. Ganljivo jih je bilo poslušati. Znano je, da se pri slepcih ostali čuti na račun vida popolneje razvijajo in opazili smo, da imajo res »tenka ušesa«, da intonirajo čisto nad pričakovanje. Tudi čustvena stTan skladb je prišla zelo do izraza. Navzoče občinstvo, ki je dvorano za-

Urejuje najbolle prebavo! čisti želodec hi čreva brzo in ugodno! 1 omot pa vseh lekarnah Din 4.—.
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9. uri. Krasni film mladosti m zakonske svobode

V glavnih vlogah Jugosio-iveroka KATY v. NAGY iz
Subotice. Nina Vanna, Hanni Weisse in drugI
Smeh! Pikantno! Zabava! Znižane letne cene!
ELITNI KINO MATICA
Tel. 2124.
mogel odločiti k temu, da bi si s poštemm delom pomagal dalie. Začel je izrabljati svoje prijatelje, zanemarjal pa seveda tudi ni prijateljic ter ma je marsikatera pomagala od časa do časa iz zadrege.
Tonček seveda denarja ni znal nikdar prav ceniti- če ga je imel. je gledal, da ga je hitro spravil v promet, to pa v takih gostilnah, kjer ga še niso poznali kot Micko Kovačevo. Slednjič je pričel naviha-nec vendarle potovati kot zastopnik raznih tvrdk, ki pa so bile kaj kmalu na jasnem o Tonetovih posebnih talentih. Navadno se Je pustolovec zadovoljil kar s tem, da ie poprodal vzorce, ki jih je imel s seboj, in ko mu je zmanjkalo denarja, je iskal zopet drugo zastopstvo. Onemogočil se je kot tak že skoraj pri vseh tvrdkah v Ljubljani in je moral zaradi svojih grehov presedeti tudi nekaj mesecev v zaporu. Nato se !e klatil po Hrvatskem in v Srbiji, kjer si Je. kajpak, nakopal precej masla na glavo. Špekuliral je tudi dirugače in navajal dekleta, navajajoč, da izborno zasluži. Ker Je čeden fant. le marsikatero naivko hudo zmešal ter ukrotil celo par stareiših deklet in vdov. ki jim Je vedno veseli in podjetni Tone na vso moč ugajal. Ljubil pa je Tone samo toliko časa. dokler je mogel Izvabljati denar. Cim je videl, da so ea ženske spregledale, jo je zopet odkuril in šel v druge kraje, da se ozre za novo žrtvijo.
Pred dobrim mesecem se Je Tone pola-vfl zopet v Ljubljani, kjer je dobil name-ščenje pri neki tvrdki z nalogo, da bi kot potnik prodajal po deželi razne slike. Posel mu je šel nekaj časa prav dobro izpod rok, pa se je fant zopet kmalu zapil. Tedaj mu žilica ni več dala miru in je jel Po stari navadi slepariti. Odpeljal se je na štajersko, kjer je goljufal litidi vse vprek ter izvabljal od njih, zlorabljajoč svojo tvrdko in svoj poklic, za male in večje svote. Ker je Tone notoričen goljuf, se mu ne smilijo ne revne ne bogate žrtve. Njegove sleparije so prijavljali ogoliufan-ci orožnikom, ki so poročali o nepoštenem Ljubljančanu policijski direkciji v Ljubljano. Za Tonetom, ki se spretno skriva, so bili odposlani zasledovalci in bržčas ne bo minil dan, ko mu bo zopet odklenkalo veselo življenje na svobodi, kjer se je počutil med naivnim in poštenim Kudstvom k^kor riba v vodi ter se mastil na tuje stroške.
Velika požarna katastrofa v Prepolah na Dravskem polju
Deset objektov zgorelo. — Trije posestniki uničeni. — Gašenje brez vode.
Prepole, 11. junija. Včerajšnja vroča tn zelo vetrovna nedelja Je bila za težko preskušene Prepole, kjer je že pred kratkim divjal silen požar, uso-depolna. Okrog 4. popoldne je začelo iz nepoznanega vzroka goreti pri posestnik« Šibili.
Zaradi silnega vetra ni bilo vfdetl skoro nobenega dima. Ogenj se je s silovito naglico razširil od Šibilijevih objektov, ki so bili zaradi močnega vetra in pekoče vročine takoj v plamenu, na posestvo soseda 2i>n-koviča in Je nazadnje oibje! še gospodarsko poslopje posestnika Peska. V razmeroma kratkem času je zgorelo sknpno deset objektov. Vsi trije imenovani posestniki so prišli malodane ob vse svoje Imetje. Zavarovani so bili za malenkost.
Na kraj nesreče so sicer takoj prihitela okoliška gasilna društva, fn sicer a Šentjanža na Dravskem polju kot prvo, potem iz Hotinje vasi s konjsko vprego, lz Račjega pa z avtomobilom. Gasilci pa so staM na lrraju nesreče — brez vode. Segli so po edini tekočini — po gnojnici, ki pa Je zarad! amonljaka, katerega vsebuje, požar 5« pospešila, namesto omejila.
Velikanska škoda še ni precenjena, vwrt|t nesreče pa tudi ni znan. Vendar se splošno sumi. da Je požar podtaknila zločinska roka. To sumnjo potrjuje okolnost, da še nI dolgo tega, odkar Je divjal v Prepolah katastrofalen požar, kf Je vpepelil več dobrih kmetij.
dovoljivo zasedlo, ni ftedHlo s priznanjem ter Je izvajajočim po vsaki točki podajalo dokaze simpatij. Kaj pomeni glasba za slepca, v to se ml dTugi težko zamislimo. Naše glavmo uživanje narave in vsega Je koncentrirano v očeh, slepec sprejema večino — skoraj vse — lepote s sluhom in se tudi boli poglobi vanje. Iz tega izhaja tista pretresljivost v njihovem prednašaniu. Zelo hvaležni smo zavodu, da nam je pokazal ,kako goji kulturo med slepimi in so nam te vrste prireditve vedno dobrodošle. Niso to samo humanitarne, ampak v resnici tudi kulturne zadeve. Slavko Osterc
=Torek", 12. yi. 192«.,
Domače vesti
♦	Osebo« vesti % poite. Premeščene so pb. uradnice H-4 K. Vklemlek z Ljubljane 1 na Ljubljano 2, L. Friedl i Maribora 2 ▼ Store za poštno predstojnico in M. štrukelj iz Litije v Šmartno pri Litij!, telefo-nistka ni-3 T. Lovšin iz štor v Apače. Fr. Mikec, zvan. 1 »kup. v Ljubljani, Je upokojen.
*	Prodajanje In pobiranje prispevkov po
šolah. Brez predhodnega dovoljenja ministrstva prosvete ne sme nihče po šolah pobirati prispevkov ali prodajati česar koli. Društva ali zasebniki, ki hočejo dobiti tako dovoljenje, naj se obrnejo s prošnjo preko prosvetnega oddelka velikega župana na ministrstvo.
•	Gojenci za pomorsko - zrakoplovno podoiicirsko šolo ▼ Kumborju (Boka Kotor-ska). Letos 1. oktobra bo sprejetih ▼ 8. razr red pomorsko - zrakoplovne podoficirske fiole do 100 gojencev. Pogoji za sprejem so na vpogled pri vseh komandah vojnih okrožij, pri vseh komandah in oblasteh mornarice, pri vseh velikth županstvih, okrajnih glavarstvih, v službenem Vojnem listu št. 23 in službenem listu (Služb. Novine) št. 121. Opozarjamo, da imajo gojenci posebne doklade in ugodnosti pri napredovanju in da sčasoma lahko postanejo častniki pomorsko-zra kopi ovne stroke.
•	Smrtna kosa. V LJubljani Je umrla po težki ln mučni bolezni gdč. Miml Ki511 n-gerleva. Pogreb bo jutri v sredo iz mrtvašnice splošne bolnice. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožaljel
♦	Aretiran goljuf Iz Nemčije. V Vinkov-cih so aretirali nemškega podanika Fritza K&rstinga, ki je živel tam kot popravljač pisalnih strojev in je izvršil več goljufij. Poleg teh ima na vesti še goljujife v Beogradu, Bački Palanki, Osjeku itd. V Vin-kovcih je Kersting ogoljufa! svoje žrtve za 30.000 Din.
*	Sedem ljudi ▼ zadnjem hipu rešenih Iz Save. V nedeljo je bil v Zagrebu nenavadno vroč in soparen dan. Na tisoče meščanov Je Izkoristilo lepo priliko in odhitelo na Savo, da se ohladi v mrzli vodi. Ker je bilo mnogo kopalcev, je razumljivo, da je prišlo do razburljivih prizorov, ko so poedini, čeprav nevešči plavanja, odplavali izven kopališkega rajona. Kopališki čuvaj je moral intervenirati v sedmih primerih. Vsakokrat je prihitel s svojim čolnom na pomoč onim, ki so bili že v objemu smrti tako da se mu imajo zahvaliti, da so ostali še pri življenju. Vseh 7 ponesrečencev je rešil v zadnjem trenutku ter jih izvlekel nezavestne iz vode.
♦	S konjema In vozom zgrmel ▼ Dravo.
V	Osjeku se je peljal kmet Hugo Blažeti z vozom, na katerem sta sedela- poleg njega še njegova žena in sin, po cesti proti Osijeku. Konja sta se ustrašila avtomobila, ki Je pridrvel nasproti ln se zapodila v divjem galopu k obrežju Drave. Preden se je Blažeti zavedel, kaj se prav za prav godi, je že zgrmel s konjema in vozom v Dravo. Gledalci, prepadeni od groze, so takoj prihiteli na pomoč in z najvejim naporom rešili vse tri ponesrečence iz vode. Konja sta utonila. Proti šoferju Je uvedeno postopanje.
*	Tragična smrt umobolnega mladeniča. Te dni so prepeljali v umobolnico v Kar-lovec 19 letnega Ivana Kišiča iz Bradora-ovca. Zaprli so ga v posebno sobo, a ker si je raztrgal vso obleko, je ležal gol. Da ne bi ležal na trdem, so mu postlali s slamo, in to k njegovi nesreči. Od nekega pasanta je dobil cigareto in vžigalice ter zažgal slamo. Ogenj ga je tako opekel po vsem telesu, da je čez nekaj časa izdihnil v strašnih mukah.
♦	Starec In starka kradla mllodare v
cerkvi. V franjevskem samostanu v Slavonskem Brodu so že delj časa opažali, da kradejo neznani tatovi milodare Iz puščic. Ljud je so pridno metali denar vanje, a puščice so bile vedno prazne. Te dni se je skril cerkovnik po končani maši za neki oltar, da bi zasačil tatove. Ni se varal, ker čim se je cerkev izpraznila, sta 70 letni Fran Šmit in 60 letna Manda Sržuljakova, ki sta do-tedai pobožno molrla, krenila od oltarja do oltarja in praznila puščice. Oba so aretirali in predali sodišču.
*	Gimnazijec se Je utopil v Moravl. V Mo-ravi pri Čupriji je utonil Ljubomir Stanlmi-revič, dijak 7. gimnazijskega razreda. Vozil se je s čolnom po reki, ko ga je nenadoma zagrabil vrtinec- ln mu prevrnil čoln, njega samega pa potegnil na dno.
*	Bitka na glavnem trgu v SubotlcI. V Subotici se je na glavnem trgu, ko Je bila promenada najbolj živahna vnel krvav pretep med dvema skupinama šetalcev. Povod pretepu je dal neki Joco Nežej, ki Je navalil s palico na svojega znanca Ivana Kiša
V	pretepu je Ivan Kiš zadel z nožem Nežeja naravnost v srce, tako da Je ta obležal na mestu mrtev. Težko ranjen je obležal tudi KiŠ, ki ga je zabodel z nožem v trebuh Nežejev prijatelj.
*	Prijavil se policiji, da ]e ubil strica. V Karlovcu se je zglasil na policiji Mato Ra-stolski iz Švarče in zahteval, da ga aretirajo, ker je ubil svojega strica Mija Ra-stolskega. Ta ga je hotel že dalj časa razdediniti, ker se ga Je hotel na vsak način odkrlžati. Ko je kosil doma na travniku Je prišel stric in mu hotel nasuti !uga v oči, da bi kasneje navalil nanj. Umaknil se mu Je in ga hotl usmrtiti s koso, toda stric le odskočil ln ponovne poskušal, da bi mu vrgel higa v oči. Mato Je stekel domov, vzel kol in tako močno udaril strica po glavi, da se je zgrudil mrtev. Policija Je Mata aretirala In poslala v Švarčo komisijo. Medtem Ml Jo nI bil mrtev, temveč nezavesten ter se Je. ko le došla komisija že zavedel. Policija nadaljuje s preiskavo.
♦	Gozdni požar v Kneju pri Laščah. V nedeljo pred H. uro so obiskovalci ljubljanskega Gradu opazili v smeri proti Ve!. Laščam. kako, je huda sapa dvigala velike oblake dima. Kakor nam poročajo, je res po neprevidnosti zgorel gozdni kompleks, dolsr 100 ni in širok 50 m tik vasi Kneia
Da ni prišla požarna bramba na pomoč, bi bila zgorela tudi vas KneJ.
♦	Sredlšnl urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je razpisal natečaj za eno mesto zdravnika praktikanta za svoje zdravilišče za bolne na pljučih v Klenovniku pri Ivanou. Honorar 1500 Din mesečno, stanovanje, hrana, kurjava, razsvetljava in postrežba. Rok natečaja do 25. t. m. Podrobni pogoji se zvedo pri Središnem uradu za zavarovanje delavcev, Zagreb, Mihanovi-čeva ulica 3.	I110
ITO — zobna pasta najboljša.
•	Dobrota, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani opozarja svoje nad 45 let stare člane, da Je čas za vpis v skupino »B« le še do 30. t m. Vsak prizadeti naj pohiti, da ne bo pozneje ke-sanja. Doslej je priglašenih nad 900 članov.
1120
•	Pri prehladu, gripi, vnetju vratu, živčnih bolečinah, trganju v udih je dobro izpiti vsak dan pol čašice prirodne »Franz-Josef« grenčice, k! izprazni črevesa. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »FTanz-Josef« grenčica po svoji učinkovitosti ln ugodni uporabi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah-
♦	Obleke kemično čisti, barva plislra In lika tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
n— Zadnja pot gospe Franje Kavčičeve.
Včeraj popoldne se je izpred hiše žalosti na Privozu vršil pogreb gospe Franje Kavčičeve, soproge uglednega ljubljanskega gostilničarja in kavarnarja. Pred hišo ji je zapel v slovo šentjakobski pevski zbor ža-lostinko »Vigred«, nakar se je razvil po Kar lovski cesti skozi mesto dolg sprevod po-kojničnih prijateljev in znancev. Za vozom z venci in šopki, ki so jih poklonile v zadnji spomin razne znane ljubljanske rodbine in organizacije, je sledil četverovprežen pogrebni voz, nakar so se za globoko žalujočo rodbino razvrstili mnogoštevilni pogreb-ci, med katerimi je bilo opaziti predvsem ljubljanske gostilničarje, občinske svetnike, zastopnike kavarniških in gostilniških nameščencev itd. Pred kapelico v Prisojni ulici so zapeli pevci še »Blagor ji«, nakar je. krenil sprevod po Kette Murnovi cesti na pokopališče Sv. Križa, kjer so položili prezgodaj umrlo pokojnlco v rodbinsko grobnico. Pogrebni sprevod sam Je dokazal pač najlepše, kako priljubljena in spoštovana je bila gospa Franja Kavčičeva.
u— Državna pomožna šola v Ljubljani bo razstavila izdelke otrok dne 17. In 18. t. m. od 9. do 12. dop. in od 14. do 18. na Cojzovi cesti 5. Razstava bo za vsakogar, ki se za stvar zanima, odprta.
a— Recltacljskl večer skupine slovenskih modernistov (Angela Cerkvenika, Mi' rana Jarca, Karla Kocjančiča, Bratka Krefta in Toneta Seliškarja) bo jutri v sredo od 6. do 7. v Jakopičevem paviljonu
u— »Berlin, glavno mesto Nemčije.« Ta prekrasni velefilm, ki nam predočuje v izredno zanimivih slikah ponosno prestolnico Nemčije, predvaja ZKD danes nepreklicno zadnjikrat v prostorih kina Matice ob 17.30 Film nam slika življenje tega ogromnega mesta v vseh fazah od jutra do večera ob veselih in žalostnih trenutkih. Razkazuje nam lepoto, sijaj in bogastvo, nudi nam pa tudi vpogled na siromaštvo in bedo, ki kraljuje tudi tu neizprosno kakor v sličnih milijonskih velemestih. Zanimive so slike, ki nam kažejo arhitektonsko stran Berlina: visoke, ponosne, bogate palače, prostrane trge, široke ulice, krasne trgovine, ogromen promet, avtomobile, cestne železnice, šport zabave, skratka verna podoba prestolnice Nemčije. Film se predvaja danes zadnjikrat v Ljubljani ob cenah 2 in 4 Din za sedež. Zato priporočamo vsakomur, zlasti šolski mladini in dijaštvu, da si ga ogleda.
u— Ljudski kino (Ideal) ima danes na sporedu krasni film »Manon Lescaut«, dramo ljubavnih strasti z izvrstnima igralcema Lyo de Putti in Vladimirom Gajdarovom v glavnih vlogah. Film, ki je znan po istoimenski operi, občinstvu najtopleje priporočamo. Predstave ob 16.30 in 21. Z jutrišnjem dnem se preseli Ljudski kino v prostore Elitnega kina Matice.
