Pred dnevi dela v Trstu. Zborovanje ,,ZaYeie" t Trstu. — Princip delltTe dela. — Javnost in učiteljstvo. — Stalno Ztb- zlno tajništvo. — Referati. — Delegatom. Dne 4., 5. in 6. junija letoa ae anidemo zopet k smotrenemu ddu v Trstu! Oe razmotrivamo naša zborovanja morebiti za dobo desetih let nazaj, tedaj bi pripiaovali letošojemu zborovanju eno najvažnejših mest. V daljni perapektivi se nam kaže, da bo letošnje zborovanje v Tratu nekak mejnik med našim delom preteklosti ia med našim delom bodočnoati. Diferenciacija dela, ki ji bo temelj položen na letošnjem zborovanju v Trstu, ae nam obeta v bodočnosti kot nekaka zmaga našega vztrajnega dela preteklosti nad neznosnimi razmerami, v katerih živi in deluje naš stan, na podlagi katerega se ima razviti do popolnosti naša organizacija, da tako naatopimo lepšo bodočnoat. Preosnova Zaveziuih pravil, ki ae ima letoa na zborovanju izvršiti, je točka tako vitalnega pomena, da je ne moremo dovolj oceniti naprej, kolikor se jo bo lahko cenilo po njeni realizaciji. Princip delitve dela. Delitev dela, ki nam napoči iz |izpremembe pravil pri naših zborovanjih, nam prineae tudi večje ia trajnejše uspehe. Eakor bo važen bodoči pedagoškodidaktiški odsek za razvoj našega šolstva, za realizacijo našega šolskega programa; tako bo važen šolsko-politiški odsek za razvoj našega stanovskega prava, ia, razvoj Baših bodočih geueraeij ia za realizacijo naših stanovskih atremljenj in udejstvovanje našega Jšolsko-politiškega programa. Tako pa, kakor bo važen časnikaraki odsek, ki bo podlaga našim atremljenjem v ped -dik. ia stan.-pol. odaeku, za razvoj našega tu začrtanega dela, in kakor bo ta odsek podlaga našim proavetnim stremljenjem med starši in mladino, to je, na vzgojnem polju; tako bo podlaga vae naše goapodarske organizacije gospodarski odsek, v katerem ae bo začrtavala pot našega stanovsko-gospodarskega prcgrama, ki ostaja končni temelj vae naše organizacije. S to porazdelitvijo dela se bo pa dosezalo tudi dalekosežnejše uspehe, ker bo na ta način delo postalo laglje in temeljiteje. Javnost in učiteljstvo. Toda nisrao še pri kraju z dobrotami letošnje predloge, ki jo bodo imeli delegati rešiti na zborovanju v Tratu. Z reorganizacijo naših zborovanj in naše centralne organizacije sploh smo si postavili šele boljši temelj za naše notranje delo. Z reorganizacijo naših glavnih zborovanj in uvedbo javnih društvenih shodov bomo pa v drugi luči stopili tudi pred slovensko javnost. Napočil je že čas, da stopi alovenako napredno učiteljstvo tudi kot samostojen faktor pred slovenaki narod in da pričnemo v javnosti črtati sroja pota! Nismo več tako alabotni, da bi nam bilo potreba iskati opore, temveč naša notranjoat je danes že tako močna, da lahko samostojno pričnemo misliti na aistematični kulturni načrt in delo ter v tem oziru lahko doaežemo svoje pravice in lahko predložimo javnoati svoje zahteve! Nismo pa s tem rekli, da mialimo gojiti stanovsko-narodni seperatizem, še manj sta- novski ariatokratizem; celo ne, da bi hlepeli po nadvladi svojega stanu cad drugimi stanovi v narodu. Hočemo se posluževati le socialnih pravic, ki jih imarao z ozirom na naše socialne pozicije y narodu in z ozirom na našo naravno organizaeijo po vsej Sloveniji. Edor želi napredka domov i n e , ta bo ž e 1 e 1 samooavojitve učiteljskega stanu izpod a e danjega robstva v narodu! Stalno Zavezino tajništvo, Od vaeh teh zadev, ki