Poštnina plačanci v gqfo^lt)tt.
Štev. 34.
V LiublianT, dne 22. avgusta 1929:
\
Posamezna Itev. Din Iv«
j	Leto XII.
Upravništvo „Bomovine" v LJubljani, Knafiova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knafiova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Naročnini za tazemstro: četrtletno f Din, polletno IS Din, celoletno 31 Dla; ta In*« lerastro raztn Amerike: četrtletno 12 Dla, polletno 24 Din, celoletno (8 Dl«; Amerika letno 1 dolar.—Račun poitne hranilnice, podruinlce r Ljubljani, it. 10.711.
Desetletnica osvobojenja Slovenske Krajine
Proslava v Murski Soboti
* Po' tisočletni sužnosti so' dne 12. avgusta 1919. Jugoslovenske čete skupno s prekmurskimi dobro-kvoljci zasedle Prekmurje (Slovensko Krajino) in ga združile z Jugoslavijo. Tako so bili rešeni naši rojaki narodne smrti, kateri bi pod madžarskim nasiljem polagoma gotovo zapadli. Rešitev je prišla v zadnjem času in otela zadnji ostanek nekdanje mogočne Kocljeve kneževine.
Po vsem zapadnem delu sedanje Madžarske, po tako zvanem Prekdunavju, so živeli včasih Slovani s svojimi knezi, ki so stolovali v Blatnem gradu ob Blatnem jezeru. Vsa ta pokrajina je izgubila svoj slovanski značaj in le nekaj slovaških ter hrvatskih narodnostnih'Otokov nas še spominja na nekdanje slovanske čase. Od te pokrajine je bilo le Prekmurje tako srečno, da je zopet doživelo svobodo, vendar je še okrog 7000 prekmurskih Slovencev ob Rabi pri Monoštru ostalo pod tujčevim jarmom.
Minulo nedeljo je obhajala vsa Slovenska Krajina deseto obletnico osvobojenja in vstopa v jugo-slovensko državno skupnost. Proslave je pripravljal dolge tedne poseben akcijski odbor. Nekatera društva, kakor Sokolsko društvo v Dolnji Lendavi. odbor Narodne odbrane in Učiteljsko društvo v Dolnji Lendavi, so javno izjavila, da niso bila povabljena k sodelovanju in se zaradi tega niso mogla oficijelno udeležiti proslave. To po stopanje akcijskega odbora moramo spričo tako slovesnega trenotka le obžalovati, i Na predvečer so okrog Murske Sobote zagoreli kresovi, v sami Murski Soboti pa je bila baklada, katere jedro so tvorili domači in bližnji gasilci. V nedeljo dopoldne po službi božji, ka-
tero sO opravili za katolike kanonik Slepec, za protestante senior Kovač in za izraelite dr. Roth, je bila počastitev spomina za Prekmurje padlih žrtev. Na grobovih je govoril urednik Klekovih «Novin» g. Bajlec. Potem se je sestavil sprevod', v katerem je bilo do 20 odstotkov gasilcev iz raznih prekmurskih občin, nekaj konjenikov in kolesarjev, manjša skupina Orlov in Orlic, ostalo pa občinstvo. Tako je bilo v sprevodu okrog 1300 ljudi, z gledalci vred pa okrog 3000.
Prireditve so se udeležili: polkovnik Radovic iz Varaždina kot zastopnik Nj. Vel. kralja, podpolkovnik Stejskal iz Maribora kot zastopnik ministrstva za vojsko in mornarico, oba slovenska oblastna komisarja, sreski poglavar Lipovšek, dvorni svetnik dr. Stare kot zastopnik mariborskega velikega župana, mariborski župan dr. Ju-van, poveljnik orožništva y Prekmurju major Iskric in drugi .
O pomeni osvoboditve Slovenske Krajine so bili tudi izrečeni govori župnika g. Klekla in drugih članov akcijskega odbora. Za Narodno od^ brano je govoril minister v pokoju dr. Kukovec iz Maribora. Ob 13. uri so se udeleženci razšli. Gasilci iz Hodoša so se takoj podali na vlak, drugi pa so ostali, da se udeleže popoldanske veselice.