Koži manjka pri solnčenju maščobe. Temno pcit in lepo gladko kožo dobite le, ako se mažete pri sol nč en ju z originalnim
NIGGEROL - OLJEM
aa solnčenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. DROGERIJA GREGORIC, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
o— JAD Triglav vabi na svoj 18. redni občni zbor, ki se bo vršil v društveni sobi dne 14. t. m. z običajnim dnevnim redom.
o— Izredni občni zbor »Umetniške Matice« bo v soboto 16. t. m. ob 8. zvečer v Narodni kavarni.
n— K zadnjemu ruskemu koncerta. Po neljubi pomoti je poročilo o ruskem koncertu v Ljubljani (sobotno <Jvrtro») Izpustilo Ime gospe Davidove-Slatine, ki je članica naše opere in je tudi sodelovala na tej prireditvi.
u— Šentjakobski pevski zbor. Danes v torek ob 8. zvečer pevska vaja. Vsi in točno! Predsednik.
a— Dovoz umetnega ledu na dom: V slučaju, da se prijavi dovolj reilektantov, prične mestna klavnica prihodnje dni z raz-važanjem umetnega ledu Po mestu. Kdor želi, da se mu led dostavlja na dom, naj pismeno ali ustmeno Javi mestni klavnici svoj naslov, število kosov ledu, ki ga tsli prejeti in čas dostavitve. Led se bo oddajal pri odvzemu: enega kosa (ca 12.50 kg) po 7 Din, deset kosov naenkrat po 6 Din, sto kosov po 5 Din kos. Na licu mesta se pa odda:a ed kus oo 1 Din ceneje
u— Lokal se odda s 1. julijem 1928. v novi mestni hiši Ahacljeva cesta št. 10. Potrebne infomacije daje mestni gospodarski urad.
20 letnica
17. §unij — Prule
Sokola H. "
f
Izšel Je naš novi okusno opremljeni
Foto cenik
Pišite ponj na Drogerijo »Sanitas« samo v Celje.	760
u— Policijski drobiž. Od nedelje na ponedeljek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina kolesa, 1 tatvina ročne torbice, 1 tatvina gotovine, 1 izgred, 1 poškodba tuje lastnine, 1 telesna poškodba, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pasjega kontumaca, 1 prekoračenje policijske ure, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek beračenja, 1 prestopek prevozniškega reda, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 19 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretirane so bile ponoči zopet 3 vlačuge, dalje je moral v zapor neki pretepač in mali ubežnik V. B., ki jo le skušal pobrisati v širni svet brez dovoljenja staršev.
u— Tatovi koles so vedno botj podjetni. Kolesarski tatovi letos menda sploh ne poznajo počitnic in kradejo enako pridno sedaj spomladi kakor so kradli pozimi. Kolesa niso varna pred njimi ne v vežah ne spravljena v kleteh še manj pa seveda na cesti. Včeraj zjutraj se je polastil neki starejši moški kolesa prevoznika Pavla Pet-kovška ter ga odpeljal iz neke gostilniške veže, medtem ko se je lastnik mudil v vojaškem uradu na Ambroževem trgu. Enako je tat odpeljal kolo tudi mesarskemu pomočniku Jerneju Božnarju. Tudi to kolo, ki je bilo znamke Tribuna in vredno 800 Din je tat ukradel na Ambroževem trgu in sicer iz veže hiše št. 7.
u— Drzna tatvina ročne torbice. Medtem ko so dame prodajale v nedeljo zjutraj po Selenburgovi ulici v dobrodelen namen razne cvetke, se je priplazil do mizice na vogalu Šelenburgove ulice neznan uzmovič ter ukradel ge. Minki Gašperlinovl ročno torbico, v kateri je imela poleg gotovine tudi razne druge predmete Drzni tat je oškodoval gospo Minko Gašperlinovo skupno za 150 Din vrednosti.
u— Vlom v barako. Stavbni polir France Pogačar, zaposlen pri zidarskem mojstru Josipu Seršenu, je prijavil, da je bil izvršen v noči na soboto v barako poleg Pirnatove hiše v Dravljah drzen vlom. Neznan vlomilec, bržkone kak potepuh, ki se jih mnogo potika po draveljskem polju, je odnesel iz barake na škodo več delavcev različno obleko ter nekaj orodja.
Iz* Maribora
a— Sadjarski učni tečaj. S ponedeljkom se je začel na dveletni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru drugi del učnega tečaja za sadjarske pomočnike ali oskrbovalce sadnega drevja. Prvi del je bil spomladi meseca marca, tretji in zadnji del pa bo v jeseni meseca septembra. Sedanji poletni del bo trajal do 16. t. m. Jesenski pa od 24. do 29. septembra. Tečaj ima 18 obiskovalcev.
a— Poslovilni večer gdč. Lubejeve In g. Bratuža, ki zapuščata mariborsko Narodno gledališče, je bil preložen na petek ob 20. Upati je, da se bodo Mariborčani oddolžili priljubljenima umetnikoma.
a— Brezposelni uslužbenci klnopodjetlj. Uslužbenci kinopodjetij vs<;h mariborskih kinematografov so bili po nedeljski predstavi obveščeni, naj se pripravijo na izgubo posla in zaslužka. Kinopodjetja so v veliki krizi in bodo najbrž že 15. t. m. obratovanje ustavila. S tem bo število brezposelnih znatno zvišano.
a— Ljudska univerza v Mariboru. Občni zbor Ljudske univerze bo jutri v sredo zvečer ob 20. v čitalnici študijske knjižnice.
a— Nesreča pri delu. Včeraj ob pol 7. uri zjutraj se je ponesrečil pri kanalizaciji, ki jo izvršuje mestna občina v Einspieler-jevi ulici, delavec Ivan Glaser, doma iz Lajtersperga. Spuščal ie s pomočjo vrvi cementno cev v kanal in ko je slučajno premočno potegnil za vrv, se je stojalo prevrnilo in padlo nanj s tako silo, da je dobil hude notranje poškodbe. Rešilni oddelek ga je odpeljal v bolnico.
Iz Celja
e— Koncert celjskega pevskega druStva.
V soboto 16. t. m. bo priredilo CPD velik koncert v proslavo 60 letnice skladatelja dr. Antona Schwaba. Na koncertu bosta izvajala moški In mešani zbor skladbe dr. Schwaba, Vodopivca Lajovca ln Adamiča.
e_ Celjska obrtna nadaljevalna šola je sklenila svoj 7 mesečni pouk v nedeljo, 29. aprila. Dopoldne ln popoldne tega dne so bili v poslopju meščanske šole razstavljeni pismeni in risarski izdelki 8 moških in 3 ženskih razredov. V šolskem letu 1927-28 le obiskovalo šolo 417 članov obrtnega naraščaja, med katerimi je bilo ravno 100 deklet. Pouk se je vršil v 2 moških pripravljalnih razredih A, B, 3 prvih razredih, A. B, C, in 3 drugih razredih A, B, C; na ženskem oddelku pa je bil 1 pripravljalni 1 prvi ter 1 drugi razred. Koncem šolskega leta Je bilo kvalificiranih 83.1% učencev odnosno učenk Izmed 11 učnih moči jih Ima 9 predpisane strokovne Izpite. Po narodnosti Je bilo na šoli 399 Slovencev odnosno Slovenk, 7 Hrvatov, 6 Srbov in 5 Nemcev. Po veri pa Je bilo 409 rim. kat. 6 pravoslavnih ter 2 evangeljska. Po obrtih je bila razdelitev naslednja: stavbnih obrti 98, mehaniško-tehniških 63, umetnih 47, živilnlh 39, oblačilnih 147 ter 23 drugih obrti. Šolski obisk je bil splošno prav dober, saj znaša 93% pri pouku redno navzočih. Za prihodnje šolsko leto 1928-29 se bo otvoril še tretji razred, kjer bodo poučeval! kovinarske ln lesene stroke (zlasti mizarje) 1 Inženjer, 4 priznani celjski obrtni mojstri ter 1 zdravnik; pouk v tem oddelku bo docela strokovnega značaja. Poučnega Izleta letos ni bilo zavoljo pripravljalnih del za Vajeniško razstavo, ki Je bila o binkoštnih praznikih v celjskem Narodnem domu. Da je šola skozi to šolsko leto tako nemoteno napredovala, Je v prvi vrsti zasluga naših ZZ. mojstrov, ki pokažejo ob vsaki priliki velik smisel za pov-zdigo svojega naraščaja. Čast In hvala jim! Predvsem pa iskreno priznanje Slov. obrtnemu društvu v Celju ter njegovemu neumorno delavnemu predsedniku, f. Ivanu Rebeku. Kjer deluje mojstrova delavnica složno z obrtno nadaljevalno šolo, tam tudi uspehi ne morejo izostati. — Joško Bizjak, vodja šole.
e— Policijske vesti. Zaradi potepanja in bera čenja so bili od policije aretirani 60 letni Jurij Radej iz Grobelnega, 77 letni Martin Pestotnik iz Zlatega polja pri Kamniku, 35 letni R. Mušič in 18 letni Adam Mušič iz Dobre polj ter 84 letni Josip Pušnik iz Tremerja. V prisilno delavnico sta bila oddana znana delomržneža Alojz Sotlar ln Anton Plahuta, oba brez stalnega bivališča.
e— Karambol med avtomobilom In kolesarjem. Na križišču Gregorčičeve ln Benjamina Ipavca ulice je zadel neki šofer z avtomobilom v kolesarja, 20 letnega ključavničarskega pomočnika Alojza Ograjenška. Kolesar je odletel več metrov daleč, dobil pa ni nobenih večjih poškodb. Le kolo se je pokvarilo.	j* i.udi&t:
Iz Trbovelj
t— Umrli so: Borštnar Anton, rudar, star 32 let; Žibret Hilda, hči rudarja, 7 let; Kerše Franc, sin rudarja, 11 tednov.
t— Tihotapstvo saharina. Do sedaj se je pri nas malo slišalo o kakršnem koli tiho« tapljenju. Beda pa je menda napeljala lju-di tudi do tega nevarnega posla. Ker so bili razpečevaici vtihotapi j enega blaga že takoj v začetku zasačeni in bodo najbrže tudi občutno kaznovani, bodo gotorvo ta nevarni posel zopet opustili. Orožniki so bili obveščeni, da pride v Trbovlje gotova množina saharina, ki ga bodo nekateri sku« šali spraviti v denar. Orožniki so napravili pri osumljenih osebah hišno preiskavo. Na« * šli so 958 malih škatlic v skupni teži pri« bližno 3 do 4 kg. Od kod in na kak način je prišel saharin v Trbovlje, bo dognala preiskava, ki je že v teku.
t— Otrok težko ponesrečil. Triletna hčer ka rudarja Zupančiča je zaspala na prizid« ku štedilnika Zraven nje je stal lonec z vodo. V spanju je dekletce prevrnilo lonec na razbeljen štedilnik. Dvignila se je moč« na para in dekletce tako opekla, da. so ga morali oddati v bolnico.
Iz Litije
Najboljše, najtrajnejše, zato 13	najcenejše'
i— Obisk veslačev. V nedeljo je bilo za* radi lepega vremena ob Savi prav"ži« vahno. Na bregovih in v vodi je kar mr» golelo podjetnih dvoživk. Naši kopalci so dobili prijeten obisk. Iz Ljubljane je pri« šla mala flotilja, sestoječa iz treh zložljivih platnenih čolnov. Športniki so se pohvalili o prijetni vožnji od Ljubljane do Litije. Mala posadka je na litijskem bregu dalj časa počivala in si na posebnem, s seboj pripeljanem štedilniku kuhala guljaž ob velikem zanimanju vseh kopalcev. Po obe« du, kopanju in solnčenju je flotilja nadalje^ vala svojo vožnjo navzdol po Savi proti Zidanemu mostu, kjer so platnene čolne zložili in se vrnili z nočnim vlakom domov v Ljubljano.
i— Požar na mostu. Na litijskem mostu, ki ga zadnje tedne temeljito popravljajo, se nahaja ob strani precej lesnega drobiža, žaganja in trščic ter ostale suhe drobnjadi. Nedeljsko solnce za je vso nepotrebno nesnago tako osušilo, da se je ta zaradi gorečih cigaretnih odmetkov vnela na dveh krajih. Mostnice so že začele goreti, a so ogenj pravočasno pogasili. S strani potni« kov bo treba v bodoče več pažnje, uprava mostu pa bo morala po končanem delu na mostu ves drobiž odstraniti.
i— «Zaradl budžetske nemogučnostl». Nedavno je prosvetno ministrstvo name« stilo učiteljico gdč. Doro Kaclerjevo, iz« gnanko iz Primorskega na Košci v Polšen« skih hribih. Ko pa je hotela gospodična od« iti na svoje službeno mesto, je dobila br» zojavno obvestilo, da je prosvetna uprava zaradi pomanjkanja potrebnih kreditov za sedaj ne more nastaviti.
i_ Ciganski obisk. V Kresnice pri Litiji so prišli cigani, številna družina Rajhar« dov. Ko so se izven vasi utaborili, so od« šli za poslom. Marta se je vrnila kmalu in v predpasniku je imela — zadavljene ko« koši. Kmetje so postali na dolgojvstneže pozorni. Posebno Mariji Rovškovi, kresni« ški posestnici, ni bilo všeč, da diši črni Marti juha iz njenih jarčic. Zato je odšla užaljena kmetica do litijske orožniške po« staje. Orožniki so nato izgnali nadležne popotnike, Marto pa so spravili za nekaj dni v litijske zapore. Pri njej so našli po»
polnoma nove citre sumljivega izretra, ki so jih zaplenili Martin mož, Štefan Raj-hard, je prišel ves obupan na litijsko sodišče in je prosil ves spokorjen: »Dajte mi babo in citre nazaj!* Ker se je izkazalo, da je godbeni instrument njegova last, so mu citre vrnili, njegova boljša polovica pa bo ostala še nekai dni ob sodnem nčetu.
Iz Prekmurja
pk— škoda po orkanu s točo. Skoda, ki jo je povzročil v okolici Cankove zadnji orkan v zvezi s točo je mnogo večj'a, ka« kor so domnevali po prvih poročilih Po« leg škode na polju je uničeno v kakih 2». občinah tudi vse sadno drevje. Vihar je v nekaterih krajih oklestil, polomil in celo podrl drevje v taki meri, da se bo posušilo in pride v — poštev samo še kot les za kurjavo Tudi stanovanjska m gospo« darska poslopja so silno trpela, ker jim je orkan deloma odnesel cele strehe, deloma pa jim je toča razbila skoro vso strešno opeko. V občini Zerkovci so se popolno« ma zrušile 4 hiše in mnogo bolje ni niti v sosednjih občinah. Skupna škoda, ki jo je napravilo strašno neurje, cenijo uradno na več milijonov dinarjev. Nujno je, da pri« skoči na pomoč hudo prizadetemu prebi« valstvu država in oblast, ker sicer bo v najkrajšem času v marsikateri prekmurski kmečki hiši zavladal glad.
f— Čuden proHsokolski duh je zavla« zadnji čas pri nekaterih gospodih v Murski Soboti To je posebno opažati po zadnji sijajno uspel' predstavi dijaškega odseka tukajšnjega Sokola. Dijaki so pod spretnim vodstvom učitelja Menceja pri* redili Nušičevo igro »Narodni poslanik*, ki je po svoji izvedbi vse navzoče občin« stvo — in bila ga je nabito polna dvorana — silno navdušila. Občinstvo z zasluženo pohvalo seveda ni štedilo, in to je nekate« re gospode katoliškega svetovnega nazora zabolelo, posebno v zvezi z žalostnim spo« minom, ki ga je s svojim vse prej ko do« vršenim koncertom zapustila «Danica». Di« jaki. ki so najbolj agilni pri sokolskem de« lu, so šikanirani. Komu v prid?