jib. bo imela nalogo letošnja delegacija pri zborovanju v Tratu rešiti, pa nam tudi jako močno stopi v ospredje hkratna rešitev vprašanja stalnega Zaveziuega tajništva. Zato polagamo to vprašanje še posebe na arce delegatom, da ga rešijo temeljito. Pri tem vprašanju naj se delegati zavedajo, da zastopajo na zborovanju vse člaue svojega okrajnega društra, da zastopajo interea tega društva, da pa ne zastopajo v prri vrsti interesa poaameznib. društev, temmanj interese poaameznikov, temveč v prvi vrsti interes naše celokupnoati, celokupui interes vsega učiteljskega stanu. Zatorej naj pojnaijo, da bodo za enkrat še morali pojasDJevati ia zagovarjati ukrepe delegaeije svojim članom v ne prav prijetiiem položaju. Naše organizacije materialno namreč še niso tako raočne in popolne, da bi zamogle že služiti posameznikom in da bi se iz njih sedaj že lahko le črpalo in jemalo, medtem ko bi se jim ničesar ne pridevalo in pridejalo; zatorej bo gotovo zopet potreba apelirati na požrtvovalnost organizirancev, katere zagovor nasproti članom prevzamejo kot sveto dolžnoat — delegati. Eazvoj zahteva žrtev in brez žrtev ni razvoja in tudi ne napredka! Prepričani pa smo, da ne bo ravno v tem oziru požrtvovalnost brez uspeha in smotra, ker ravno s stalnim tajništvom se bo poživelo naše organizacijako življenje, se bo povzdignilo naše gospodarsko ia drugo delo, se bodo toliko pokrepila naša stanovska-gospodarska podjetja, da bodo nam v poglednem času odvzela vsa stanovska bremena nase in nam pray znatno olajšala naše stanovske darke, ki bodo t prvem hipu malo narasli a potem tem znatoeje padli! In to morajo delegati pri reševaDJu tega vprašanja upoštevati, morajo se pa postaviti tudi a stališča aedanjosti na stališče bodočnosti, da bodo tem Iaglje zagovarjali svoje delo in 8Toje sklepe, ki jib. bodo izvršili v Trstu, napram članom društra, ki ga r delegaciji zastopajo. Referati. Težko pa izrečemo sodbo, kateremu izmed referato? bi dali prednost, ali če ne prednosti, kateremu izmed njih bi podelili večjo važnost. V tem oziru stojimo na stališču, da nam je na vsakem polju enakomerno in vzporedno napredovati. Zato smo pa tudi z vso vnemo zagovarjali princip delitve dela, ker ravno po izvedbi tega pričakujemo socialnega napredovanja na vsakem polju našega dela. Tako delovni šoli kot aktualnemu vprašanju sedanjosti, ki ima zlasti v narodnem pogledu roditi zopet en pozitiven uspeh, kakor vprašaDJu naše telesne vzgoje ne moremo dajati prednosti. Vendar, če postavljamo krepko telo kot podlago uspešnemu delu, se nam bo predočilo vprašanje naše telesne vzgoje kot aktualneje vprašanje, ki zadobi s tem tudi prednost. če se pa ozremo še na faktične razmere t našem narodu in na svojstva, ki nam jih kot posledico prinaša 8 seboj ali razvija dobra telesna vzgoja, ,tedaj ne moremo dovolj preceniti važnosti in pomena tega vprašanja. Zatorej menimo, da bo z rešitvijo teh dveh vprašanj storilo slovensko napredno učiteljstvo zopet Tažen korak naprej — v bodočnost 1 Beferatu BSloransko solstvo v Trstu" temu važnemu vprašanju za vse Slovenstvo in Slovanetvo, na katerem temelji razroj in bodočnost Trsta in na katerem so interesovani ne le Slovenci, temvefi vsi slovanski narodi t Avstriji, pripi8ujemo egodovinski snaiaj, ker se bode razfflotriralo kot zgodovinsko vprašanje in ne kot vprašanje (bodočnosti. Imelo bi reltko večjo vrednost, če bi se razmotrivalo na javnem društvenem shodu, kakršne namerava prirejati nameato glavnib. zborovanj slovensko napredno učiteljstvo vbodoče. Javnost pa bomo seznanili s tem poglavjem potom tiska. Eončno nam preoataja še četrti referat Nekaj misli o reformi učiteljske organizacije", ki pa bo zadobil ravno z letošnjo preosnovo Zavezinih" iravil največjo aktualnost. Eako pa tudi ne, saj je pogoj uspešnemu delu trdaa podlaga — dobra, času primerna organizacija! Delegatom. Delegatom, ki jih pošlje slovensko napredno učiteljstvo v Trst na zborovanje in ki jira poveril zastopatro posameznih društev, pa poiagarao na srce preudaren nastop pri vsakem sklepu in zbranost pri delu. Prepričaui naj bodo, da temelji, ki jih bodo postavili na letošnjem zborovanju Zaveze, bodo podlaga vsaj za eno desetletje nadaljnega dela naprednega slorenskega učiteljstva, če nara ne prinese čas kake posebnosti v razvoju našega stanu. Prepričano pa naj bo tudi vse slovensko učiteljatvo, da nam našo rešitev prineae le naše vztrajno in smotreno delo in vera vaae, vera v laatno življensko silo in moč! V tem znamenju kličemo slovenskemu naprednemu učiteljstvu: Na snidenje v Trstu! Klerikalni nadučitelj med pouličnimi demonstranti. Prejeli smo ta-le popravek: Sklicuje se na tiskovni zakon, prosim, da priobčite v BU5it. Tovarišu" glede poročila z dne 12. maja t. 1. sledeči popravek: Ni res, da sepi paoval demonstrante dne 23. aprila ob priliki ljubljanskih občinskih volitev z barabami in se vedel nedostojno, nad čemer so se zgražali ljudje. Ees pa je, da sem, začuvši kričanje, prišel z drugimi ljudmi iz deželnega muzeja ter mirno iu tiho opazoval žalostne pocestne demonstracije ter se vedel, kakor se Jspodobi olikanemu in pametnemu človeku. S spoštovanjem Jos. Cepuder, šol. vod. V Ljubljani, dne 20. maja 1911. Opomba uredništva: Mi smo t štev. z dne 12. t. m. tudi piaali to-Ie: nCeIo poročevalci ljubljanskih dnevnikor so opazili to izredno vedenje tega nadučitelja (Gepudra) in 80 prinesli ostro kritiko z ozirom na to.u — A Gepudrovega popravka nismo čitali v nobenem 1 j u b 1 janskem dnevn i k u , poslal ga je samo nam. Eaj pomeni to? — Pričakujemo pojasnila od svojega poročevalea! Izjava. Z ozirom na čudno vedenje in čudno zavračanje naših očitanj od strani Janka Nepomuka Jegliča, voditelja ua Grabnu v Ljubljani, in na poročilo BSlovenca" z dne 19. maja 1911, št. 115, kjer trdi, da je J e g 1 i č sam zahteval preiskavo in kjer trdi, da smo mi lagali, izjavljamo: Mi ostajamo pri vseh svojih trditvah glede J e g 1 i č a in bodisi to glede nasilaega postopanja r zadnji aferi 8 prizadetim tovarišem in odrekanja zdravniške pomoči, bodisi glede splošnega nasilnega vedenja nad auplenti bodisi glede denuneiacije tov. Slavka Oep u d r a na ljubljanskem magistratu bodisi glede žlorabe uradne osebe c. k. okr. šol. nadzornika A. Maierja v strankarsko-agitačne politiške svrhe, bodisi glede porabljanja vodstvene pisarae t svrhe sestankov za nešolske zadeve in splošno glede rsega, kar smo t STOjem Iistu pisali. čeje Janko Nep. Jeglič mož, tedaj naj pošlje popravke, če je pa mnenja, da smo mu storili kako krivico, naj nas tožl, in mi mu damo na vse jasen odgovor I Torej kar pred sodišče z nami, to je sedaj edina pot, da doženemo resnico! Mi smo pripravIjeni vsak trenutek za v«e trditve nastopiti dokaz resnice! Slepil pa Jeglič 8 svojimi manevri ne bo nikogar, zato bomo mi preskrbeli! Urednlstvo .Učltcljskega Tovarlža."