Mesto je bilo okrašeno z državnimi in narodnimi zastavami. Opaziti je bilo tudi precej hrvatskih zastav. Proslava se jc torej izvršila iz gori navedenega vzroka v manjšem obsegu, kakor se je napovedovalo od strani akcijskega odbora. Pa ne gre za to, saj eno je gotovo: Naši bratje Prekmurci se zavedajo narodne svobode in ljubijo uedinjeno domovino.
Žal, da rM
pridejo za izvolz še vedno v poštev le posušeni gobani,
dasi rase pri nas razen teh še blizu 200 vrst drugih užitnih gob, od katerih je nad polovico isto-tako porabnih za sušenje. Za naše narodno go* spodarstvo bi bilo velike važnosti,
ako bi se osnovala tovarna za mletje gob-jega praška, za konserviraiije gob v kisu in za kuhanje gobjega ekstrakta.
Le tedaj bi prišle do veljave vse ostale vrsto naših užitnih gob, ki sedaj večinoma segnijejo v gozdih. Na češkoslovaškem imajo že par takih tovarn.	A. B.
V dveh mesecih okrog devet milijonov dinarjev za gobe
r Letošnjo pomlad in poletje smo imeli bogato letino za gobe. Posebno velike množine užitnih gobanov (jurčkov) so nabrali na Gorenjskem. Od konca maja do konca julija so bili naši trgi stalno založeni s svežimi gobami, še več pa so jih nabiralci nasušili in oddali izvoznim trgovcem. Iz zanesljive statistike je dognano, da so
trgovci v Sloveniji pokupili v teh dveh mesecih okrog 100.000 kg suhih gob,
kar pomeni, da je naše ljudstvo prejelo za suhe gobe okrog osem milijonov dinarjev. Ker so se razen tega na vseh trgih naših mest in večjih naselbin sploh razprodale ogromne množine gob za vsakdanjo porabo in za vlaganje v kis in ker vsi nabiralci še niso oddali posušenih gob trgovcem lahko mirno trdimo, da je
prejela Slovenija v dveh mesecih za gobe okrog devet milijonov dinarjev.
In ta denar je prišel v roke večinoma najrevnejšim slojem, za težje delo nesposobnim, oziroma ljudem, ki so brez lastnega zemljišča. Dvomimo, da dobijo naši kmetovalci toliko vsoto na leto n. pr. za krompir, s katerim imajo mnogo stroškov. truda in sitnosti pri izvozu. Poudariti je
treba, da naši trgovci z nakupovanjem niso dosti zaslužili, nekateri so imeli celo izgubo zaradi velike domače, posebno še italijanske konkurence.
Najbrž bo sledila tudi ugodna jesenska sezona za gobe. Jesenske gobe so splošno po kakovosti in količini mnogo izdatnejše kakor poletne, ki jih napadajo razni sovražniki (črvi, polži, gozdne živali), ker v tem času še gozd ne nudi dovolj drugih živil. Naši specialni trgovci s posušenimi gobami konstatirajo od leta do leta, da
se vsaj nekateri nabiralci ravnajo po razglašenih navodilih, kako ie treba gobe nabirati, rezati, sušiti in shraniti,
da so sposobne za izvoz, oziroma za premaganje tuje konkurence. Zato so letos nekateri trgovci
posebno lepo sušene gobe plačevali celo po 100 Din za 1 kilogram.
(Vsa potrebna navodila obsega A. Begova knjiga «N a š e gob e», ki se dobi v vseh knjigarnah.)
Koliko ljudskega premoženja bi lahko prihajalo v našo državo vsako leto za gobe ako bi tudi v naših južnih pokrajinah (Srbija, Bosna) poznali in eksploatirali vsaj eksportne gobe!
