I N F O R M A TOR — KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN InOfBnjtS RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE Velenje, 30. januarja 1991 Leto XXV. Številka 4 al 5 - šč iril Komu koristijo laži in l Podtikanja ? Predsednik PO Gorenja Koncern 0 ^erman Rigelnik bo še nekaj časa vodil koncern. Razpravo 0 njegovem odstopu je namreč >15 uPravni odbor koncerna preložil et 'n to, kot je bilo sporočeno na Petkovi tiskovni konferenci, Predvsem na pobudo in željo "ejožjih sodelavcev Hermana ll( Rigelnika. ^ zadnjih tednih se je namreč, ot J® dejal predsednik upravne-uf 83 °dbora Tomaž Jančar, poja- 1 * * * * v‘*° več zapisov in komentar- ! ** nedobronamerno prikazu- ug Poslovni položaj Gorenja, id Pem Podtikanjem, polresnicam, lažem, natolcevanjem in namigo-2C jSniem’ ** i® pridružil celo del (jl , *ei resnega tiska. Skupni :ie nnenovalec vsega pa je prikazati orenje kot neozdravljivega bol-11 "'*ta in odhod predsednika * 'rmana Rigelnika kot beg pred a- r'zuPnim položajem, kot odre-JJV kanj' podpore njegovih najožjih ;,č s°delavcev in celo kot posledico b« pri*i|ka krščanskih demokratov. sanacija ali stečaj. Z znanjem, trdim delom in poštenimi medsebojnimi odnosi in ob podpori slovenskega gospodarstva, kar smo vedno poudarjali, smo ljudje z različnih koncev Slovenije skupaj s sposobnimi Gorenjčani sanirali izgubo. Še več, krizo v Gorenju smo spremenili v razvojni impulz.” je Herman Rigelnik na kratko povzel minulih osem let, ko smo se ne le rešili stečaja, temveč s skupnimi naložbami vrednimi 100 milijonov dolarjev dali našemu delu tudi nov zagon.” Položaj Gorenja tudi danes, zagotovo ni rožnat. Leta 1989 nas je prizadela hiperinflacija, leta 1990 pa zamrznjen tečaj dinarja. Tudi te težave smo nekako prebrodili zahvaljujoč predvsem naši usmerjenosti v izvoz, racionalizacijam v poslovnem procesu in velikemu naporu delavcev v proizvodnji, kot je poudaril Herman Rigelnik. ‘ 3daljevanje te časopisne gonje }! v' komu le-ta koristi, de- ■j 3Vc'm Gorenja gotovo ne) bi ahko kaj kmalu resno ogrozila )lil j,pe3no poslovanje Gorenja 10 °ma> še zlasti pa v svetu. Prav 13 Z3l° j' Herman Rigelnik sprejel [gl Pobudo svojih sodelavcev in se 4! ° *°ČU, da še nekaj časa ostane na tem položaju, čeprav ga je *>rav takšno pisanje močno prizadelo. < Počasi zapuščam Gorenje. nogi se bodo mojega odhoda 'nVe,Clil'’ 3 uP*m, da to veselje 'č J1* 1,0 šlo preveč na račun de-avcev", je 0(, tem dejal Herman ni '8'lnik na tiskovni konferenci, ^ k'j' v petek, 24. januarja 1991 z. r3la številne slovenske novina-Je' Zapuščam pa popolnoma rugačno dediščino kot sem jo S3m dobil leta 1983. Posebej s'm v'sel, da je bilo vse to u*tvarjeno skupaj z delavci nia, vodilnim timom oziroma P°sameznimi sodelavci. Mislim, 3 bi težko našel enake.” 