Dopisi
MENGEŠ. Motorno brlzgalno bo blagoslovilo Prostovoljno gasilno društvo v Mengšu. v nedeljo, dne 17. t. m. Po blagoslovitvi se bo vršila velika vrtna veselica. Brizgalna je najnovejše konstrukcije, ki bo gotovo vzbudila med tovariši gasilci veliko zanimanja, posebno, ker se bo vršila tudi vaja z novo brizgalno. Bližnje gasilce in cenjeno občinstvo vljudno vabi odbor!	1118
Celje, 11. junija 1928.
Danes so se pričele pri tukajšnjem okrož. nem sodišču porotne razprave pod pred« sedstvom dvornega svetnika g. dr. Josipa Kotnika. Kot prvi primer se je obravnaval
Uboj posestnika na vasi
Friderik Radanovič, 24letni samski dni« nar v Bukovju je obtožen, da je ponoči 26. februarja letos v Bukovju ubil z več udarci s kolom po glavi Martina Ureka.
Omenjenega dne zvečer je prišel posest« nik Martin Urek v hišo Antona Malusa v Bukovju na razgovor zaradi vinograda, ka« terega je nameraval Malus kupiti od Ure« ka. Dve uri sta se posestnika že razgo* varjala, ko je zunaj pred hišo naenkrat za» čel hudo razsajati Malusov pes. Bližali so se neki ponočnjaki, ki so pred hišo začeli razgrajati, zaradi česar je šel gospodar ven in vzel psa seboj v hišo. Od treh fantov je spoznal Friderika Radanoviča in Ivana Šmajgla, tretjega, Karola Nuja, pa ne. Pri« čakoval je, da bodo fantje, kakor je to že navada, prišli v hišo in naročili jabolčnik. Pa se je zmotiL Brez vsakega vzroka so začeli ponočnjaki metati kamenje v hišo m gospodar je stopil parkrat ven in prosil, naj mirujejo, a ga niso poslušali. Skoro dve uri so razgrajali. Martin Urek je dol« go čakal in mislil, da bodo fantje odšli; ker pa le niso odnehali, se je vseeno podal iz hiše, da se odpravi domov, gospodar Malus pa je spravljal svoje otroke spat.
Ko je zapiral vrata, je slišal zunaj pre« tepanje in stokanje. Pohitel je iz hiše ▼ smeri, odkoder je slišal ječanje in je ne« daleč od svojega doma našel na tleh leže« čega Martina Ureka vsega krvavega. Spravil ga je nazaj v hišo, mu dal izprati in obvezati glavo in Urek si je toliko opomogel, da je povedal, da jih je nocoj dosti dobil, ne ve pa, kdo ga je napadel. Malu-sovi so mu prigovarjali, naj ostane čez noč pri njih v hiši, vendar je Urek izjavil, da mora za vsako ceno domov. In res je odšel.
Okrog 11. ure ponoči je Urek prispel domov in je povedal svoji ženi Mariji, da je bil pri svoji kleti na 2alcah tepen in da so ga Malusovi obvezali. Prosil je še ženo, da bi mu dala stolčeno oglje na gla« vo, ki naj bi mu ustavilo kri. Domači so takoj poslali po zdravnika, vendar je Urek pred njegovim prihodom padel v nezavest in drugi dan ob 11. uri umrl, ne da bi spre«
fjovoril še besedico. Urek je bil star 50 et in je zapustil ženo in 6 nepreskrbljenih otrok.
Kakor pravi zdravniški izvid, je dobil Urek 3 lahke udarce na glavi in dve abso« lutno smrtni poškodbi, zadani s topim in težkim orodjem. Razbita mu je bila kost lobanskega svoda in lobanske bazni, za« radi česar je nastala krvavitev v lobanji. Nastalo je otrpnenje možganov, krvavenje v možganski votlini pa je imelo za posledico tudi krvavenje skozi nos in ušesa.
Oba fanta, Karol Nuja in Ivan Šmajgel, ki sta bila dotični večer z obdolžencem Friderikom Radanovičem na vasovanju, izpovedujeta soglasno, da ju je Radanovič izvabil po večerji s seboj v Bukovje, češ, da je pri Malusu «pušenšank» in da bodo tam koga «navušili». Obdolženec je vzel s seboj z železom okovano palico, katero je imel pri sebi do razhoda. Oba njegova tovariša sta prepričana, da je obdolženec s to okavano palico pretepel in ubil xMar« tina Ureka. Ko so metali kamenje v Ma-lusova okna in je stopil posestnik Urek i* hiše, so vsi trije zbežali. Oba fanta sta čuta od daleč pok močnih udarcev. Par minut nato je pritekel Radanovič za svojima tovarišema in jima povedal, da je Metelku, t. j. domače ime LTrekovo, sedai dosti dal. Šli so nazaj in našli na mestu nesreče najprej Urekov, potTn pa še obdolžencev klobuk. Pri poslovitvi jima je rekel Rad«
novič, naj se ničesar n« boj it a, ker pre«
vzame on vso odgovornost nase, pa naj se zgodi karkoli.
Obdolženi Radanovič dejanje priznava, izgovarja pa se s silobranom.
Porotniki so vprašanje glede uboja po* trdili z 10 glasovi proti 2, nakar je porot« no sodišče obsodilo Radanoviča na 3 leta težke ječe.
Uboj z vinjekom zaradi fantovske šale
France Kostajnšek, 251etni delavec na Vremski gorci je 10. aprila letos ves dan napravi j al trsno kolje pri posestniku Sin« koviču. Zvečer po končanem delu je vzel svoj vinjek s seboj in odšel v družbi J osi« pa Pavlica na vas k posestniku Josipu Ku* neju na Vremski gorci. Vsi trije so se pred hlevom razgovarjali o raznih stvareh Kunej je čul prSiajati po stezi nekoga in je domneval, da prihaja domov njegov brat Anton, ki se je imel vrniti s sejma. Pozval je oba vasovalca, da mu gredo vsi trije nasproti. Kmalu »o opazili, da sta pri« hajala po stezi dva moška, od katerih no* beden ni bil Kunej. Kostajnšek je hotel, kakor sam pripoveduje, napraviti šalo; da bi ustavil oba prišleca, je zavpil: «Stoj, tu je nočna straža!*
Tedaj se je oglasil posestnik Franc Raj« niš iz Sedlarjevega rekoč: «Tu hodim že nad 40 let in še nikoli ni bilo nobene noč« ne straže!» Njegov spremljevalec Franc Kliček vedno spoštovan človek, stajnškom prepirati, pri čemer ga je uda« ril s pesitjo po nosu. Dasi je imel Kostajn« šek svoj vinjek s seboj, ga je utaknil za pas in stekel proti Kunejevemu kozolcu. Ko je slišal, da sta oba odšla po stezi na* prej, ga je zaradi udarca po nosu prijela taka jeza. da je izdrl hrastov kol, hitel za obema in pri prelazu zakričal: «Kdo si pa ti?» Kliček se je na krik obrnil in Kostajn* šek ga je s kolom udaril po glavi ter ga pri priči pobil na tla.
Kostajnšek zatrjuje, da je udaril Klička samo enkrat po glavi, sodni zdravniški iz* vid pa trdi, da je imel Kliček več poškodb. Kostajnšek je surov človek in so se ga bali ljudje v vsem okraju. Ko je nekoč de« lal pri Sinkoviču, je le*temu zaradi malega nesporazumljenja zagrozil, da mu bo z vi* njekom odrobil glavo. Tudi Kostajnškova trditev, da je dal vinjek takoj za pas, je čudna, ker trdi priča Jožef Pavlič, da je slišal, kako je Kliček večkrat zaklical Ko* stajnšku, ko ga je ta dohitel: «Saj me po« znaš, saj me vendar poznaš!*... Kostajn* šek pa mu je odgovoril: «Ja ne poznam ništa* ako hočeš, ti odmah glavo odsečem!* Na te besede je priča Pavlic slišal udarce in dvakrat klic: «Jezus, Jezus!...» Šele drugi dan so našli Klička mrtvega. Kot osumljence so orožniki aretirali Franca in Martina Hostnika in Franca Vunšeka. Še* Ie po dolgem zasledovanju so prišli na sled pravemu storilcu Kostajnšku, ki je bil ved* no na zelo slabem glasu, dočim je bil ubiti Kliček vedno spotšovan človek.
Porotniki so vprašanje glede uboja potr* dili in porotno sodišče je Kostajnška ob* rodilo na 3 in pol leta težke ječe.
Maribor, 11. junija.
Poneverba pri sodišču v Gornji Radgoni
Kot prvi je stal pred sedanjo maribor« sko poroto Filip Logar, ki je bil uslužben kot kanclist na izvršilnem oddelku okraj« nega sodišča v Gornji Radgoni. Obdolžen je, da je v letih 1925., 1926. in 1927. pridr« žal od strank zaupano gotovino v znesku 258.000 Din. Poleg tega pa je Logar ob pri* liki svojih zasliševanj pri preiskovalnem sodniku v Mariboru ponovno dolžil svoje* ga bivšega sodnega predstojnika dr. Tura* ta hudodelstva uradne poneverbe. Logar se je torej moral zagovarjati zaradi hudo« delstva uradne poneverbe in zaradi hudo* delstva obrekovanja. Obtožnica je obsega* la 16 s strojem tiskanih strani, pozvanih je pa bilo iz tuzemstva in inozemstva 83 prič.
Še preden se je utrdil sum njegove kriv* de, je Logar vse preskrbel, da bi si pri* dobil avstrijsko državljanstvo. Preselil se je nenadoma v Avstrijo v decembru 1. 1927 Poprej je v preiskovalnem zaporu vse tajil ter se izgovarjal, da bi on sploh ne bil smel kot uradnik sprejemati denarja od strank in da se je to zgodilo le zaradi tega, ker mu je sodni predstojnik to ponovno zupovedal. Vendar ni pa niti eden sosednih uradnikov slišal, da bi bil Logar kdaj do* bil kak nalog od predstojnika. Pač pa so priče potrdile baš nasprotno, namreč, da so slišale, da je sodni predstojnik Logar* ju celo prepovedal prevzemati denar od strank. Malo pred razpravo je pa obtože* nec menjal svojo taktiko. Na razpravi je odkrito priznal poneverbo in tudi to, da si je vsa očitanja napram predstojniku iz* mislil.
Porotnemu senatu je predsedoval pred* eednik okrožnega sodišča dr. 2iher, votan* ta sta bila dss. dr. Tombak in Zemljič, zapisnikar pa dr. Dev jun. Obtožbo je za* stopal prvi državni pravdnik dr. Jančič, ogovarjal je odvetnik dr. Lašič, finančno prekuraturo pa je zastopal dr. Kavec. Ko je bil zaslišan kot poslednja priča pred* sednik okrajnega sodišča v Gor. Radgoni dr. Tomo Turato in ko je predsednik vprašal obtoženca, ali se kesa, ker je spra* vil v veliko bedo več strank in ker je tako grdo obrekoval svojega predstojnika, se je obtoženec razjokal. Porotniki so po kraj šem posvetovanju soglasno potrdili 15 vpra šanj glede krivde poneverbe, a 16 vprašanj glede krivde obrekovanja je potrdilo 9 po« rotnikov, zanikali pa trije, nakar so sledili govori državnega pravdnika, ki se je sam
zavzemal za obtoženca, zastopnika državne prokurature in končno zagovornika, ki je z veliko rutino navajal razne olajševalne okolnosti. Po polurnem posvetovanju sod* nikov je bila izrečena sodba, ki se glasi na 4 leta težke ječe s periodičnimi poostrit*, a* mi ter na povračilo poneverjene vsote 280 tisoč Din državi. Filip Logar je sodbo spre* jel brez besede ter omahujočih korakov odšel s paznikom na hodnik, kjer se je zo* pet razjokal.
III. konferenca Federacije organizacij privatnih nameščencev Jugoslavije
Zagreb, 11. junija.
V nedeljo se je vršila v Zagrebu III. pokrajinska konferenca Federacije organizacij privatnih nameščencev, katere so se udeležile naslednje organizacije privatnih nameščencev: Savez privatnih nameštenika Jugoslavije iz Zagreba. Ljubljane. Maribora, Sarajeva. Beograda. Subotice in drugih krajev. Zveza društev privatnih nameščencev Slovenije iz Ljubljane. Savez apote-karskih saradnika kraljevine SHS, Savez bankarskih, trgovačkih i industrijskih či-novnika iz Beograda. Savez trgovačkih pomočnika iz Beograda. Savez bankovnih činovnika Jugoslavije z delegati iz več krajev. Udruženje bankovnih i osigurava-jučih činovnika iz Novega Sada. Društvo gospodarskih i šumarskih činovnika iz Osieka in Savez grafičkih faktora iz Zagreba Kot gosti so prisostvovali konferenci zastopnik Pokojninskega zavoda iz Ljubljane, zastopnika Delavskih zbornic iz Beograda in Zagreba in zastopnik Središ-njega ureda za osiguranje radnika iz Zagreba.
Na konferenci, ki jo je prav spretno vodil predsednik Federacije g. Vladimir Pfei-fer iz Zagreba, so se reševala zelo važna aktualna vprašanja privatnih nameščencev. Dnevni red ie obsegal poročila o delu, nalogah in pravilih Federacije in referat o ekonomskem položaju privatnih nameščencev. Prva tri poročila sta podala v izčrpnih referatih gg. Vladimir Pfeifer in Fadil Kurtagič. dočim je zadnjj referat sestavila Zveza društev privatnih nameščencev Slovenije iz Ljubljane. Konferenca je trajala ves dan in je na koncu sprejela tri obsežne resolucije, med njimi ono o ekonomskem položaju privatnih nameščencev, v kateri zahtevajo privatni nameščenci vse države izboljšanje socijalne zakonodaje in večjo zaščito socijalnih dobrin privatnih nameščencev. Posebno točko dnevnega reda je tvorila razprava o pokojninskem zavarovanju in je konferenca sprejela resolucijo. s katero poziva ministrstvo za so-cijalno politiko, naj takoj usvoji osnutek zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ki je bil odobren na Izredni glavni skupščini Pokojninskega zavoda v Ljubljani dne 16. aprila 1928. in naj ta osnutek zakona čim prej predloži Narodni skupščini.
Konferenca je potekla v najlepšem redu in polnem soglasju; le dva Beograjčana, ki pripadata levičarskim krogom, se nista strinjala z delom Federacije in sta pred zaključkom zapustila konferenco. S to konferenco so privatni nameščenci ponovno pokazali svojo zrelost in veliko razumevanje za skupne nastope. S III pokrajinsko konferenco ie Federacija dobila tudi pravno podlago in smo prepričani da bo odslej boj privatnih nameščencev za njihov obstanek veliko lažji, posebno še. ker so v Federaciji združeni privatni nameščenci iz prav vseh krajev naše države. Mi želimo temu skupnemu pokretu privatnih nameščencev obilo uspeha.
Drzen rop pri belem dnevu
Litija 11. junija
V naši okolici se je pod bogenšperskim klancem prigodil predvčerajšnjim drzen roparski napad na prometni cesti, ob 11. dopoldne Napadalec je 171etni zlatar Mirko Koren, doma iz Gaberja pri Celju, ki pa je bil nazadnje uslužben v Trbovljah in ie potem odšel v Ljubljano. Dogodek ie silno značilen za podivjanost današnja mladine, ki se pri svojem poželjenju po denarju ne straši skrajnih sredstev in uprav apaških metod.
Ferdinand Mamilovič, posestnikov sin Iz Leskovce pri Javorju, je vozil zadnje čase lesnemu trgovcu g. Vojku Šribarju iz Litije kostanjev les. V soboto ie Prejel mladi Ferdinand izplačano kupnino za les In prevoz-nino. G. Sribar in Mamilovič sta delala račun v Avdičevi gostilni, kjer ie bil ta čas samo 1 gost. Ko je prejel Mamilovič denar, se je okrog 10.30 napotil s praznim vozom domov Kmalu za njim le odšel tudi nepoznani gost, kar pa seveda ni povzročilo nikakega suma.
Ko je Mamilovič privozil že izven Šmart-na, se mu ie pridružil med potjo mladenič iz gostilne Z mladim voznikom sta prešla kmalu v živahen razgovor Ko sta privo-zila ven na samo. v bližino, kjer se odccpi stranska pot v Črni potok je skočil neznanec nad voznika, ga podrl ter ga krepko stisnil za grlo. da fantič ni mogel do glasu. Nato je zakričal nanj: »Denar ali smrt!« ...
Ves zbegan in prestrašen ni Mamilovič prav nič okleval: segel je v žep ter izro-, čil roparju očetovo listnico Ko ie imel Koren plen v rokah, se ie obrnil in v hitrem begu skuša! priti nazaj v Šmartno. Pa tudi Mamilovič n: ostal prekrižanih rok. Ko je vide! mladega roDarja z denarjem na begu. se ie pognal za niim
Vremensko poroč
Meteorološki M»nd » MnbMnii U. junija 1928.
Vit'r>« naromrtr« V>8 JJ rr
Kraj
Cas
f »p azrrvanja
Ljubljana Manhor . Zigre-h , . Beograd < Sarate^O . Skopi ie . . Dubrovnik
Split . . .
7.
Barom.	km O o. e u t—	Zi Z "	■muci verr» in brzina v Tetnb	V
67 t	2o 4	u	S\v 2	0
		52	S 4	\
58 5	22	63	S 2	5
158 4	28	• 5	SW 2	0
.S9-6	24	53	mirno	0
62 5	/5	63	mirno	0
7S93	h	81	mirno	0
59-U	26	75	mirno	1
Padavine
Vrsti
• Dtr rte t nrt
Nedaleč od ceste je bila pri poljskem delu Rozinova družina iz Črnega potoka. Mamilovič je Rozinovim v naglici povedal, kaj se mu je prigodilo ter je prosil fante za pomoč Seveda sta se mu Rozinova sinova Francelj in Mirko takoj pridružila in pričela se je divja gonja za bežečim roparjem.
Koren jo je ubral kar po bližnici proti Šmartnu: čez njive in travnike. Pa ni mogel več ubežati svojim zasledovalcem Mirko Rozina ga le prehitel na kolesu in posrečilo se mu je. da je roparja zadržal toliko časa. da sta prišla na pomoč še ostala dva Korena ki se ie obupno branil, so vrgli na tla. nakar so ga krepko povezali in odgnali na litijsko orožniško postajo. Tam so mu odvzeli Mamilovičevo denarnico in ga začeli zasliševati
Na vprašanje orožnikov, zakaj se ie podal na rop. le odgovoril mladenič: »Zato. ker nisem imel nič denarja.«
Mladega pokvarjenca so oddali v litijske zapore, kjer čaka svoje nadaljnje sodbe. Značilno za mladega nepridiprava ie. da se ie klatil že od prejšnjega dne po Litij i. Pravil je da se ie pripeljal iz Ljubljane, a samo do Kresnic, ker mu je zmankalo denarja za nadaljevanje vožnje. Mladenič ie bil tudi v gostilni pri mostu. Ker pa ni imel denarja, da bi poravnal ceho. je izročil natakarici srebrn svinčnik. Sploh so opazili, da je mladi popotnik precej založen s sre-brnino in zlatnino 'n je plačeval kar z zjatimi predmeti, prstani in verižffcami. katerih mu ni manjkalo. Kje neki ie dobil fant toliko dragocenosti? Menda bo povsem upravičena domneva, da si lih na pošten nač.in gotovo ni prislužil. Mladega nepridiprava bodo prepeljali tekom Prihodnjih dni v zapore ljubljanskega sodišča.
Šport
Motociklistične dirke v Ljubljani. Po* ročilo v včerajšnjem »Ponedeljku® treba nekoliko popraviti odnosno izpopolniti. Pri dirki novincev kat. do 175 ccm je vod« stvo dirke naknadno priznalo posebno na* grado gosp Minki Žagarjevi, ki je v času 5:09:6 prispela kot druga na cilj. — Pri glavni dirki kat. 250 ccm treba popraviti, da sta Stajič (in ne Polik) m Fiitterer že od starta ušla v silnem tempu ter vozila skoraj vštric dva kroga do ovinka, kjer je Fiitterer omahnil — Pri dirki novincev ka« tegorije 350 ccm je znašal čas Frana Tram« puša, ki je prišel ko* prvi na cilj, 8:38 tri petine in ne 8:35 tri petine. — Samo obse« bi umevno je, da znaša čas Rada Stajiča pri glavni dirki 4:44 dve petini in ne 7:44 dve petini. — Pri dirki novincev kat. 350 ccm je vodstvo priznalo prvo mesto S!ep* čeviču. ki je prispel na cilj v času 8:19 dv« petinke.
Športna reprezentanca ljubljanske unu verze priredi danes, 12. t. m. fakultetna pr* venstva v lahki atletiki. Pozivam vse pri« javljene in neprijavljene atlete, da se tek* movanja sigurno udeleže. Začetek tekmo* vanja točno ob 16.30 na igrišču Primorja. Vsak naj prinese s seboj svojo opremo. Bodimo točni in disciplinirani! Kapetan.
ASK Primorje (hazena sekcija). Da« nes sestanek in trening vseh hazenašic ob 18. uri. — Trener.
Velika kolesarska dirka se vrši 17 ju« nija v Ljutomeru Začetek ob 13. uri Bo« gata darila so pripravljena. Prijave 10 Din. Vabljeni vsi kolesarji
vrednostne papirje pri finančnem komisa-rijatu. — Osebe, ki žele s pošto poslati svoje vrednostne papirje v Rusijo, morajo poprej dobiti od zgoraj omenjene komisije dovoljenje. — K temu razglasu pripominja poštno ravnateljstvo ljubljansko, da promel z vrednostnimi papirji in škatlami z označeno vrednostjo z Rusijo doslej še ni uveden.
= Dobave. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 15. t m. ponudbe glede dobave 84.000 komadov zidne opeke. 20 komadov žičnikov in raznega ploščatega železa: do 19. t. m. glede dobave 40.000 komadov štaketov, 3000 komadov gozdnih drogov in 1500 komadov hrastovih kolov ter glede dobave 10.000 kg portlandskega cementa in 10.000 kg nega-šenega apna. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) Direkcija državnih železnic, strojni oddelek v Ljubljani, sprejema do 21 t. m. ponudbe glede dobave mehkih desk in borovih plohov; do 25. L m. glede dobave bakrenih cevi in bakrenih drogov. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave roulo - balat - jermen, do 23. t. m. glede dobave 300 komadov lopat za premog ter glede dobave 8000 kg karbida. — Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
Gospodarstvo
Solnce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19.46, luna vzhaja ob 0.59, zahaja ob 11.49. Danes ie bila v Liuhliai.i temperatura 28.0 C najvišja, 15.7 C najnižja.
Dunajska vremenska napoved za torek: Spremenljivo in bolj hladno. Zapadni vetrovi.
Tržaška vremenska napoved za torek: Normalni vetrovi. Nebo spremenljivo, a večinoma jasno. Temperatura od 20 do 27 stopinj. Morje mirno.
Daljnje naraščajoča pasivnost naše zunanje trgovine
Generalna direkcija carin je objavila statistiko našega uvoza v marcu. V tem mesecu smo uvozili 118.094 ton v vrednosti 701 milijon 61.118 Din napram 89.099 tonam v vrednosti 597,167.642 Din v marcu preteklega leta. Napram uvozu v marcu preteklega leta se je torej naš uvoz v marcu t. 1. povečal po količini za 28.995 ton ali 32.5 %, po vrednosti pa za 103.9 milijona Din ali 17-4 %.
Največ smo v marcu uvozili bombažnih tkanin (za 96.6 milijona Din), volnenih tkanin (za 51.3), bombaževega prediva (za (48 3), strojev in aparatov (za 27.6), raznih železniških predmetov (za 25.5). sirovega bombaža (za 22.3), sirove kave (za 19.3), sirovih kož (za 16.1), prevoznih sredstev (za 15.3), železniškega materijala (za 12.9), elektrotehničnih predmetov (109). železne pločevine (za 9.8), sirove nafte (za 9.6), premoga (za 9.6). limon in oranž (za 9.4), moke (za 8.6). tkanin od lanu in konoplje (za 8.5), plugov (za 8.3), riža (za 7.8), tiskarskega papirja (za 7.8), železa (za 7.8). čevljev iz usnja (za 7.6) in ovčje volne (za 6.2).
V primeri z marcem pret. 1. se je v prvi vrsti povečal uvoz bombažnega prediva (od 35.8 na 48.3 milijona Din), sirovega bombaža (od 17.1 na 22.3), strojev in aparatov (od 16.3 na 27 6, sirovih kož (od 5.9 na 16.1), železniškega materijala (od 6.8 na 12.9), rta-Ije sirove kave, prevoznih sredstev in sirove nafte. Tudi ta mesec beleži statistika precejšen uvoz pšenice in moke. Pšenice smo uvozili 98(1 ton v vrednosti 3.1 milijona Din, moke pa 2134 ton v vrednosti 8.6 milijona Din. Le nekaj glavnih uvoznih predmetov beleži nazadovanje napram uvozu v marcu pret. leta, tako uvoz volnenih tkanin, ovčje volne in premoga.
Nastopna tabela nam kaže razvoj naše zunanje trgovine v zadnjih mesecih (v milijonih Din):
izvoz uvoz oktober 1927 645.7 723 2 — 77.5 november „	622.4 687.7 — 65.3
december „ 528.7 637.4 —108.7 januar 1928 430.3 591.9 — 161.6 februar „ 439.0 621.6 — 182.6 marc „ * 503.2 701.1 — 197.8 april „	428.5 -
Kakor je iz gornjega razvidno, se nao uvoz ni povečal samo napram odgovarjajočemu mesecu preteklega leta, temveč tudi napram predhodnim mesecem Najznačilnejše pa je nadaljnje povečanje pasivnosti naše zunanje trgovine, ki je v marcu dosegla rekordno višino 971844.378. V primeru s prvim Četrtletjem preteklega leta je nas izvoz v prvem četrtletju 1.1. nazadoval od 1547.6 na 1372.5 miliiona Din. naš uvoz pa se je istočasno povečal od 1664.7 na 1914.6 milijona Din. Zaradi nazadovanja izvoza, odnosno naraščanja uvoza se ie pasivnost naše trgovinske bilance za to razdobje povečala od 1171 v prvem četrtletju pret. leta na 542.1 v prvem četrtletju tek. leta.
Za regeneracijo našega perotninarstva
Za živinorejsko konferenco, »ti se je vršila te dni v Beogradu, je Udruženje izvoznikov SHS (sekcija izvoznikov iajc. perutni-nine in divjačine) izdelalo na podlagi pismenih predjogov izvoznikov in na podlagi konference slovenskih izvoznikov te stroke, ki se je vršila 31 maja t. 1. v Mariboru, obširen memorandum, iz katerega posnemamo naslednje:
Ker se je perutninarstvu v naši državi dosedaj posvečalo le malo pažnje, so naše predvojne dobre rase danes degenerirane. Perutninarstvo nazaduje tako glede kakovosti mesa. kakor tudi količine jajc- Najboljšo perutnino imata v naši državi Slovenija in Hrvatsko Zagorje, kjer se goji štajersko-zagorska pasma. Izvzemši Vojvodine in Bač-ke se v ostalih pokrajinah naše države ne more govoriti o kaki čisti pasmi. Za te pokrajine bo treba najti ono pasmo, ki najbolj odgovarja klimatičnim razmeram, pri čemer bo treba tudi upoštevati zahteve kon-zumentov glede kakovosti mesa. Po izkušnjah srbskih izvoznikov perutnine in jajc se more danes srbska kokoš v inozemstvu le težko prodati in to po ceni kokoši tretje vrste. Prav tako je glede izvoza jajc. Težina jajc iz Jugoslaviji znaša le 40 do 50 kg za 1000 komadov, dočim se na evropskih tržiščih zahtevajo jajca v težini 54 do 66 kg za 1000 komadov. Naše malo jajce je skoro že povsem izrinila Rusija, ki je pričela z intenzivnim in dobro organiziranim perutni-narstvom.
Po vsej Evropi znana Štajerska kokoš
Borze
daje 2 in pol do 3 in pol kg prvovrstnega belega mesa, zato se išče tako v Nemčiji in Švici. Povpraševanje do štajerski kokoši, ki so značilne po svojih belih nogah in belem mesu: je na evropskih tržiščih tako veliko, da mora v zadnjem času neki slovenski izvoznik sam uvažati perutnino štajerske pasme iz Avstrije in Madžarske, da more zadostiti povpraševanju svojih inozemskih klijentov. Pa tudi v Sloveniji je dobra kakovost in čistost rase zaradi svetovne vojne degenerirala, tako da imimo že okrog 70 % kokoši z rumenimi nogami in rumenim mesom. Zaradi prvovrstne kakovosti štajerske kokoši se v Avstriji in Nemčiji pečajo posebne družbe z vzgajanjem te pasme. Prednost štajerskih kokoši je ta. da se prilagodijo vsakemu podnebju in se zadovoljijo z vsako hrano. Poleg tega znosi štajerska kokoš povprečno 1'20 do 140 jajc letno, dočim znosijo običajne kokoši le 50 do 60 jajc. Za izvoz je še posebno važno, da so piščanci te pasme zelo zgodnji in da so pripravni za izvoz že v marcu in aprilu, torej v času, ko se plačajo najvišje cene. Potom selekcije in ugodnega križanja s kako drugo dobro pasmo (sulmtalsko ali težko staroštajersko) bi mogli zopet dobiti dobro čistokrvno štajersko kokoš z Vključno belim mesom in nogami, s katero bi se mogla dvigniti pri nas kapaciteta teži ne in nošenja jajc. Uvajanje kokoši drugih pasem bi moglo pri mas povzročiti le škodo, ker večina teh pasem potrebuje dobro nego in hrano ter bi te kokoši pri nas kmalu propadle. Zato priporoča Udruženje, da se v vsej državi uvede štajerska oasma.
= Sklicanje velike poljedelske konference v Beogradu. Ministrstvo za kmetijstvo in vode bo v kratkem sklicalo veliko konferenco za pospeševanje poljedelstva. Program konference je že izdelan. Na konferenco bodo povabljeni poljedelski strokovnjaki, korporacije in številni privatni interesenti.
= Nabavke brez licitacije pri železnicah. Po zakonu o državnem računovodstvu se morejo nabavke do 10.000 Din vršiti tudi brez javne licitacije. Ker pa je baš glede takih nabavk največ pritožb, je prometno ministrstvo odredilo, da se imajo nabavke brez licitacije vršiti samo do vrednosti 5000 Din.
= Konkurz je razglašen o imovini tvrdke Lud. Dolenc, trgovine z drobnim in modnim blagom ter pleteninami na debelo v Ljubljani (prvi zbor uprikov 23. t. m., oglasitveni rok do 25. avgusta, ugotovitveni narok 15. septembra), dalje o imovini Aniona Kumperščka. trgovca v Studencih pri Mariboru (prvi zbor upnikov 14. t. m., oglasitveni rok do 19. julija, ugotovitveni narok 2. avgusta) in o imovini Franca Škerleca, trgovca z mešanim blagom v Ljutomeru (prvi zbor 18. t. m., oglasitveni do 20. julija, ugotovitveni narok 3. avgusta).
= Slabo stanje vinogradov v Nemčiji. Po urad. cenitvah je stanje vinogradov v Nemčiji letos slabše, kakor v vseh letih po vojni. Pozeba v noči od 11. na 12. maj je uničila letošnji pridelek za 50 do 100 %.
= Švedski vžigalni trust si je pridobil monopol v Letonski. iz Rige poročajo, da je bila med letonsko vlado in švedskim vžiga-ličnim trustom končno sklenjena monopolna pogodba, po kateri se je trust zavezal letno producirati v Letonski 80 milijonov škatlic in dati letonski vladi 6 % posojilo v višini 6 milijonov dolarjev. Podrobnejši podatki še niso znani. Pridobitev vžigalič-nega monopola v Letonski pomeni nov korak švedskega vžigaličnega trusta v zavoje-vaju vžigalične industrije. Kakor znano, je ta trust močno interesiran tudi v naši vži-galični industriji.
— Velik obtok kovanega denarja v Nemčiji. Koncem maja je obtok kovanega denarja v Nemčiji prekoračil 1 milijardo mark. Vsega je v obtoku za 796 milijonov mark srebrnih novcev in za 222 milijonov mark malih novcev.
= Uvoz valut in vrednostnih papirjev v Rusijo prepovedan. Poštno ministrstvo razglaša, da je na podlagi dekreta centralnega izvrševalnega komiteja in sveta komisarjev Sovjetske republike prepovedan v Sovjetsko republiko s pošto: 1.) uvoz bankovcev državne banke Sovjetske republike, bankovcev državue blagajnice in kovanega denarja Sovjetske republike; 2.) uvoz listin, na katerih je izplačilo označeno v valuti Sovjetske republike, razen čekov in menic v denarju Sovjetske republike za tekoče račune, ki so odprti pri kreditnih zavodih Sovjetske republike, zlasti za obračunavanje v zunanji trgovini; in da je 3.) dovoljen v Rusijo s pošto uvoz obveznic in inozemskih državnih posojil, kakor tudi delnic in obligacij inozemskih ustanov ter javnih in zasebnih podjetij in kuponov s pogojem, da se predloži dovoljenje posebne komisije za
11. junija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizui promet priličen. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni, edino reviza na Berlin je za malenkost popustila, deviza na London pa se je malo okrepila. Največji je bil promet v devizah na Berlin, Dunaj, Prago in Curih. Malenkostno potrebo v devizah na Trst in Newvork je krila privatna ponudba.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za malenkost okrepila. Pri umerjenem prometu se je promptna trgovala po 446 — 447. za julij pa po 452.5 do 453. Investicijsko je bilo zaključeno po 92. Med bančnimi vrednotami se je Praštediona ponovno dvignila. Tekom borznega sestanka se je trgovala po 9G0 — 990, ob zaključku pa je zopet popustila na 980 (v petek 935 — 955). Dalje so se trgovale Po-ljodelska po 19, Hipotekama po 59.5, Ju gosto venska po 87 _ 88 in Riječka po 142 do 143. V industrijskih vrednotah je bil promet nekoliko živahnejši. Dubrovačka se je pri čvrsti tendenci trgovala po 460 — 470, Vevče pa so bile zaključene oo 106 — 107. Dalje so bili zaključki v Dravi po 385, v Šečerani po 510, v Tvornici vagonov po 105 do 110 in v Isisu po 30 — 31. Trboveljska je notirala nižje pri 495 — 500.
Devize in valute. Ljubljana Amsterdam 0 — 22.935, Berlin 13.565 — 13.595 (13.58), Budimpešta 0 — 9.9215, Bruselj 0 — 7.9345, Curih 1063.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.98 - 8.01 (7.995), London 277.07 — 277.87 (277-47), Newyork 56.72 — 56.92 (56.82), Pariz 0 - 223.6, Praga 168.05 — 168.85 (168 45), Milan 298.28 — 300.28 (299.28).
Zagreb. Dunaj 7-98 — 8.01. Berlin 13.5G5 do 13.595. Budimpešta 9.9065 — 9.9365, Milan 298.04 — 300.04, London 277.07—277.87, Newyork 56.72 _ 56.92, Pariz 222.6-224.6, Praga 168.05 — 168.85, Curih 1093.5 do 1096.5; dolar 56.225 — 56.4%
Trst. Beograd 33-325 — 33.625, Dunaj 264 5 — 270.5, Praga 56.15 — 56.45, Pariz 74.575 — 74.875, London 92.65 —92.85. New-york 18.935 — 18.995, Curih 335 — 367; dinarji 33.27 — 33.77.
Dunaj. Beograd 12.49375 — 12.53375. Berlin 169.57 — 170.07, London 34.66 — 34.76, Milan 37.3775 — 37.4775. Ne\vyork 709.(55 do 712.15, Pariz 27.92 — 28.02. Praga 21.0275 do 21.1075, Curih 136.76 — 137.26; dinarji 12.43 — 12.49.
Curih. Beograd 9.1325, Berlin 124, New-vork 518.95, London 25.33 in 5 osmink, Pariz 20.415, Milan 27-31, Praga 15.38, Budimpešta 90.56, Bukarešta 3.17, Sofija 3.745, Varšava 58.175, Dunaj 83.025.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 5915, v Berlinu 7.358.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanski kreditna 128 — 0, Praštediona 960 — 0, Kreditni zavod 165 — 175, Vevče 105 — 0, Ruše 280 — 300, Stavbna 56 — 0, šešir 105 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 446.5 _ 447.5, za julij 452.5 — 453, za december 469 — 470, investicijsko 91.75 do 92.25, agrarne 56 — 57; bančne vrednote; Poljo 19 — 19.5, Kreditna 85 — 0. Hipo 59 do 59.5, Jugo 87 — 88. Ljubljanska kreditna 126 — 130, Praštediona 975 — 987.5, Riječka 142 — 143; industriiske vrednote: Gut-mann 205 — 215, Slaveks 112 — 0, Slavonija 11 — 12.25, Danica 148 — 151, Drava 380 — 385, Šečerana Osijek 500 — 510, Tvornica vagonov 1C-5 — 110, Vevče 105 do 107, Isis 31 — 33, Dubrovačka 465 — 470, Trbovlje 495 — 500, Narodna šumska 30 do 35.
Beograd. Vojna škoda 444 — 444.5, investicijsko 91 — 91.5, agrarne 57 _ 58.
Blagovna tržišča
Položaj a žateškem hmeljskem tržišču. Tudi pretekli teden je bilo razpoloženje na žateškem tržišču mirno pri slabem prometu. Cene so ostale nespremenjene (1650 do 1750 Kč za 50 kg, izbrano blago ie nekoliko dražje). — Hmeljska rastlina je zaradi nizkih nočnih temperatur precej zaostala. Le ena tretjina je dosegla že višino 1.5—2 m. Številni nasadi,, posebno v dobrih legah, so utrpeli znatno škodo zaradi hmeljske uši.
Ljubljanska blagovna borza Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 vagoni hrastovih neobrobljenih plohov, od 2.5 m naprej, od 60 do 110 mm, od 20 cm širine naprej, fco ■ vagon meja po 950. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 407.5 — 410; slavonska promptna po 395 — 397 5; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 337.5 — 340; činkvan-tin po 350 — 355; oves: baški, zdrav, re-šetan po 310 — 315; moka: <0g>, fco Ljul>-ljana, plač po prejemu po 540 — 545.
Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca mirna. Promet 16 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 31 vagonov Turščic-e, 3 vagone moke in 5 vagonov otrobov Pšenica: baška, 77/78 kg 347.5 — 350; baška, 78/79 kg 350 — 352.5; gornjebanaška 345 do 347.5. Oves: baški in sremski 260 do 265. Turščica: baška in sremska 287.5 do 292.5; banaška 285 — 287.5. M o k :«: baška «0g» in «0gg> 470 _ 480; «2» 457.5 do 467.5; «5» 440 — 450; c6» 420 — 430; <7> 350 _ 360. Otrobi: baški in srosski f jutastih vrečah 215 — 220.
Čuvajte svojo lepoto kakor Suvate svoje zdravje. Vaše lice ie občutljiva mojstrovina, fci le ne smete zanemarjati.	lil
CREME SIMON
sestavljena po preizkušenih obrazcih. odstrani s kože sleherni nedo-statek in ohranja leooto. meb-kost in voljnost ter brani, t da bi se tvorile gubi. A
Puder & min Simon A Pariz
188 |
®a p

Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša srčnoljubljena hčerlta, sestra, svakinja in teta gdč..
Mirni Kislinger
dne 11. junija 1928 ob 2. uri popoldne po težki, muka pol ni bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo, dne 13. junija 1928 iz bolnice na pokopališče k sv. Križu
Nobile je izgubil eno četrtino svoje posadke
Skrivnost italijanske ekspedicije na severni tečaj razpečatena. »Italia« se je pretrgala, ko je zadela v oster ledenik. — Dva člana ekspedicije mrtva, dva pa brez nog. — Evidenčna številka, ki odkriva pozicijo ponesrečencev
vprav zadostna, če ne celo prevelika za reševalna dela. Poveljnik oporiščne ladje Citta di Milano, ladjeplovec Ro* magna, razpolaga namreč z 200 možmi. Ker njegova ladja ni bila kos posku* som prodreti daleč proti severu, se i: zasidral v pristanišču, kjer se zado« voljuje z vlogo opazovalca in reševal* ca na veliko daljavo.
Amundsen ostane doma Brž potem ko so bila potrjena poro* čila o avtentičnosti Nobilovih radio« gramov je Amundsen opustil namero, da bi sodeloval pri iskanju pogrešane ekspedicije. Tudi načrti za ostale eks> pedicije se bodo skrčili, ker bo treba sedaj manj izvidnic, kakor se je prvot» no mislilo.
Kdo bo prvi?
Mnogo se je ugibalo, komu bo sre« ča naklonila pozornost, da se prvi sre* ča s poveljnikom ponesrečene «Italie». Najprej je imel največ izgledov za to poročnik Liitzov=Holm, potem se je zdelo, da bo ta mož Larsen, zvesti so« trudnik Amundsenov, ki dobro pozna
Koncem prošlega tedna se je poka* zala. popolna jasnost v vprašanju, kak* šna usoda je zadela Nobilovo ekspedi« cijo. Znaki, ki so prihajali sedem dni iz skrivnostnih predelov arktičnega ozemlja, '•o bili v soboto verificirani in zdaj ni č dvoma, da je general Nobile živ. ",;rami so javili pozi« cijo, kjer sc nahaja posadka trikrat, toda vsako pot drugače. Vendar je bi« la razlika med poročili tako neznatna, da je bilo stvar lahko izračunati. Po« nesrečenci se nahajajo blizu 80 sto« pinj in 37 minut severne širine in okrog 27 stopinje vzhodne dolžine. Na kri« žišču teh dveh črt leži
otok Foyn.
Otok je le nekaj desetink kilometra Dddaljen od rta Smith, ki se v tem ča« bu ne da doseči z ladjami, ker je mor« je zamrznjeno. Morjeplovba je tod okrog mogoča šele proti koncu julija. Enako težko kakor ladji je tudi aero« planu, ki bi hotel tukaj pristati na le« du. Tla so zelo valovita in se dajo pre« hoditi edinole peš, prevoziti pa samo s pasjo vprego.
Lovec na severno živad Fovs, kate« rega so določili za vodjo oddelka, ki bo na saneh s pasjo vprego iskal No, bila, je izjavil, da je mogoče doseči točko, kjer leže ostanki «Italie» v ne« kaj dneh. Nobile je sporočil, da brodo« lomci ne trpijo lakote, ker imajo v za« logi
za 50 dni živil.
Pač pa trpi ekspedicija velik mraz, ker se je za polarno vožnjo razmeroma Biabo preskrbela.
V Kingsbavu se nahajajoči poročnik norveške mornarice Liitzc\v«Holm, ki je napravil več izvidnih poletov, ni do« segel generala, pač pa je imel smolo da se je moral spustiti na morje v Mo« seiskem zalivu. K sreči je sedel s svo« jim letalom na vodo. Če bi bil prile« tel na led, bi bil plačal svoje početje z življenjem.
Iz Rima so poslali prezebajoči po« sadki na pomoč hidroplan « S55». Vo« di ga kapitan Maddalena. Tudi sicer je V Kingsbayu zbrana množica ljudi
polarno ozemlje. Nu, kakor poročajo zadnje vesti, je prva dospela do Nobi* love posadke rešilna ekspedicija na sa« neh s pasjo priprego, ki jo je vodil neki v arktičnem ozemlju dobro izvež« ban lovec. Njena vožnja skozi snežni metež in nepopisni mraz je bila tako naporna, da je vse člane oropala po* slednjih moči. Prišli so na cilj jedva živi, bili pa so veseli, da se niso mu« čili zaman.
Rt Smith,
v bližini katerega se nahaja otok Foyn, leži na skrajni točki ozemlja, ki ima značaj gorate ravnine in je vsečez po« krito z ledeniki. Ogromne mase ledu se dvigajo 2000 — 3000 čevljev nad zemljo. Ta teren je prvi raziskal po* larni potnik Nordenskjoln, ki je umrl baš pred nekaj dnevi. L. 1873. je Nor* denskjoln prepotoval ozemlje med Se« vernim rtom in rtom Smithom, pozne* je pa je raziskoval Nahlenbergov za« Iiv in Hinlopenško ožino. Le malo raz« iskovalcev severnih krajev je doseglo do danes to točko.
veta
bi delal proti njegovi volji. S tem pismom je Coolidge Hooverjevo postojanko seveda samo dodobra utrdil.
Miss Svet
bi lahko Imenovali Američanko Elo Vanheuseno-vo, ki je bila soglasno proglašena za prvo lepotico na konkurenčni tekmi v Galvestonu. Glavica v krogu pod Vanheusenovo, ki je rodom iz Chi-caga, pripada dražestni Francozinji R. Allainovi, ki je glede ženske lepote oficijelno druga ženska na svetu.
Grand Hali v Kansas - Cityju,
največja dvorana v tem velemestu Zedinjenih držav, ki jo napolni šele 15.000 oseb. V tej dvorani se bo vršila 12. t. m. konvencija republikanske stranke, pri čemer bo ia stranka izvolila svojega kan^data za predsedniško mesto Unije.
Velika letalska nesreča
Pri Libavi v Šleziji, ob češkoslovaško^nemški meji se je ponesrečilo letalo linije Praga=Varšava. Pilot Josip Lehky je bil težko ranjen, letalski učenec Franc Przvbvl* ski pa je bil na mestu mrtev. — Naša slika prikazuje letalo neposredno po nesreči. V ospredju truplo ponesrečenega učenca.
Firma tvornica orožja Mauser A. GM Obendor! a. Neckar, lastnik >ugosk> venskega patenta št. 1928
yiZaitrftni uklještač"
želi prodati ta paterot ali dati licenco istega.
Informacije daje: dr. Janko Olip, advokat v Beogradu, Kralja Milana ulica 78.	7648
3 pisarn, prostore
r visokem pritličja, » tr*. diši mesta oddam « L »▼-gostom urno stalni solidni tvrdki ki nima prevelikega
jtranJtinega prometa. — Po-nudbe oa oglasni oddelek •Jutra* pod »Stalno to *o-lifino«	19160
Ozdravljena čudežnica
Zrakoplov »Italia«, fotografiran zadnjič pred uničenjem tik ob odhodu iz Klngsbaya proti severnemu tečaju. Posadka »Cittš di Milano« vleče zrakoplov z debelimi vrvmi k tlom.
Boj za Coolidgeovo nasledstvo
V največji zborovali dvorani sveta, ki sprejme lahko 15.000 oseb, v Kansas-Cityju, se sestane danes konvent ameriške republikanske stranke z namenom, da bi izbrali kandidata te stranke za volitve državnega predsednika. Že ves teden romajo v Kansas-City velikanske karavane zborovalcev iz vseh strani širne Unije. Iz same D a kote je prispelo 100 avtomobilov s 1000 osebami, iz Jowe so naznanili prihod 500 avtomobilov, iz Nebraske pa 100 avtov. Posebno močno so zastopani farmarji, ki skušajo spraviti v program stranke nekaj točk za podpiranje poljedelstva.
Tako med navadnimi člani stranke. Med uglednimi pa vlada velik ravs in
kavs. Največ šanc, da ga izberejo za ; kandidata, ima Hoover, ki bo bržkone zares izbran. Njegovi nasprotniki, zlasti skupina senatorjev Lowdena, Vvatsona, Curtisa in Goffa, pa delajo še v zadnji uri s polno paro, da bi to izbero preprečili. Pristaši imenovane skupine so osnovali celo odbor, ki mu je namen, da bi odnesel glasovalno pravico tistim delegatom, ki jim je naročeno, naj glasujejo za Hooverja. Ožji prijatelj sedanjega državnega predsednika Čoolidgea, pa si je izmislil načrt, da bi pregovoril vse delegate, naj soglasno izberejo tega, s čimer bi ga nekako moralno prisilili, da bi kandidaturo zopet sprejel. Coolidge pa je, kakor znano, predsed-ništva sit in je že precej časa napovedoval, da se zanj lepo zahvaljuje. Tudi sedaj, ko je zvedel za Buttlerjev načrt, mu je pisal, naj se nikar ne trudi, da
Terezija Neumannova, ki je kri potila v Konnersreuthu, se počuti, kakor poročajo, popolnoma zdravo in je menda samo zaradi tega prišia iz mode. Zadnje ekstaze in krvavljenja je imela v velikonočnem tednu, potern so ji posebni znaki popolnoma minili. Posteljo je zapustila že v začetku maja in se je vdala hišnim opravilom.
Očetu pomaga pri kmečkih poslih, molze krave, skrbi za svoje brate in sestre, je baje židane volje — kar je za današnje slabe čase najsimpatičnej-ši čudež — in ne govori nič o svojih doživljajih zadnjih dveh let. Morda ji zadošča že popularnost, ki si jo je pridobila doslej, ali pa se tiho pripravlja na novo «krvavo» poslanstvo..