Politični pregled
Že zadnjič smo sc menili a veliki konferenci
državnikov
za odstranitev posledic svetovne vojne in ureditev plačevanja nemške vojne odškodnine,
ki se vrši v nizozemskem mestu Haagu. Napovedali smo, da se bodo ob tej priliki zastopniki posameznih držav sprli, ker bi rad vsak izmed njih kar največ pridobil za svojo državo. Kot glavni nczadovoljtiež je nastopil v imenu Anglije njen finančni minister Snovvden, ki je povedal zbranim diplomatom in finančnim ministrom, da Anglija ni zadbvoljna z deležem, kakor so ga ji odmerili v Parizu. Ob tej priliki pa se je postavil tudi za male države, ki nimajo na takih konferencah dosti besede, in opozoril je svoje mogočno kolege, naj upoštevajo tudi pritožbe teh malih držav, ki so morda sorazmerno največ doprinesle na oltar skupnih žrtev za zmago nad Nemčijo in Avstrijo.
Ostalim diplomatom, ki so si že med seboj razdelili nemške obroke pa,
ni bil nastop Snowdena po volji ter so nastopili proti njemu zelo ostro.
Seveda ni molčal tudi Snowden, ki je ob tej priliki povedal tudi to, da se male države iz strahu pred močnimi državami, od katerih so v večji ali manjši odvisnosti, ne upajo javno pritožiti in le molče gledajo, kako spravljajo njihove deleže drugi močnejši in silnejši. Ta očitek jc zelo zbodel in nekateri so že napovedovali razhod konference. Ker pa se po narodnem pregovoru nikdar kaša ne poje tako vroča, kakor je skuhana, se tudi diplomati potem, ko so se sprli med seboj,
sedli zopet skupaj in pričeli iskati rešitve,
po kateri bi bila koza cela in volk sit, ali z drugimi besedami: da bi bili Angleži in vsi ostali zadovoljni.
Ako se jim bo to posrečilo, še nI gotovo, ker je Snowden zeio odločen in ne popusti zlepa. Mogoče je, da bo sedaj dovzetnejši za kak sporazum, ker so mu obljubili, da bodo izpolnili 75 % njegovih zahtev in
ker so male države slednjič le Izjavile da so zadovoljne z razdelitvijo na nje odpadajočih deležev.
čeprav so ti dosti manjši, kakor so jih prejemale do sedaj.
V Mandžuriji so se pričeli
Kitajci in Rusi resno spoprijemati.
Različna časopisna poročila govore že o velikih bitkah, v katerih so baje padle številne žrtve na j obeh straneh. Mi moramo to novo vojno samo, obžalovati in z žalostjo ugotoviti, da se ljudje še vedno niso dosti izučili po vseh strašnih posledicah svetovne vojne in da še vedno tišče v smrt in pogin. Najzanimivejše je pri tem to, da
so se pričete sovražnosti brez vsake vojne napovedi
in da so se zapletle čete v boje kar na lepem. To pa je razumljivo, če pomislimo, da je težko držati ob mejah velike vojske vojakov s puškami pri nogah in preprečiti usodni strel, ki otvori nato krvavi ples. Saj niso mogli kaj takega izvesti celo armadni poveljniki v Evropi.
Krvave vojne pa niso pričeli samo v daljni Mandžuriji, nego tudi naši bližnji sosedje Avstrijci. Sovražniki pa niso v tem primeru zunanji, nego notranji, tako da so se pričeli biti Avstrijci kar med seboj.
Bo] se vrši v Avstriji med nacionalističnimi bojnimi organizacijami in socialisti.
Oboji imajo čisto vojaško organizirane čete, ki prirejajo razne propagandne pohode in agitirajo drug proti drugemu po deželi. Na enem takem pohodu, v Sv. Lovrencu ob Murici, so si skočili v nedeljo v lase. Na licu mesta je ostal en mrtvec, 12 težko ranjenih in okoli sto več ali manj poškodovanih. Zaradi tega spopada se je polotilo Avstrijcev silno razburjenje, ker se boje, da je to šele pričetek obračunavanja med obema taboroma, ki grozita, drug drugega zlepa ali zgrda spraviti ob moč.