'ta 1983 je bilo Gorenje zazsulu (o tem pričajo tudi 3. °*ograflje). Izguba je znašala 3 milijonov dolarjev, lastnih tzedstev ni bilo. Pred nami -> 3 hdi samo dve možnosti, V Gorenju zaupamo v svoje sposobnosti Vsem, ki v današnje Gorenje dvomijo pa je zastavil nekatera vprašanja in v razmislek ponudil nekatere podatke: ”Komu v Sloveniji je uspelo v lanskem letu - razen IMV - povečati fizični obseg proizvodnje za 7 odstotkov ? Kdo je povečal produktivnost za 15 odstotkov, izvoz za 23 % odstotkov, zmanjšal kratkoročno zadolženost s 180 milijonov mark na 120 milijonov mark ? Danes nima nobeno Gorenjevo podjetje, ki je kapitalno povezano, blokiranega žiro računa, izplačujemo osebne dohodke v naprej dogovorjenih terminih nad nivojem Ustvarili smo okrog 80 milijonov dolarjev neto deviznega priliva. Gorenje v tujini posluje z bankami brez garantnega potenciala, predvsem na osnovi imena. Kljub težkim razmeram smo uspeli na tujem v lanskem letu zvišati cene za 10 odstotkov. Med tiskovno konferenco 25. januarja 1991 v Gorenju — vodstvo Gorenja Koncern /od leve/: podpredsednik PO Milan Jagrič, izvršni podpredsednik PO Mitja Jenko, predsednik upravnega odbora Tomaž Jančar in predsednik PO Herman Rigelnik. V lanskem letu smo ob poplavah, ki so skoraj uničile Gorenje Male gospodinjske aparate in močno prizadele Gorenje Glin, odpravili škodo z lastnim angažiranjem več kot 40 mio DEM in kar je še posebej važno, delavci Gorenja so še enkrat dokazali svoje sposobnosti, saj je že konec novembra proizvodnja stekla. Za to smo dobili tudi tuja priznanja. V letošnjem letu naj bi v Gorenjevih podjetjih proizvodnjo še povečali za nad(jnjih 9 odstotkov, izvoz pa za 34, zaposlenost pa zmanjšali za 7 odstotkov. In še podatek, v koncernu naj bi bilo zaposlenih 10 % preveč delavcev, ne pa kot trdijo nekateri 30 %. Pa še teh 10 odstotkov je, kot je dejal Herman Rigelnik predvsem v pisarnah ( Sreči ali pa ne, saj imajo le-ti največ časa za različne "komentarje”). Najodgovornejši delavci Gorenja so novinarje seznanili tudi z lanskim poslovanjem in letošnjih načrtih. Natančni denarni kazalniki poslovanja seveda še niso znani. Jasno pa je, da bodo nanje vplivale tečajne razlike, saj je izvoz v lanskem letu še porastel. Danes je Gorenje sedmi proizvajalec bele tehnike v Evropi in na tujem več kot polovica izdelkov proda pod lastno blagovno znamko. Mitja Jenko, ki ostaja kandidat za predsednika PO Gorenje koncem, je predstavil tudi razvojno strategijo koncerna Gorenje, zasnovano na strateških razvojnih načrtih posameznih podjetjih. Vanjo so vgrajena pravila kulturnega vedenja, eno Izmed njih je gotovo, da zaupamo v lastne sposobnosti in zmožnosti. S procesom lastninjenja, ki bo trajal dve do tri leta naj bi izrabljanje teh sposobnosti še pospešili, hitreje pa naj bi odpravljati slabosti, ki jih nikoli nismo zanikali. In še stavek, dva pod črto, da odgovorimo še na nekatere namige. Ali so Rigelnika spodnesli krščanski demokrati 7 "Nikakor ne. Sodelovanje med mano in predsednikom slovenskega izvršnega sveta Lojzetom Peterletom in ministrom za industrijo In gradbeništvo Izidorjem Rejcem je bilo vedno korektno In na visoki ravni, zato jih še toliko bolj cenim.” Kam odhaja Herman Rigelnik ? "Odhajam tja, kjer bom lahko v miru delal. Nimam pa nobene firme v Avstriji in bi bil vesel, če bi mi jo tisti, ki zanjo "vedo" tudi pokazali.” Zakaj nismo prodali toliko obveznic kot smo načrtovali 7 Odgovoril je direktor, Gorenja Finance Darko Zupanc: "Prodajo smo namenoma zaustavili, ker je bila vrednost obveznic vezana na tečaj marke (pričakovali smo odmrznitev tečaja) in, ker jih kupci lahko spremenijo v delnice, zakona o lastninjenju pa še ni bilo.” B. G. ki Nov sistem davkov in naše plače Ob koncu leta 1990 je skupščina Republike Slovenije sprejela davčne zakone, ki pomenijo začetek davčne reforme. To so Zakon o financiranju javne porabe, Zakon o davku od dobička pravnih oseb, Zakon o davku na izplačane osebne dohodke, Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje ter Zakon o dohodnini. Zakon o dohodnini je najobsežnejši med navedenimi zakoni in prinaša povsem novo ureditev obdavčevanja fizičnih oseb. Z njim se uvaja enoten davek za vse fizične osebe in se imenuje dohodnina. Z dohodnino, ki predstavlja osebni davek vsakega državljana, so praktično obdavčeni vsi dohodki posameznikov. Oprostitev velja le za dohodke iz obresti na hranilne vloge, dobitke pri igrah na srečo in prejemke kot so štipendije, socialnovarstvene pomoči, nadomestila za invalidnost ter prejemki za storitve preko pooblaščenih študentskih servisov. Akontacijo na dohodnino moramo plačevati vsi od 1. januarja 1991 naprej. Pri letnem obračunu dohodnine se osnova zmanjša za plačane prispevke za socialno varnost in za posamezne olajšave, ki so taksativno naštete v 7. in 8. členu zakona. Seveda pa se pri letnem obračunu upoštevajo vsi že plačani davki. Doplačila dohodnine — z njo naj bi se srečali v začetku leta 1992 -naj bi bila nizka, saj bomo s sprotno odmero pri plačah odvajali akontacijo dohodnine. Med letom je treba skrbno hraniti račune, s katerimi bodo zavezanci za dohodnino uveljavljali zmanjšanje osnove na podlagi priloženih dokumentov (vzdrževanje hiše, pridobivanje novih stanovanjskih površin, izobraževanje, itd.) Nov sistem obdavčevanja se zdi za naše sedanje razumevanje nekoliko kompliciran. Sistem vzpostavlja povsem nov odnos med fizičnimi osebami in davčno institucijo. Vloga podjetja je pri tem samo posredniška in je naravnana na pravilen izračun plač in pravilne odvode davka in prispevkov. Nov sistem zahteva tudi drugačen način razmišljanja. Do sedaj smo bili vajeni o svojih prejemkih razmišljati po neto načelu, od januarja 1991 naprej pa bomo primorani razmišljati drugače. Poglejmo si primere izračuna plač po novem: z njimi želimo približati sliko učinkov nove davčne zakonodaje. I 1 Čisti OD 1990 5.000,00 (po starem) 2. Bruto OD 1991 8.102,80 (po novem) 3. Prispevki iz OD 1.887,90 4. Plača 8.102,80 5. Osnova za davek a) brez vzdrževa- 8.102,80 nega člana b) en vzdrževani 7.292,5 0 član c) več vzdrževa- 6.887,40 nih članov 6. Davek in prispevki a) brez vzdrževa- 2.860,20 nega člana b) en vzdrževani 2.763,00 član c) več vzdrževa- 2.714,40 nih članov 7. Čisti izplačani OD — 1991 a) brez vzdrževa- 5.242,60 nega člana b) en vzdrževa- 5.339,80 ni član c) več vzdrževa- 5.388,40 nih članov II III IV 10.000,00 16.000,00 22.000,00 16.205,50 25.928,90 35.652,20 3.775,90 6.041,40 8.306,90 16.205,50 25.928,90 35.652,20 16.205.50 25.928,90 35.652,20 14.584.90 23.336,00 32.087,00 13.774.90 22.039,60 30.304,40 6.471,30 11.131,80 16.306,10 6.114,70 10.483,60 15.236,50 5.936,00 10.159,50 14.701,80 9.734,20 14.787,10 19.346,10 10.090,80 15.445,30 20.415,70 10.269.50 15.769,40 20.950,40 Podrobnosti v zvezi z izračunom plač po novem ne bomo opisovali, ker je precej zapleten. Še posebej zapleten je izračun davka po lestvici iz 15. člena zakona, ki je progresivna in je vezana na poprečni mesečni osebni dohodek predpreteklega meseca zaposlenih v Sloveniji. Pa vendarle iz izračunov plač po novem sistemu lahko zaključimo: 1. Novi sistem davka in prispevkov je zastavljen tako, da bodo zaposleni z nižjimi plačami dobili v kuverti nekoliko več kot sedaj. Tisti z višjimi plačami pa bodo obdavčeni precej bolj kot do sedaj. 2. Smiselno je, da uveljavlja davčno olajšavo tisti zakonec, ki ima višje osebne prejemke. 3. Davčno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana sme uveljaviti samo eden v družini. Za primere davčne utaje, ko bi za istega vzdrževanega člana uveljavila olajšavo oba zakonca, so predvidene zelo stroge kazni. PA ŠE TO Izjave o vzdrževanih družinskih članih oddajte v kadrovskih službah do 31. januarja 1991. Opozarjamo, da izjava s katero priznava zakon o dohodnini zavezancem za davek olajšavo za vzdrževane družinske člane, nima nobene zveze z zdravstvenim zavarovanjem po izjavitelju. Vso ustrezno strokovno pomoč in nasvete v zvezi z obračunavanjem dohodnine in olajšavami v tej zvezi dobite v kadrovskih službah podjetij. Prevozi na delo * v Zaradi uvedbe novega gibljivega delovnega časa smo se na osnovi želja delavcev vozačev ter dogovora s podjetji odločili prilagoditi čas odhoda avtobusov. Po novem bodo avtobusi odpeljali iz avtobusne postaje Gorenja ob 15.30 in ne več ob 16. uri. Ta vozni red prične veljati v ponedeljek, 4. februarja 1991. Prihodi avtobusov ostanejo nespremenjeni. Tone Ravnjak Naše delovne naloge v mesecu februarju 1991 štedilniki 22.000 Kompresorji Gorenje aparati Servisni posegi Terminski koledar — n februar 1990 n -------------------- c Za zaposlene v Gorenju Gospo- n dinjski aparati, ki delajo po k fiksnem delovnem času, sta po g terminskem koledarju v februar- n ju predvideni po dve prosti io n dve delovni soboti. sl n Tako je po tem koledarju predvideno, da bosta prosti soboti ~ 2. in 9. februarja, delovni pa ^ 16. in 23. februarja 1991- __ Zaposleni z gibljivim delovnini ^ časom bodo imeli februarja le ; eno delovno soboto, in sicer : 2 3. februarja 1991. Februar Fiksni delovni čas P 4 11 18 25 T 5 12 19 26. S 6 13 20 27, C 7 14 21 28. p t 8 15 22 s (2) (9) 16 23 N (3) qo) O PROSTI DAN,NEDELJA V ar -------------------------^i; Sporočilo in opravičilo Hi bralcem i6 -------------------------'ra Zaradi okvare fotostavka v jetju Raster je današnja številka j. Informatorja tehnično nekoliko ^ drugače urejena. Bralcem se^ opravičujemo. 3C Kultura in mi Srečanje na delovnem mestu Kultura odnosov v delovnem okolju Stanislav Svečko Kulturna dejavnost v Gorenju i® zastavljena v funkciji približevanja vrednot človeku. Sistem vrednot že obstaja in ga zaznavamo v načinu vodenja pod/etij. Vodilni dajejo dober zgled (naj bi) $ svojo strokovno in moralno evtoriteto in na ta način vpll-Vaj° na obnašanje sodelavcev v skladu z določenimi vrednotami. V tem smislu je podjetni-ska kultura stvar poslovodenja 'n ‘trategijc poslovanja firme. Kulturna dejavnost v Gorenju Podpira določene vrednote, ki J1 zaznavamo in imenujemo Podjetniška kultura. Vrednote Pa zaznavamo med drugim tudi v kulturi odnosov v nekem de-ovPcm okolju. Ton, način in vsebino odnosov določajo vodil-n’ delavci s svojim zglednim °. n°som do dela in kpltivira-nim obnašanjem. V hierarhiji odnosov in status-n*h simbolov naj bi prevladovali znanje, kakovost dela, morala in 0 naj bi bile osnovne ločnice med ljudmi (po njih naj bi se razlikovali). Eden od bistvenih elementov nspešnega vodenja in sodelovala z drugimi (judmi nasploh Je učinkovita komunikacija. Ta „ ,.c s*uži le prenašanju informa-Clji ampak oblikuje bolj ali , !*!anl Kvalitetne odnose,” pravi , Psiholog mag. Janez Ccaj, ko govori o načinu ko-, mun‘c'ranja med sodelavci, med na rejenimi jn podrejenimi, v s uzbah, ki imajo stike s stranka-v komuniciranju s tujci. Komuniciranje je tudi pisno sporočanje. Pisnemu sporočilu sledi pisni odgovor. V komuniciranju nadrejeni-pod-rejeni in obratno, naj se razvijejo spoštljivi odnosi, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju, korektnosti in obojestranskem kakovostnem odnosu do dela. Odnos do nadrejenega naj se gradi na spoštovanju (ne na strahu). Okviri prijaznega odnosa pa naj ne bi preraščali v fa-milijarnost. ”Ne moremo si misliti, da bi dialog med zaposlenimi v organizaciji lahko na hitro vplival na porast storilnosti ene ali druge kategorije odraslih. Pač pa dialog ustvarja tkivo živih in bogatih medsebojnih odnosov, ki lahko pripeljejo do zbliževanja ciljev zaposlenih . . . čeprav ne moremo pričakovati, da bi bilo možno s pomočjo dialogov izbrisati številne konflikte, je vendarle možno, da v dialogu, ki je lahko tudi skrajno naporen, najdemo take rešitve, ki vodijo napredku,” pravi psiholog Bernard Stritih. Prvi in najbolj pomemben občutek kulturne rasti nekega okolja dobimo, ko vzpostavimo stik z vratarji, telefonisti, receptor-ji, tajnicami . . . (večina se je udeležila dobrih seminarjev na to temo). Kakšne pa so naše izkušnje glede tega, o tem naslednjič. Stanislava Pangeršič i — Spoštovanje človekovih vrednot a alvani Gorenja Gospodinjski , v!’.araU s° ob novem letu pripra-Prisrčno slovo od sodelavke jcer™'ne Sevčnikar, iz generaci-, ’ 1 ev°je mladosti ni preživela n° v materialnem izobilju. udi krizna obdobja v Gorenju Tjn"'10 Prizanašala, vendar je bila <[oe ,0,*elavci spoštovana; z de-m ae je izkazovala in potrje- vala, bila je marljiva in disciplinirana. Tak odnos je pričakovala tudi od drugih in ni poznala "dlake na jeziku, a dovolj korektno 1” Tudi upokojitev je sprejela tako realno, kot je gledala na delo in ljudi v svojem okolju. Skupaj s sodelavci si je ob slovesu zaželela še spominski posnetek. H. J. Ko se je Stanislav bližal osemnajstemu letu starosti, je tudi zanj napočil čas in moral si je poiskati delo v dolini. Bil je sedmi od desetih otrok Svečkovih, doma z Mislinjskega grabna, na Glažuti pod Ribniško kočo na Pohorju. Dve in pol ure je bilo hoda do železniške postaje v Mislinji; tedaj je vozil še tisti dobri, stari Pavliha. V Starem Velenju je že leta 1965 obratovala mala ročna galvana in brusilnica v tedanjem Chrommetalu, ki se je pozneje pridružil Gorenju in tedaj je Stanislav Svečko začel spoznavati lastnosti kovin in možnosti njihove površinske zaščite. Prav gotovo je naključje hotelo, da se je prav kovinam zapisal kot kaže za vse življenje. Od brusilca kovin in lakirca do mojstra v oddelku lakirnice v Chrommetalu leta 1975. Danes je mojster v oddelku površinske zaščite Galvane Gorenja Gospodinjski aparati. Ob delu je pridobil ustrezne izkušnje in kemijo spoznaval iz literature, v Gorenju pa je moral opraviti celo vrsto izpitov, največ pač s področja galvanizacije. Tudi izpit za vožnjo z viličarjem ima, je mimogrede omenil. Nazadnje se je lani udeležil še seminarja za vodenje neposrednih proizvodnih procesov. Seminar je trajal tri mesece, sklenili pa so ga s preizkusom znanja in strokovno ekskurzijo na Dunaj, kjer so si ogledali proizvodnjo v eni sodobnejših tamkajšnjih tovarn in tudi veletrgovino z belo tehniko. ”Od 120 do 300 različnih polizdelkov gre skozi naše tri linije površinske zaščite; na mesec je to kar okrog 40 ton materiala. To so drobni polizdelki, večina iz lastne predobdelave v Galvani, nekaj pa je tudi sestavnih delov iz Gorenja EKO, slovenjgraške Tovarne meril, podjetja ESO Velenje in drugih,” je povedal o svojem in sedanjem delu in pojasnil, da je linija za cinkanje v bobnih ena najsodobnejših v Sloveniji. Na njej in še ob dveh linijah na obešalih dela v oddelku v eni izmeni do 15 delavcev. ”Da, delo je odgovorno, zahtevno, saj imamo opravek z odpadnimi vodami in različnimi strupenimi snovmi. Zato moramo z delavci v čistilni napravi in v laboratoriju kar dobro sodelovati. Zavedamo se pomena varstva okolja in tudi v Galvani tem vprašanjem namenjamo posebno pozornost in skrb.” Tudi o medsebojnih odnosih, inovacijah in drugih interesnih dejavnostih ima Stanislav Svečko svoje mnenje in, če bi prostor dopuščal, bi še marsikaj zapisali. Kot mojster se zaveda da je njegova naloga, iskati boljše rešitve pri delu in tako so tudi že njegovi inovacijski predlogi uspešno uvedeni na novi liniji cinkanja. ”Še bolj bi morali spodbujati zaposlene v tej smeri,” je povedal in dodal: "Dela je toliko, da naloge izpolnjujemo sproti, tekoče. Tako ne stojimo mi, pa tudi v proizvodnji končnih izdelkov ni zastojev zaradi nas. Da bi le bilo tako še vnaprej in morda še boljše ! ” Stanislav Svečko je tudi eden tistih delavcev v Galvani, ki se v prostem času rad udeležuje rekreativne dejavnosti in že marsikateremu pokalu, ki jih imajo v Galvani kar polne stene, je botrovala njegova udeležba. Rad balina, igra košarko in odbojko. "Sprostiti se je treba, da potem lažje zadihaš,” je rekel in morda v tistem trenutku v mislih zajadral nazaj na Pohorje. Hinko Jerčič MALICA Redna Dietna Četrtek Rezanci s šunko, kislo zelje Rezanci s posebno v solati, pecivo salamo, rdeča pesa, pecivo Petek Ocvrti piščanci, slan krom- Pečeni piščanci, slan pir, solata krompir, solata Ponedeljek Jota, kranjske klobase, Kisla repa, pire krom- sadje pir, hrenovke, sadje Torek Piščančji zrezki, rizi bizi, Piščančji zrezki, rizi solata bizi, solata Sreda Govedina v juhi, pecivo Govedina v juhi, pecivo Četrtek Svinjska pečenka, mlinci, Pečeni piščanci, zeljna solata mlinci, zelena solata Razpis tečajev tujih jezikov, pomlad 1991 Prihaja nov čas, čas, ki pomeni novo kakovost v razmišljanju, delu, obnašanju. Čas, v katerem smo živeli, ustvarjali in zadnja leta tudi stopicali na mestu, se neizbežno izteka. Prostor, v katerem smo se omejili s svojo samozadostnostjo je žal, morda pa na našo srečo, postal pretesen. Naša majhnost zahteva večji napor, več znanja, večje sposobnosti za preživetje. Znanje tujih jezikov je ena izmed mnogih, morda na videz nepomembnih, a prav gotovo nepogrešljivih poti v iskanju našega prostora v razvitem svetu. Vedno več naših sodelavcev, ki želijo afirmirati Gorenje in mu zagotiviti varnejšo prihodnost, bo moralo iskati in najti bližnjice v ta svet. Zato je ponudba tečajev tujih jezikov, s katero prihajamo ponovno med vas, dobro premišljena, pestra, prilagojena interesom in zahtevam udeležencev, pa tudi fleksibilna, če bodo okoliščine to zahtevale. Prednosti tečajev, ki jih ponujamo^so: vrhunska kvaliteta izvajalcev in metod dela, prihranek časa in denarja, specifičnost programov, glede na potrebe kandidata oziroma skupine, fleksibilnost urnika (tečaji od tri do pet dni, weekend paketi), posebni dogovori za posebne skupine. Vabimo vas, da si podrobneje ogledate našo ponudbo, prepričani smo, da boste našli tudi kaj zase. Naziv tečaja Cilj Udeleženci Pogoj Termin Izva-Trajanje jalec TEČAJI PO POSEBNIH PROGRAMIH Izpopolnitev znanja jezika za določeno delovno področje Kandidati s specifični-jezikovnimi potrebami Test Angleški jezik — začetni tečaj Pridobiti osnov- Kandidati, angleščine, no znanje za ki nujno I. st. običajno potrebujejo 4x1 teden sporazumevanje osnovno znanje 1. teden 2. teden 3. teden 4. teden marec -junij 3 do 5 dni ves dan Interes 4x5dni podjetja ves dan 18.3.do 22.3.91 15.4 .do 19.4.91 13.5 .do 17.5.91 3.6.do 7.6.91 nadaljevalni Izpopolnjevanje Udeleženci Test 3x5 dni CTJ zaklada, konverzacija tečaj angleščine, II. st. 3x1 teden 1x3 dni 1. teden 2. teden 3. teden 4. teden — nadaljevalni Utrjevanje tečaj angle- slovnice, ščine.III. st. bogatenje 4x1 teden besednega zaklada, konverzacija 1. teden 2. teden 3. teden 4. teden slovnice, boga- tečaja I st. tenje besednega (jesenl990) 1x3 dni ves dan in novi kandidati, ki opravjjo test 25.3. do 29.3.91 8.4 .do 12.4.91 20.5.do 24.5.91 5.6 .do 7.6.91 Udeleženci Test 4x5 dni CTJ tečaja II. st. ves dan (jesen 1990) in novi kandidati, ki opravijo test 11.3 .do 15.3.91 22.4. do26.4.91 20.5 ,do24.5.9 1 17.6 .do2 1.6.91 angleščina Osvojitev za inženirje strokovno in tehnike tehničnega besedišča in sporazumevanje v strokovnih krogih Tehnični Test LO strokovnjaki 22.4.do26.4.91 GOS različnih 5 dni, ves dan profilov Nemški jezik I. st. 4x1 teden začetni tečaj Pridobiti si Kandidati, Interes 4x5 dni IN nemščine, osnovno znanje ki nujno podjetja (ves dan)TER jezika potrebujejo LIN za običajno osnovno GUA sporazumevanje znanje jezika 25.2 .dol.3.91 1,4.do5.4.91 6.5 .do 10.5.91 10.6 .dol4.6.91 1. teden 2. teden 3. teden 4. teden nadaljevalni Izpopolnjevanje Udeleženci Test tečaj nemščine, II. st. 3x5 dni slovnice, bogatenje besednega zaklada, konverzacija tečaja I.st. (jeseni 90) in novi kandidati, ki opravijo test 3x5 dni IN ves dan TER LIN GUA CTJ, LO- GOS 1. teden 2. teden 3. teden 25.2 .dol.3.91 1,4.do5.4.91 6.5 .do 10.5.91 IN- — nadaljevalni Utrjevanje Udeleženci Test 4x4 dni IN TER tečaj slovnice, tečaja ves dan TER LIN nemščine, bogatenje II .st. lin GUA CTJ II. st. 4x4 dni 1. teden 2. teden 3. teden 4. teden besednega zaklada, konverzacija (jesen 90), ki opravijo test gua 2 7.2 .do2.3.9 1 3.4.do6.4.91 8.5 .do 11.5.91 12.6 .dol5.6.91 — nemški Ponovitev Vsi, ki Test IN obnovitveni in utrditev želijo 27.5 ,do31.5.91 ter CTJ tečaj slovnice, konverzacija obnoviti znanje jezika na nivoju srednje šole 5 dni, ves dan LlN gua — nemška Izopolniti Vodilni Test IN poslovna znanje delavci, 27.5 .do31.5.91 TEP komuni- jezika v komercialisti, 5 dni, ves dan LlN kacija poslovni komunikaciji ekonomisti gua Opomba: Tečaji po posebnih programih so v prostorih Gori nja Naravno zdravilišče Topolšica. Zaradi intenzi1' nosti izobraževalnih oblik je obvezna celodnevni prisotnost tečajnikov. Izobraževalnem centru koncerni Gorenje najkasneje do 14. f< bruarja 1991. Poleg razpisanih oblik je možno organizirati tudi tečaje po posebej prilagojenih programih za specifične skupine. Oblikovanje skupine je možno glede na funkcijski nivo, delokrog ali podjetje iz katerega so udeleženci, kar je stvar posebnih dogovorov. Organizator vseh tečajev je izobraževalni center koncerna Gorenje. V prijavnici natančno navedi!1 obliko tečaja, izvajalca in tet min izvedbe. Zaradi omejenega števila udel< žencev v posameznih oblikal” (8 do 10 udelžencev), kasnej ših prijav ne bomo mogli up0 angleški Ponovitev in Vsi, ki Test LO PRIJAVA: števati. obnovitveni in utrditev želijo 6.5.dol0.5.91 GOS — za tečaje po posebnih tečaj 2 skupini slovnice, konverzacija, frazeologija obnoviti znanje jezika na nivoju srednje šole 5 dni ves dan programih Kandidati, ki se želijo prijaviti v posamezni tečaj, opravijo TESTIRANJE: Prijavljene kandidate bomo n8 knadno obestili o datumu testi angleška Izpopolniti Vodilni Test LO formalnosti v zvezi s prijavo ranja. poslovna komunika- znanje na delavci. 22.4 .do26.4.91 GOS v izobraževalnih službah, referatih podjetja, v katerem so za- Oglasite se v Izobraževalne:8 centru Gorenje koncern osebno cija (A) področju poslovne komunikacije komercialisti, ekonomisti , 5 dni, ves dan posleni. Ustrezno odobrene in evidentirane prijavnice je potrebno oddati Vidi Robida v (soba 232, II. nadstropje) a*' po telefonu na številki 270i 337 ATC II.