18 let po nedolžnem v ječi
21. decembra 1908. so našli v neki hiši v Edinburghu 82 letno bogato za-sebnico Mariono Gilchristovo umorjeno in oropano. Sostanovalci so bili slišali ponoči odmev udarcev, kmalu potem so opazili čioveka, ki je hitel iz hiše. Sum je padel na nekega Slaterja, ki je skušal tiste dni prodati zastavni listek in se je potem odpeljal v Newyork. Tam so ga aretirali in ga odposlali v Edinburgh, kjer so ga obsodili na smrt. čeprav je trdovratno zatrjeval svojo nedolžnost in čeprav se je večji del javnosti postavil zanj, med drugimi tudi mnogo nglednih mož, kakor Conan Doyle, Oliver Lodge in Bernard Shaw. Smrtno kazen so pozneje spremenili v dosmrtno ječo, a po 18 in pol letni ječi so Slaterja zaradi dobrega vedenja pred nekaj meseci izpustili. Komaj je prišel na prosto, je začel delati na vse prete-ge, da bi proces obnovil in je zbral ko-
pico novih prič, ki naj bi dokazale, da so ga obsodili po nedolžnem. Proces se je že otvoril in ga vodi 5 najvišjih angleških sodnikov v isti dvorani, kjer so Slaterja pred 19 leti obsodili na smrt Pri otvoritvi sta se Slater in Conan Doyle prvič videla in je prišlo do dramatične pozdravne scene. Angleška javnost pričakuje z napetostjo, kako bo ta zadeva rešena na glavni razpravi, ki se bo vršila 9. julija.
Kako bodo uničili strupeni plin
Zaloge fosgenskega pilna, ki je pred kratkim povzročil tisto strašno katastrofo v Hamburgu, so hoteli prvotno potopiti v Nemško morje. Hamburške oblasti pa so se temu uprle, češ da bi tvorile stalno nevarnost za bližnje nemške, holandske, angleške, belgijske in francoske obale. V pogajanjih s prusko vlado je bilo izrečeno mnenje, naj bi jih potopili rajši v Atlantski ocean, tam kjer doseže globočino 4000 m. Ekspedicijo, ki bo to izvršila, bosta tvorila pomorski tank in pospremna ladja s pi-jonirji državne brambe.
Skladiščnik
z večl tno prakso, zmožen slovanskega 'n nemškega iezika išče mesta v Ljubljani ali izven Ljubljane. Ponudbe pod „Zane«ljiva moč" na ogl odd. „Jutra"
Primo de Rivera se ne bo poročil
Iz Madrida poročajo, da se je Primo de Rivera odpovedal nameravani poroki z gospodično Castellanosovo. Vzrok tej nenadni odločitvi bi bil v tem, da se je diktatorjeva zaročenka pred nekaj dnevi podala v spremstvu grofa de la Cimera in vojvode Almodovarja v neki lokal, kjer so uganjali nedovoljene borzne špekulacije, ki se jih je tudi sama udeležila. Primo de Rivera ji je to dejanje tako zameril, da je prekinil ž njo vse stike.
Nadutost diplomata
Žena italijanskega vojaškega atašeja v Bukareštu, majorja Mercatija, je bila po opravkih na tamošnji glavni pošti. Vedenje nekega uradnika jo je ozlo-voljilo in ga je ostro opsovala. Nato je odšla, da se vrne čez nekaj časa s svojim možem. Ta je zahteval pogovora z višjim uradnikom. Ko ga je imel pred sabo, ga je v navzočnosti številnega občinstva surovo opsoval. O dogodku so napravili protokol, ki so ga poslali na zunanje ministrstvo. Zdi se, da bo ta incident imel še diplomatske posledice.
Vojne vežbe s smrtnim izidom
Pri Schleimundi blizu Kiela je imela nemška vojna mornarica vežbe v polaganju min. Ko so po končanih vajah mine zopet pobirali, se je ena na mino-noscu «C 12» razpočila. ubila 6 mož posadke, celo vrsto jih pa ranila. Med ranjenci sta tudi neki fregatni kapitan in kapitanski poročnik. Ranjence so prepeljali na torpedovki takoj v Kiel.
Protifašistična razstava v Kolnu
V kolnskem socijalističnem Ljudskem domu so otvorili v nedeljo nekako dopolnilno razstavo k razstavi «Prsse». Organizirali so jo antifašistični krogi. Ob otvoritvi so nastopili kot govorniki socijalistični vodje Soihnann, Turati in Angelika Balabanova. Baš tega dne je bila obletnica Matteottijeve smrti.
John Buil" bencinske tablete
za avtomobile, motorna kolesa, bencinske motorje. — Prednosti: Na bencinu se pri« štedi 25—30 % (na 5 1 bencina 1 tableta), svečice ostanejo brez saj, stene cilindrov čiste, ventili lažje funkcijonirajo, polna kompresija, motor se lažje požene. — Cena dozi s 100 tabletami Din 160.—.
John Boli" zaščita za steblo
za avtomobile, zrcala, zdravniška zrcala* očala, izložbe. — Prednosti: ščiti steklo, da ne zamegli pri dežju, od sopare, snega, megle. Steklo, zrcalo ostane popolnoma pro* zorno čisto. — Cena škatljici Din 32.—>
Jih;! Buli" masa zi Mnm
(Dichtungsmasse). — Prednosti: Vijaki n« popuščajo, ker se spoji masa trdo s kovU no in otrdi po montaži ter ne ostane ela* stična. — Cena dozi Din 84.—.
Glavno zastopstvo tvrdke JOHN BULL, Ljubljana, poštni predal 286.
Zastopniki s kavcijami za ljubljansko tn mariborsko oblast se iščejo. 143a
Firma tvornica orožja Mauser A. O., Oberndorf a/Neckar, lastnik jugosloven-skega patenta št. 1872
NovJne na cilindričnom zatvaraču sistema Mauser
želi prodati ta aparat ali dati licenco istega. Informacije daje dr. Janko Olip, advokat v Beogradu Kralja Milana 78.
•$L Etreiijv Efpu>i 'npBJSoag A JBJJOAPB jEJjOApE 'di]o o>[ubf up afBp sioblu-iojui "fUBZ 00U3DJJ JJBp JJE }BJEdE B} JlEpOid I.J3Z
•jund aqas po oibs ss iJotj n°J§nd[
ZLSI "i? rnuajEd ESS^S -U3A.0JS02.nt JjjmsBj 'je^oo^/b JJ0pUI3qQ 'O 'V J3SHBVV V\7.010 BOIU JO A} EUIJIJ
Hotel Kvarner
Klalinska, otok Krk
tik mor;a 20 sob, prvovrstna kuhinja, penzijonat, štirikratna hrana Din 60—. Krasno kopališče m druge udobnosti.
k
PAPIRJA
Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo
kg 4 Din
večja množina na razpolago po ugodni ceni
Naslov pove uprava »Jutra«.
Firma tvornica orožja Mauser A. O., Oberndorf a/Neckar, lastnik jugosloven-skega patenta št. 1872.
PIštolj kojl se sam od sebe puni sa zatva-račem koli se kreče oo drški
želi prodati ta aparat ali dati licenco istega. Informacije daje dr. Janko Olip, advokat v Beogradu, Kralja Milana 78.
tfarvala. i tu vsidopU*. tvioiA,j+ atolih, oglasoo, jt,padalu na,0gLcuru,ods cUltk -Jutra,', hub^aroa,. Vr%jtriLo\ja,+-T*L si. Zfp2		gTT/f jlJ	V S t, pristojbin* y» vpada* ti oo*JL4Jtu* ax*rocdtm,,*u~ c*r 4% oglasu m+ prtobčua^ čikova* nxčiut, pasbus,
JLalLoglcLsL. ki- jluhjo u parr%d/HjalrL+ tn. tocyaL rw ruzm+n*. ob&utstua~ urcLka. btsida, tfopar'- —Naj-rruznjli z/vasaJi Din, 5"->, Pristojbina. &a> /ifroViiJ*		; tuuJ^M., <Ltrpv*4njOJifa. ul, oqlaxo trtpourlu&a, alt, 1 rakJLcuriM^a. vnašajo, ! uroka b*s*das Dut, — Maj* 1 nanjft vustk Vin, toVrulojbiiuv za, fi/rt> J)U,	
H'2

Klepar, pomočnika
ktvežbanega v galanterijski
ti stavbni stroki, »prejme takoj podjetje izven Ljubljane Pogoji: starost pod 80 let in popolna izvežba-»ost. Naslov pri oglasnem •dd. »Jutra«.	20526
Gaterlsta
c dobro praks« (a trdi Im
iščem ta takojšnji nastop. Ponudbe t referencami na podružnico »Jutra« Maribor pod »Gaterist«.	20539
2 brivska pomočnika
mlajla. sprejme tako] ali pozneje Vekoslav Vyborny,
Blovenjgra.de«.	20558
Brivski pomočnik
Inteligenten, enoten »trii«.
»ja gospodov in bubigla-■rio. dobi službo. Ponudbe :oa M Mareš, Maribor, — Goeposka 27.	20407
Pekovskega
pomočnika
•tarejSega, ki je poleg — drugega dela izurjen pri peči, sprejmem Tudi sprejmem enega mlajših pekovskih pomočnikov, ki }e pripraven u pecivo razna-lati. Nastop službe takoj Naslov t ogl. oda »Ju fcra«.	8064S
Tvornlškl mojster
ki je iaprašan strojnik in kurjaS ter dober mehanik, dobi meeto s 1. do 15. julija. Naturelno stanovanje, ku.-jav» in razsvetljava. — Ponudbe pod »Vesten 55« a navedbo zahtev. 20655
Služkinjo
pridno in priletno, »a vsa ni Sna in vrtna dela, iSčem blizu Maribora. Ponudbe ra ogl odd. »Jutra« Maribor pod »Pridna«. 20656
Zastopnlka-
inkasanta
Učemo. Točne ponudbe i navedbo starosti pod — »Ljubljana 35« n* ogl. od-(ielek »Jutra«.	20678
Damskega frizerja
•p^etnega, ki Je vešč vseh po lov ženske frizerske — jrnže, sprejrra Pajo Hu-sak, ženski Wzer, Subo tiči.	20680
Železnlnarja
zanesljivega, z daljšo prakso, sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. »Jutra« pod »2elezni-nar, boljša moč«. 20690
Slaščičarskega
pomočnika
samostojnega, sprejme takoj slaščičarna Kari Man-tel, Celje, Gosposka al. 14.
20661
čevljarskega
pomočnika
aprejmem. Rožna dolina eesta 5, št. 22.	20684
Učenca
■prejme trgovina s Ipe-cerijskim blagom ▼ Ljub-ljani. Naslov pove ogl. od. »Jutra«.	20710
Predvojni šofer
leli službe za takoj. Cenjene ponudbe na ogl. od. »Juta a« pod šifro »Zanesljiv 33«.	20714
Učenca
a primerno naobrazbo — »prejme A. Sušnik, Mesnina, Ljubljana.	20698
Brivski pomočnik
dobra mo?. debi takoj mesto. A. KOchI, Ljubljana. Florljanska ulica 21. 20708
Postrežnlco
■prejmem za dopoldanske are. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	20707
Mašinlsta
dobro izvežban ega, k Die-aelmotorju za čas mlatve. iSčem Naslov v ogl. odd. »Jutra«. Ljubljana. 20580
Kolarskega pomočnika in vajenca
»prejme M. Fajfar. splošno
kolarstvo n izdelovilnica avtokaroserij. Trnovska ul. 25.	20740
Več šivilj
»nreJmMP za spfloSna dela. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Samostojna 7SR« 20738
Vajence
»tareJ3e, proti plaSfln hi •tanovanju sprejme pečar-ska tovarna. 0?la.«ite se: »Keramika«, Tesarska ulica Ljubljana	2071«
privsk. nnmočnika
d< breea tn solidega, sprejem Draeotin Satošek, hri-▼ Crunomelj. 20719
Prodajalko
en Ljubljano za prodajo p «imeta za dame po pri-v 'tr"h demovih. sprejmem. Mrsečni pTa'"a 1000 Din in proviT^a. Milan Kova^evič. Novi Sad.	SC7J8
Brlvsk. pomočnika
mlajšega, ki zna ali se hoče priučiti onduliranju, — sprejme brivski salon T ELandiji 21, Noro mesto. — 20722
Trgovski vajenec
praktikant, i predpisano šolsko izobrazbo, najmanj dva razreda srednje ali meščanske iole, nadarjen, s posebnim veseljem do trgovine me&anega blaga, v večjem obsegu, kjer ima priliko temeljito izuriti se v tej stroki, dobi takoj me«to s hrano in stanovanjem v hiši. Predstaviti se je pri Ivanu Tramšak, — Vrhnika.	20749
Postrežnlco
sprejmem
Id M dnevno vozila proti
proviziji zelenjavo na ljubljanski trg. Vrt je oddaljen o dtrga 25 minut. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20752
Dva vajenca
s primerno Šolsko izobrazbo »prejme takoj trgovina a žeeznino Breznik in Fritsch Ljubljana.	20750
Pletllka
na stroj St. 12 sprejmem. Naslov r ogl. oddelku »Jutra«.	20761
Takojšnji zaslužek
pe nudi potnikom, M obiskujejo in rodajajo privatnim odjemalcem v mestu in na deželi. Serijske novosti! Pojasnila vsak dan od 8. d0 5- ure. V. Kovač, Sv. Petra na&ip 17. 19801
Zastopnike
sprejmem proti proviziji in dnevnicami 50 Din. — Ponudbe s prilogo 3 Din poslati ogl. odd. »Jutra« pod »Visoka provizija«. — 20178
Dijake-(inje)
opozarjamo na možnoet prijetnega potovanja v počitnicah z zaslužkom po več 100 Din dnevno. Pojasnila daje uprava »Merkurja — Ljubljana Večna pot St. 5 pod Rožnkom.	20733
Zastopnike
sprejmem roti proviziji in dnevnicami 50 Din. Ponudbe s prilogo 8 Din je poslat oglasnemu oddelku »Jutra« pod »Visoka provizija«.	20723
Pletilja
z lastnim strojem gre poučevat na dom proti mesečni plači 100 Din, hrani in stanovanju Ponudbe poslati ogl. odd. »Jutra« pod — »Pletilja 726«.	20726
Profesor
daje čez počitnice inštruk-cije iz nemščine in francoščine. Ponudbe pod B. S. na ogl. odd. »Jutra«. 20754
Gdč. učiteljice!
18. junija pričete ktečaja v prikrojevanju vse dam-ske garderobe za gg. učiteljice. Pouk separira. Zasebno krojno učilišče Ljubljana, Stari trg 19. 20756
Trgovski pomočnik
mlad, dobro izvežban v mešani stroki, želi premeniti mesto Cenj dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Za-
uesljiva moč 30«. 20530
Dobra gospodinja
išče službe. Gre tudi na
deželo. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Gospodinja«.	20659
Zakonski par
brez otrok, želi službe yS-nška ali hišnic-.. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Takoj 204« 20712
Stavbni pollr
z dovršeno gradbeno rokodelsko šolo n večletno — prakso na stavbah, šče — službe v Sloveniji. Ponudbe pod »Samostojen 734« na ogl. odd. »Jutra«. 20734
Bivši kramar
želim službe kot Šofer, hiS-ni kali sluga. Cenj. ponudbe na Ogl. odd. »Jutra« — pod šifro »Pripraven«. — 20713
Jurlst
s 7. semestri in Kletno bančnn prakso, želi vstopiti r odvetnško psarno. Nastop takoj. Meeečn honorar 1000 Din. Ponudbe rod »Juri=t« podružnica — »Jntra« Maribor. 20748
Prodajalka
pridna hi poltena, izučena
v trgovini z mešanim blagom. išče mesta. Gre najraje na deželo in je voljna poman-ati pri gospodinji. Cenj. dopise prosim na ogl. odd. »Jutra« pod šifro — »Marljiva 99«.	20697
Gospodična
zmožna slovenščine in italijanščine, išče mest« vzgojiteljice ali sobarice za ta* fco j. Naelov puetitt ▼ ogl. odd. »Jutra«.	80671
Mesto trgovske va-jenke
išče deklica s S razredi meSčaneke Sol« t mestu. Naslov pove ogL odd. »Jutra«.	20757
Mizarski pomočnik
želi stalne službe pri mojstru, ki izdeluje največ — »MObel«. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	20762
Restavrac. kuharica
samostojna, 118« službe. — Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Restavracija«.
20658
Boljša šivilja
za damske obleke sprejme delo. Naslov r ogl. odd. »Jutra«.	20746
Absolvent
Prgovske Iole, s dveletno prakso v žitni stroki ter prakso ▼ nadrobni trgovini, lepe pisave, i znanjem knjigovodstva, slovenske, srbohrvatske in nemške korespondence, želi premeniti mesto kamorkoli, tudi izven Slovenije. Eksistenčni minimum. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten« 20469
Vrvarske izdelke
najboljSe kvalitete kopit* najceneje v največji vrvar nI » Jugoslaviji: Tovarn« motvoza ln vrvarna d d . Grosuplje pri Ljubljani — Komisijska zaloga: Frane Palme. LJubljana. Gospo svetska eesta 7 — Celje: Cankarjeva 7 ln Maribor: Koroška 8.	861
Lovsko puško
dvocevko, 16x16, t izme-njalniml cevmi 16x8, pro-iam po zelo nizki ceni — Naslov t ogL odd. »Jutra« 20610
Hišo s trgovino
gostilno, gospodarsko poslopje s posestvom, obstoječe it travnikov, njiv in
fozda, prodam. — Le resni upcl naj pošljejo ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod šifro »Redka priložnost«.
Otroški voziček
poceni prodam. Naslov v cgL odd. »Jutra«. 20667
3cevni radio.
aparat prodam po ugodni ceni. Poirve se t Ogl. od. »Jutra«	20729
Razglas
V sredo, dne 14. junija 1. 1928 ob 15 uri popoldne se vrši v konkurzni zadevi Meiida, družba z o. t., javna dražba, in sicer v hiši Dalmatinova ulica St. 3. — Prodajale se bodo različne razglednice, kakor umetniške, ljubavne, šaljive, voščilne, kopališčne, barvaste, kino. magnoette, božične, s črkami itd. Dr. Fran Novak, ket konkurzni upravitelj tvrdke Me-xida.	20663
Ariel
O H V . — 500 ccm, nor,
s prikolico ali brez, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
10482
Lancia - Lambda
osebni avto, 4sedežni, v najboljšem stanju, poceni prodam Naslov pove o?l oddelek »Jutra«. 20418
Motorno kolo
znamke »Stuechi«, 8 HP 8 prestave in prosti tek. cena 9500 Din Kolo se lahko ogleda ▼ mehanični delavnici R. Perdan, Celje — 20520
Motorno kolo
z Jako	dobro pnevmatiko, prodam	za 2100 Din. Naslov v	oglasnem oddelku »Jutra«	20739
Motorno kolo
4 HP, rsled neprilik prodam za 3000 Din Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20705
Sodna prodaja avtomobilov.
Dn-e 21 junija 1928 cb 9. dopoldne se bodo prodajali v Zireh v avtogaraži Avtomobil ne družbe po sodni dražbi: 6E osebnih in tovornih avtomobilov. 4 karoserije. 2 avtomagneta. 1 kompletna železna stružnica, 1 elektromotor, posamezni deli avtomobilov. — vsakovrstno orodje za ključavničarsko in »vtomeha-nično delavnico itd — Podrobnejše informacije se 'obe v pisarni notarja — Frana Tavzesa v Logatcu kot upravitelja konkurznega sklada »Avtomobilne družbe v Zireh«. 20005
Pisalni strol
zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Na«lov v ogl. odd. »Jutra«.	20484
Kolo Steyer
zelo dobro ohranjeno, — ugodno na prodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20673
Kolesa
gumljaeta, po ugodni ©eni prodam. Naslov ▼ ogL odd. »Jutra«.	20675
Kolo
dobro ohranjeno, prodam za 900 Din. Prule 6, pritličje.	20747
Lahko kočijo
i gumijastim kolesjem, v dobrem stanju, prodani po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	20676
Klepert
Differential und Im rechnung Auteirieth, Tech-nisehe Mechanik in druge tehnične knjige proda po ugodni ceni Hinko Sever, antiquariat. Stari trg M. Ljubljana.	20467a
Surovo maslo
vedno sveže, v vsaki množini, pri Ivan Kralj, Ljubljana, Stari trg 30. 20689
Vsakovrstno zlato
Kupuje po oajviSjib eenafc
C e r u e — juvelir
LJubljana, Woltova ulica i
Spalnico
kompletno, belo in enako kuhinjo, skoraj novo. prodam takoj po nizki ceni. Ogleda se od 10 are dop do 7. are zvečer Ljublja.-na. Vošnjakova ulica 4, 4-7, desno.	20574
Klubska garnitura
usnjata, poceni na prodaj. Sever ln Komp., Ljubljana.	20653
Opravo
za modno trgovino prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	20441
Staro pohištvo
kuhinjska oprava, odeje itd., poceni na prodaj. — ToTek in sreda. Združena skladišča. (Balkan) 20711
Železne postelje
bele, mizo, pisalni pult. ki se da regulirati, maro za led, kurnk, ugodno prodam Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20717
Razno hišno opravo
sltke, preproge itd. radi preselitve eeno prodam. — Ogleda se od 10.—12. ta od 8.-5. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«.	20702
Opravo
za malo trgovino, poceni prodam. Naalov v ogl od. »Jutra«.	80720
3 kompl. spalnice
trde, fine, 1 kompletno Jedilnico, fini staronemški slog, 1 krožne Škarje nove (Kreiaschere), 1 stružnico železno (Drehbank), — 1 A mag sesalko dvojno, 1 vitlo žel. 82 cm premer (Aufzugrolle), 1 brzoparU-nik kotel »Alfa« 100 lltr., 2 soda sa bencin železna, 4 električne svetiljke za omarice, 1 kugla-sti klozet patent nov, šaiuzije za okna, proda ceno Franc Žužek, Bled I.	19998
Trda omara
za knjige ta drugo pohl-žtvo, prodam. Ogleda se od dveh popoldne Slomškova 14. Turkovič, podstrešje.	20753
Vinski kamen
kupuje po najvišjih cenah Ed. Suppanz, Pristava, — Slovenija.	20666
Omaro za led
srednje velikosti, kupim takoj. Ponudbe: Cvetličarna Kcrsika, Aleksandrova cesta.	20691
Večje množine jajc
piščancev 1 čajnega masla potrebujem za stalno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Večj odjem«. — 206470
Treskovih košar
aH drugačno embalažo sa razpošiljavanje masla in sira potrebuje večjo količino Mlekarska zadruga v Novi vasi pri Rakeku. — 91649
Gozdno posestvo
16 oralov, smrekov gozd, takoj za poeek, od 20 om* naprej. Zajtrkovalnica t stanovanjem, 6000 Din odst opnin« v Mariboru. — Dve gostilni v najem ▼ Mariboru. Naslov v posredovalnici Josip Simčič, — Maribor, Aleksandrova eesta 6.	20657
Kompleks hiš
dobičkano6en center Ljubljane, podamo za 2,500.000 Din. Ponudbe Ljubljana, Poštni predal 283. 20732
Hišo in gozd
v Rogaški Slatini, 10 minut od zdravilišča, prodani. — Pojasnila daje Anten Ja-.:ob, Ratanska vas 26. — 20662
Hiša
dobro zidana, z lepim vrtom, brajdo ta sadnim drevjem, ob okrajni cesti v Oretu St. 44, pri Celju, 20 minut od kolodvora, na prodaj. Pojasnila, cena in naslov v restavraciji Sribar pri cinkarni v Gaberju pri Celju.	20696
Vilo aO hišo
kupim. Ponudbe pod »Takoj denar« na ogl. odd. »Jutra«.	20669

Zastopstvo
kakrSnokoli, prevzame«. — Položim 40.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 4800«. — 20606
Financirja ali družabnika
za izdelavo zelo dobička-nosnega in vpejanega predmeta t kapitalom 40.000 D, iščem za takoj. Ponudbe — pod »Čistih 100 odstotkov« na ogL odd. »Jutra«. 20724
Srečke
Italijanskega rdečega križa zamenja bre« doplačila za Srbske tobačne srečke. Poslati priporočano. Uprava »Merkur« Ljubljana. 20764
Vrhniško opeko
tldake, saretano ctreiru opeko ta bobrove* od ou<-Itarne Jelov**k Ima veont v »slogi Jakob GolU Tr novsks uMea L	1807J-
Drva
iukove ta hrastove, odpad ke od parketov dostavlja [»o nizki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti v Ljub-ljani — za gorenjskim kolodvorom.	86
■r iT
Delavnice
za puškarsko in mehanično obrt oddam. Viktor Omer sa .trgovina orožja, Kranj 20472
Dva lokala
velika, s stanovanjem, takoj oddam na najpromet-nejši cesti ▼ Ljubljani aa Din 1000 mesečno pod pogojem, da se za 3 leta plač* najemnina. Več po dogovoru. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«.	20735
£
Štulen mlin
t ali brez žage, blira kolodvora. vzamem ▼ najem Dopise pod »Gospodarsko poslopje« na oglasni oddelek »Jutra«.	20427
Velik trgovski lokal
na zelo ugodnem, prometnem kraju, v bližini Fi-govca, oddam z avgustom. Cena mesečno ea. 2000 Din Re&nl reflektanti naj pišejo pod »2000« na ogl oddelek »Jutra«.	20593
Krojaško delavnico
s potrebnim krojaškim orodjem in stanovanjem oddam » 1. julijem v najem Prednost ima dob« krojač, ki je zmožen nastopiti kot samostojni mojster v prometnem kraju Delavn>^» obstoji le nad 25 let — Potrebna kavcija 1000 . In. Naslov n« ogl. odd. »vu-tra«.	20587
Om) J)®teoesi
Izvirna pravljica s slikami za deco.
Solsaia tetka Metka.
13.
Skok Je bil izmed vseh najboljše volje. Ob dolgi palici, ki lo je bil vzel na pot, je veselo skakal dalje, ustavljal se pri lepih cvetkah, se veselil krasnega pomladnega dne, poslušal žvrgolenje ptičic med vejami in toliko da ni pozabil, po kaj se je prav za prav napotil z doma
Kako skrbi General Motors
za Vaš voz s tem, da daje to jamstvo
Da ste brezskrbni pri vožnji — da si ohranite popofeio zadovoljstvo — izdaja GeneiraJ Motors družba to jamstvo z vsakimi svojim vozom in podaja Vam varstvo proti vsaki mogoči nedovršenosti za dobo enega teta (dveh tet za Cadillac in La Salle).
To jamstvo dokazuje dvoje okofoostt: Prvič želi General Motors diruž)ba deliti z Vami zaupanje, katero iima sama v svoje vozove. Drugič pa hoče tudi skrbeti za Vaš voz na ta način, da Vam nudijo rajih vozov! enakomerno na|bo$j$o delazimožnost za vso dobo vporabe. '
To je enako v nj'lh interes«, kakoir v Vašem, ker jamči za to, da s5 boste prilikom nabave novega voza zopet naibaviiH General Motors voz.
Jamstvo za nedostatke.
Glavaia točka jamstva se glasi: »V slučaju, da se po-Javi v roku enega leta od dne nižje navedenega- datuma daJljje kak nedostatek glede sestave aH v materijahi, Vam bo zastopnik brezplačno zamenjal pogrešan del z novim.«
CADILLAC LA SALLE BUICK OAKLAND OLDSMOBILE PONTIAC
VAU3CHALL CHEVROLET
<mmm*
mm
Gostilno
center Ljubljane, da ugodno ▼ najem Realitetna pisarna, Ljubljana, Kolo dvorska ulica 29. 20731
Skladišče
prostorno, suho ta porabno tudi za pisarno, ▼ okolišu Dunajske ali Gosposvetske ceste, iičem. Plačam do 600 Din mesečno Ponudbe pod »Skladišče« na ogla«, odd. »Jutra«.
Stanovanje
2 aob ta kuhinje oddam stranki brei otrok. Naslov pri ogL odd. »Jutra« 20682
Stanovanje
solnčno ta suho, takoj oddam. Naslov t ogl. odd. »Jutra«.	20687
Stanovanje
obstoječe i* kuhinje, ene sobe ta pritiklin, oddani Naslov v ogL od. »Jutra« 20688
2sobno stanovanje
v Zeleni Jami, i vrtom, oddam s 15. julijem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20751
Sobo
s souporabo kuhinje ISče zakonski par aa takoj ▼
mestu. Ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod »V meetu 10« 20765
<> fi
Opremljeno sobo
s kuhinjo, v okolici Celja ali Maribora, iščem c« takoj v najem. Ponudbe t navedbo cene na oglasni odd. »Jutra« pod »Celje — Maribor«.	20542
Stanovanje
obetoječe is 4 sob, »obe za služkinjo, predsobe, kopal niče. kuhinje ta drugih pritiklin, oddam s 1. avgustom. Poirve se pri ravnateljstvu Vzajemna posojilnice na Miklošičevi cesti št. 7.	20654
Stanovanje z vrtom
'2 krasni sobi. kuhinja ta kabinet) takoj zamenjam. Cena mesečno 700 Din. — Najraje v Sentpeterskem okraju. Jamski trg St. 295 Zelena Jama.	20715
Stanovanje
obstoječe ia 1 kuhinje ta 2 sob, v novo zidani vili na Opekarski cesti St. 18, oddam stranki brei otrok. Več se poizve v stavbni pisarni Rimska eesta 2. — 20745
Stanovanje
pri nemški rodbini za deklico is boljše rodbine, t
starosti 9 let, iščem ta prihodnje Šolsko leto. Cenj. ponudbe pod »Stanovanje 39« na ogl. odd. »Jutra« 20741
Stanovanje
dveh sob ta kuhinje t mestu ali na periferiji išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na: Dr. Schwel-ger, PreSernova 58. 20708
Oddajo stanovanj
preskrbi letnikom najemnike brezplačno Realitetna pisarna. Ljubi'ana, Kolodvorska ulica 29. 20743
Stanovanje
" sobi in kuhinja ter pri-tikline, solnčna lesra. oddam s 1. julijem. Naslov v ogL odd. »Jutra«. «0787
Lepo sobo
čedno, v bližini Tabora, oddam. Naalov v ogl. odd »Jutra«.	20636a
Lepo sobo
opremljeno, oddam takoj. Naslov pove ogL odd. »Jutra«.	80763
1 ali 2 sobi
oddam za julij, postavi «e
lahko Štedilnik. Naslov pove ogL odd. »Jutra« 20677
Lepa soba
mesečno, s posebnim vhodom, elektriko, takoj oddam samo boljSemu gospo-iu v bližini sv. Petra. — Naslov v ogL odd. »Jutra«.	20744
Opremljeno sobo
s postrežbo, v I. nadstropju, takoj oddam Cena 250 Din. Pcizve se Kolodvorska 26 M. Orehek.
20699
Prazna soba
veliko, s štedilnikom ali brez. oddam i 15. junijem. Nemeth, Kodeljevo 269.
20709
Lepo sobo
s posebnim vhodom to elektriko, blizu gl. kolodvora, oddam s 15. junijem. Slomškova ulica 14. pritličje, desno. 20.700
Sobo
opremljeno, t elektriko, — oddam takoj. Poizve se v ogL odd. »Jutra«. 20695
Opremljeno sobo
takoj oddam. Naelov ogL odd. »Jutra«.	206S3
Sostanovalko
sprejmem. 150 Din mesečno in zajtrk. — Poizve m oglasni odd. »Jutra« 20679
Sobo
s posebnim vhodom oddam. Naslov t ogl. odd. »Ju. tra«.	20672
Opremljeno sobo
malo, v sredini mesta, ižče mirna vdova. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod znnačko »Julij 1«. —
20725
Sobo
snažoo, s posebnim vhodom, r centru, oddam gospodični. Nasior v ogl. odd. »Jutra«.	20728
7
4 < I
Dojenčka
oddam ▼ oskrbo čet daa. Najraje v 8i&ki. Pismen« ponudbe na ogl odd. »Jf-tra« pod »Dojenček 706«.
20706
p vpisi:
Kateri starejši
gospod
bi vzel mlado, krepko gospo s seboj k morju v svrho razvedrila. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod Šifro »Novo življenje«. 20665
Orožnik
izven Slovenije, želi sna nja t boljšo gospodično. —
Cenjene dopise, po možnosti s slike, na ogL odd. »Jutra«, pod značko »Janko«.	20670
Lesni trgovec
mlad, dobro »ituiran — s premoženjem ta lesno trgovino si teli znanja a gospodično do 25 let ia boljše hiše. s premoženjem, radi takojšnje ženitve — Cenjene ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod »Lesna trgovina«.	20828
Gospodična
38 let stara, inteligentna, it dobre družine, z opravo 2 sob, kuhinje, večjo vsoto gotovine, se želi vsled nevzdržnih družinskih razmer seznaniti z boljšim gospodom, predr.nst imajo državni uradniki. Odgovor pod »Dobrosrčna 45« na — ogl. odd. »Jutra«. 20738
»Restavrant
Jugoslavija«
Aleksandrovo na otoku Kr. ko. na »amotnl morski obali Dobra, pcpolna oekrba fiO Din Deca polovico! — Postrežba solidna! 20604
Prosto letovišče
želi dama na deželi ta da zato knverzacijske ure v — nemščini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Letovišče«.	20730
n*
Kitaro
t dobrem s+anju, p upad. nI oeni pro'am v Trnovem, Cerkvena ulica 11. 20668
Simpatija I.