SEMIČ. Že v «Jutru» smo čitali o uničenju cerkve na Smuku nad Semičem, ki je gotovo par stoletij kljubovala ne le viharju in streli; ampak tudi krvoločnim Turkom, ki sb ropali po semiški
okolici. Spomini na te žalostne čase so bili videti v cerkvi še leta 1916. na shranjenih banderih, katerih lastnik je danes knez Windischgraetz, ki jih je dobil skoro zastonj. Edini spomin je bila še cerkev, ki jo je dala v starih časih sezidati neka grajska gospa — imena, žal, ne pozna zgodovina. Pozneje je prišla graščina in cerkev na Smuku v last grofov Lichtenbergov. Po smrti Lichen-bergovih je prevzel grad in cerkev Martin Kuralt. V letu 1880. je začela razpadati graščina.Po smrti Kuralta 1. 1889. je kupil celo posestvo Kauscheg iz Ljubljane, ki ga je obdržal par let, na kar ga je prodal nekemu Pražanu Radiu. Vse je kazalo, da hoče novi lastnik podreti cerkev, zato sta se dogovorila takratni dekan M. Erzar in pokojni! Šusteršič ter stopila z Radiom v stik ter ga prer j govorila, da je cerkev prodal kmetom. In res so kmetje cerkev kupili v letu 1901. za 1300 kron.1 Z raznimi darovi iz Amerike in od izletnikov se je cerkev temeljito popravila ter se je plačal ves dolg. Dne 13. t. m. je uničil ves trud požar. Zato je sklenil stavbni odbor takoj zopet začeti z de-1 lom, da se cerkev popravi. Na spodbudo nekaterih faranov se namerava postaviti tudi razgledni stolp, ki bo nudil krasen razgled tujcem, ki prihajajo vsak dan na ta prijazen hribček, s katerega se vidi vso Belo Krajino do Velebita. To bo lep korak naprej v pospeševanju tujskega prometa. Obenem bo to prineslo le denar za kritje stroškov za popravila cerkve. V tem zmi-| slu gre na roke župnik g. Erklavc, za kar mu najlepša hvala! O poteku dela bomo še poročali.
SEMIČ. Dne 8. septembra, to je na Mali Šmaren, priredi Sokol Semič veselico z javno telovadbo na prostem. Naprošajo se vsa sosedna društva, da na ta dan ne prirejajo podobnih pri-redite.v. Priporočamo se za čim večji obisk.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V nedeljo dne 25. t. m. bo daroval vojni kurat g. Fran Bonač iz Ljubljane ob 10 sv. mašo na Šmohorju za v svetovni vojni padle vojake iz laškega okraja. Pri sv. opravilu bo svirala rudniška godba. Ker se to v tukajšnji nadžupnijski cerkvi kljub večkratni prošnji ni naznanilo, naj smatra občinstvo, osobito bivši vojaki zgoraj navedeno kot vabilo | ZAVRČ. Gospod urednik, dovolite tudi nam malo prostora v preljubi »Domovini«, saj se menda iz našega kraja prvič oglašamo. Dežja
smo imeli do zadnjega časa prav malo. Zlasti v prejšnjem mesecu nam je suša napravila nekaj škode. V splošnem pa imamo dobro letino v Za-vrču, Belskem vrhu, Gorenjskem vrhu, Korenjaku, Turškem vrhu in v Pestikah. No, seveda grozdja ne bo toliko zaradi minule hude zjme. Tudi to moramo omeniti, da se veselimo «Do" movine», kadar pride, čeprav ima tudi tukaj hude nasprotnike. Grozijo nam kar z gromom in strelo, kar nič ne zaleže. Pozdravljamo vse bralce in bralke »Domovine«.
ŽETALE. Tu je umrl 12. t. m. dober mož, posestnik Valentin Vutolen, po domače Stopnički, star šele 56 let. Kal bolezni — jetike je dobil najbrž med vojno. