774
Mesto na tvojem telesu
Igor Likar
1.
Deklica si. Meni najljubša.
Če bi mi kdaj umrla
bi postavil na tvojem grobu
večno mesto.
Obzidal bi ga s spomini najinih dotikov.
2.
Mesto na tvojem telesu
bi raslo
iz praznih ulic
in tihih hiš.
In vse luči v njem bi bile večno prižgane.
775
Mesto na tvojem telesu, Ugašajoče sonce
3.
In ko bi zaklical za menoj moj čas - klicar bi se še zadnjič sprehodil
pod obzidjem najinega večnega mesta.
Tiho bi se sklonil
in nekje za zidom zagrebel
svoje
odvečno telo.
Nad prepadnimi brezni
med zoro in zarjo
klečijo
in nabirajo sonce
za svoja obredja.
Od jutra do mraka trgajo žarke za svoje oltarje.
Duhovni vseh ver nabirajo žarke za svoje oltarje.
Lovijo jih v kute v hlepeče molitve in v zarotna žebranja.
Ugašajoče sonce    l
Duhovni vseh ver
klečijo
na robovih sveta.
Igor Likar
Zlatordeča krogla
nad nami
postaja vse manjša.
Vse bolj temni
in izginja
v brezmejni kelih modrine.
Mi stojimo v posvečenih vrstah in premikamo ustnice v naveličanih molitvah.
In opazujemo kako ugaša njen večni žar.
3.
776                                                                                                                                'gor Likar
Zapirajo jih v svetinje
v kelihe
v skrinje odrešeniških prerokb.
Edino Sonce vlečejo k sebi in ga pripenjajo na vrvišča naših zenic.