Prepozno prejeli Določte nov se*tanek. Poljubljam ročeo. Važ M.	70739
Sobo
v bližini pošte, oddani ao-lidni gospodični. Vprašati
▼	Ogl. odd »Jutra«. 20692
Opremljeno sobo
▼	sredini mesta oddam takoj solidnemu gospodu. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«
20737
Malo sobo
za 15. t. m. dalje	iščem.
Naslov Jo Sto Boč,	tvrdka
Ivančič, Ljubljana.	Belen-
burgova ulica L	20755
Zenitna ponudba
Mlad trgovec a lastno trgovino In posestvom teli (»oročiti gospodično z Din 125.000. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Osamljen«. 20581
Vdova
srednjih let, ki poseduje tri hiše v vrednosti nad šesteto tisoč Din. tik ko-odvora, z gostilno ta trgovino, leli poročiti gospo* ia oad 45 let, trgovca tli državnega uradnika. Opo-kojenec ni izključen. Samo resne ponudbe s sliko in polnim naslovom na ogl odd. »Jutra« pod »Sreča do smrti«. Slika na zahtevo vrnjena. Tajnost tajam-čena.	20681
Malega psička
pr'tl'.kavca, kv,An. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« — pod »Psiček«.	20565
Pes
čist« -folije pasme, t leta star, na prodaj. Poizve t« pri g. Fran Cedilniku. Vil. harjeva ulica it. 2 (kurilnica«.	2058«
Krotko mulo
za noienje odnosno d ova* žanje tovora v planine — kupim Ivaa Draksler ml., Hrastnik.	30660
jazbečarje . brake
osem tedno star«, Čistokrvne. Mati prenuirana »Vat dine v. Hrastnik, oČ« — Schuftl von der »Genca. bnrg«, odda Mule], Studa-niče — Polj&ana. 205 lt
Iztjubijtni
2 gornja dela za čevlje
*a čevlje «U najdena. — Greben. Velika Čolnarska
ulica 19.
20704
r % JUTRO« SE, 139
8
ToreEj R. m. 1928.
Stanley Weyman:
41
Rdeča kokarda
Roman.
Tuleč od radosti je pograbila konec vrvi to jeta vleči zasnj, kakor da ga hoče s tresti na tla. Vsa okolica je odmevala od njenega zmagoslavnega krika to lajanja. Moški, ki so bila že v gradu, so jo začuti; vrnili so se in jih pri veli še nekaj s seboj. Klečeč na robu strehe, sem z grozo prestrezal v globina bliskanje krvoločnih zrenic. Bog zna, kaike so bile šele misli nesrečneža, ki je visei med nebom in zemljo!
Zdrznil se je to jel plezati kvišku, da bi se vrnil na streho: tako se je dvignil za kakih dvanajst vozlov. A držal se je že več minut; in ko je prišel dotod, mu je nestalo moči. Meja tega, kar zmorejo človeške mišice, je dana. Poskusil se je vzpeta do prihodnjega vozla, toda zječč je zdrknil nazaj. Zavil je zrkla proti meni.
»Potegnite me gori!« je zahropeil z ugašajočim glasom.* Za Boga vas prosim, potegnite me gori!«
Toda podivjanci so držali za konec vrvi; niti da sem bil dovolj močan, ga ne bi bi3 mogel vzdigniti. »Plezajte,« sem mu zakMcal, »plezajte, če vam je do življenja!« Zakaj stoti! sem, da bo čez trenutek prepozno.
Razumel je. S .krčevitim naporom se je vzpel do naslednjega vozla in ob visel na njem. Z novim naporom je prišel do drugega; toda zdelo se mi ie, da slišim, kako mu pokajo mišice in kako mu
po jemlje sapa. Se tri vozle pa bi bil aa strehi.
A tisti mah je vzdignil obraz proti meari. Obup mu )e seval v očeh. Njegove moči so bile pri kraju. Vozel mu je ušel iz prijema; z bolestnim jekom je zdrknil tri aH štiri črevlje navzdol, predan se je spet ujel to obvisel.
Uporniki so tudliM kvišku kakor stekli voltkovl m neučakano trzali za konopcam. Grozotnost tega prizora md je bila neznosna. Trepetaje sem vstal da bi se odmaknil, stregoč z ušesom na njegov smrtmi padec. Toda umaknil sem se; še preden sem utegnil odsko-čiiti, je slepeče blfenilo tik pod menoj, počil je strel iz samokresa in oskrbnikov© truplo je treščilo z glavo naprej v globino.
Gargouf je bil prehitel svoje sovražnike!
DEVETO POGLAVJE. i Trobojnlca.
Nekaj trenutkov sem slonel ob dimniku, tresoč se kakor žesaska. Ce bi bih uporniki tedaj pridrK name, ne bi bil mogel ganiti s prstom; a na srečo me je vzdramila druga roka. Začul sem korake, ozrl se to zagledal v mraku postavo gospodične de Satot-Alads.
»Gospod,« je dejala, »ali ne greste?«
Vzravnal se mse ves osramočen i nskesam. Ob pogledu na strašni konec oskrbnika Gargoufa sem bil pozabil njo in vse ostalo.
»Kaj je?« sem vprašal
»Grad gori.«
Tako mirno je rekla to, da se mi je zazdelo da nisem dobro slišal; in vendar sem ji bil sam napovedal ta konec!
»Kateri grad, gospodična?« sem vprašal kakor iz uma. »Tale?«
»Da,c je odvroša prav tako mirno kakor preje. »Po tajnih stopnicah prihaja dim. Mislim, da so zažgaii istočasno krilo.«
Jaidnno se mse vrnil z njo — in res, videl sera, da se ni motila. Tenek vrtinec belakstega dima je uhajal izpod loputnice!
(Nekaj minut poprej, ko smo bežali iz spodnjega nadstropja, se mi je zdelo, da bom lahko kljuboval tej nevarnosti. Vse je bilo bolje nego ostati v tistih razkošnih sobanah, dišečih po pižmu in rožnem olju, to pasti z ženskami vred v kremplje zveri, ki so nas preganjale. In pra vtako se mi je videlo v tem trenutku vse bolje od sedanje nevarnosti
»Odstranimo opeko!« sem kriknii. »Brzo, treba je, da pridemo do te loputnice. Druge rešilne poti ni. Dajte, gospodična, prosim, pomagajte mi!«
»Naši ljudje so se že lotili dela,« je odgovorila.
Ozrl sem se; res so bile ženske in služabniki že stekla k loput-nlci in so na vse kriplje odmetavali opeko, ki smo jo bifi nakopičili nanjo. Njihova naglica se je lotila tudi mene.
»Pojdfrva, gospodična, hitiva!« sem vzkliknil to nehote krenil proti skupini »Razbojniki plenijo po gradu, v zmešnjavi jim uidemo. To je naša edina rešitev.«
Ker ni takoj odgovorila, sem se nestrpno okreniL Kdo popiše mojo osuplost, ko sem videl, da sem sam! V temi je bilo težko iskati ne glede na dim, ki je postajal čedalje gostejši A Deniza je bila pravkar še tik zraven mene in po tem takem ni mogla biti daleč. Jel sem tavati sem ter tja; naposled semo jo našel. Klečala je za enim izmed dimnikov in zakrivala obraz z rokami. Lasje so ji padali na ramena in pokrivali del niene svetle obleke.
Prijetno bivanje
Vtm nudi lepo alU&no u> ple^kaso <tanuvanje katero n»1 Vam ur—krta trMk Josip Man Dnnaj^ka e»«i it i. p)<M»kar«ka io »lika • tka delavnic*	12?
Koncesijo
za »vtotakso in i vsem Id-veDtarjfm prolam po — ug-ortni ceni Naslov v odd. »Jutra«.	20074
Več pietilnih strojev
novih in malo rahljenfh — takoj ceno na pro<laj Naslov v ogl odd. »Jutra« 20647»
Ijt
i Več pietilnih strojev
novih in malo rabljenih takoj e-.no prodam Na-lo^ ▼ upravi.	2U647
Navijalni stroj
(Sputmase.hine). po|>olnoma nov Se ne montiran naj novejSeja izvora ter naj boljše znamke na deset vreten radi pomanjkanju pro«tnra takoj uff(>'!no pro dam Nislov v ogl odri »Jutra«.	21)647
SELITVE
v mestu tn im deielo strokovno in najcenejše potom
SI o v e n i a Transport
Ljubljana. Miklošičeva ci**ta 36 Telefon št 2718. 80
i
«
a a
s kavcijo za pridobivanje apnenca
oddamo* 7618
?amo dobro izvežbani z večletno izr ijušnjo pri razstreljev. in dobavi, naj u ogledajo kamenolom dne 15. junija 1928 in stavijo potem ponudbo za m* postavljeno v lopo tovarne.
Portland Cementna tovarna Mojstrana, (Gorenjsko).
iEI
Avtomobilska Zveza Stična - Žužemberk proda zaradi opustitve voženj, ia prostovoljni javni dražbi dne 24. t. m. ob 9. dopoldne
dva aiitobusa „Ford"
12sedežna
1 nutobus ..CheprolBt"
15sedežni
Vsi vozovi so v popolnoma dobrem stanju, za takojšnjo nadaljnjo obratovanje sposobni, voženi povprečno po 20.000 km in z deloma popolno novo, deloma malo rablieno srumo oskrbljeni. Proda se posamezni voz, ali tudi dva, ali vsi trije s koncesijo vred, ter se lahko prevzame tudi poštna vožnja. Ogleda se lahko vsak dan od 6. do 9. dopoldne ali od 7. do 8. zvečer pri kolodvoru Stična..Pismena in ustmena pojasnila daje Anton Berš-njak, Stična.	7623
Zahvala.
Vsem onim, ki so nam ob smrti dragega očeta in soproga
Ivana Kržeta
izkazali sočutje, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Trst, dne 4. junija 1928.
Rodbina krze.
i
učenci!
Človeku že od začetka sveta ne dajo mira razni insekti, dobro Izšolani nosilci mnogih bolezni, komarji, muhe, ščurki, stenice in bolhe širijo bolezen in smrt. Oni zastrupljajo Vaše telo in Vašo hrano z bakcili. Veda Vam je dala s FLITom hitro in smrtonosno orožje — rabite gal
Brizgalnica FLITa očisti Vam v nekoliko minutah hišo od vseh strupenih muh, komarjev, stenic, bolh, ščurkov in mravlj. Prodre v vse ipranje, kjei se insekti razvijajo in skrivajo ter uničuje njihova jajca. Brizgalnica FLITa ubija molje in
ličinke, katere grizeio tkanino. FLIT varuje Vaše obleke. Uporaba je enostavna. Ne pusti madežev. FLIT je spopolnjen od kemikov svetovnega slovesa Smrtonosen je insektom, toda ljudem neškodljiv. Dobiva se povsod.
UGONABLJA: Muhe, Komarje, Mravlje Stenice, Bolhe, Ščurke, Molje Ltd.
Zahtevajte Brezplačni
CENOVNIH
A
g 1000 slikami*
KIFFMANN,
Maribor št. 3K-b
Pri Švicarski tvonild or Lastno izdelovanje okrovH ln sestavtjanie ar (reraon taža).
» Oln 49'-
nra na sidro (ankerica). nekoliko bilKe izvršitve
3-letn« i-^mstvo
I
Ure: Omc^a, Joxa Ir dr. znamKe cenejše nego drugje
Din 64'-
s enim evoncem. s 2 evonoema Din _ 69 — Bletno jamstvo PoSiljam po po-Ž vzet ju. Za neodgova rja joče vrnem denar narat
^V.m.. .v«rmiffmnM»t»im«iniY1(miin<iKjlju)r
Peč »Monolit"
najcenejša, oajizdatnejša. Velesejem ko]a 670 Zaloza Ltrczovib peči INŽ. GUZELJ. LJUBLJANA VII. Jernefeva c. S. Ravnotam Volthove male turbine ki Conz-ovl Tel. 3352	elektromotorji.	143
joDmmaDDDmmammmDm^ Rešite svo' aailepšl kras,
svoie lase! Toda z 7ares zaneslilvlm ir preizkušenim sredstvom za lase. c ANA ClLAG-Domado Čila* ootnado uoorabllab ie nad 50 let ©o vsem svetu mtlilont Hud z nalbolišim usD»h»m In bo tudi Vam oo maeala Veliki lončič Din 60.—. dvolnat-Din 90— K temu ootrebulete: soecllaln šamDon za 20-kratno umtvanle las Din 25 Poštnina Dosebel — Adreslralte svolo na-ročbo točno: »A U R O R A« odd 16. NOV! SAD Z?le7nička 47
Najcenejšo zabavo in šport vam nudijo samo Motorna vozila
Puch
99
in kolesa „PEUGEOT«, „JPAG«, „WAFFENRAD", „THE CHAMPION" in francoske znamke. To vam nudi po najnižjih cenah
65J5 a
Justin Gustinčfč
trgovina in mehanična delavnica Maribor, Tattenbachova ul. 14
nasproti Narodnega doma
Najcenejši pisalni stroji „REMlNGTON"
i
POftTLAND-CEMENTNA TOVARNA DOV3E
del. družba v Mojstrani (Gorenjsko) dobavlja
visokovredni Portland cement in dobro žgano apno
po konkurenčn ceni in promptn' dobavi.
Glavno zastopstvo za Slovenijo JOSIP GAGEL
Ljubljana, Sv. Petra cesta	7631
Gozdno veleposestvo
40.000 m*.
Smrek ln macesna odvoz 9 km v Mozirje, naprodaj. — Ponudbe na: »Veleposestvo, Spodnji Berložnik«, Šoštanj — Belevode.	7642
Slovenci smo občudovali Svejka najprej v filmu, potem oa odru. a sedaj ga Imamo tudi v knjigi V vrlem vojaku Svejku je ua preprost, a tem bolj učinkovit aačin osmešeno vse, ka? oas je morilo in mučilo pred prevratom in v svetovni vojni: militarizem, špiceljstvo. vojaSko zdravuiStvo, Streberstvo. renegatstvo in nadutost mogočnih tepcev in denuneljantov. Dokler bereš se zabavaš, smehljaš In pritrjujeS: >Da, prav tako le bilo L 1914 io ves čas med vojno.«
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA v svetovni vojni Je izdala v jako lični opremi (broširana knjiga velja DId 46, vezana Din 56)
Knjigarna Tiskovne zadruge
v Ljubljani, Prešernova ul. 54.
□
□
hU-,■jmuuLiuuuuuuaoaanannnannaDDDnaaDnnDDCoanaiJLJi ii H.njuuannnnor
□ □
Naznanilo preselitve!
Tvrdka MEDIC & ZANKL
trgovina z barvami, lan, firnežem, čopiči itd.
podružnica Maribor
naznania cenj. občinstvu in odjemalcem, da preseli z 11. junijem 1.1. svojo trgovino iz Gosposke ul. 23
na Glavni trg št. 20
(hiša g. R. Mayer preje V dovic) Medic & Zanki, Maribor.
7621
I
I
Firma TH. GOLDSCHMIDT A. G., Essen, Nemčija,
lastnik jugoslovenskega osnovnega patenta št. 977, »Metalna legura za ležišta sa velikom sadržinom olova«
in dopolnilnega patenta št 1986, »Metalna legura za ležišta sa velikom sadržinom olova« želi prodati te patente a! dati licenco na iste.
Informacije daie: dr. Janko Olip, advokat v Beogradu, Kralja Milana ulica 78.	7647
Iglicast gozd
smreka in jelka, dobro zaraščen in spodoben za delni posek, ali večje gozdno posestvo se kupi.	7614
Ponudbe pod „Gozd" na oglasni oddelek »Jutra".

Kdor oglašuje,
ta napreduje!
'jrejuje Davorin fUvijeo. Izdaja za Konzorcij «jotra» Adoti fUboiU«. U Narodno tiaJtaroo O, d. te* dzkamarja tfranc Jezer**. Z* useratm det jeudgovoren Alojzij Novak. V* « LJtOljan«.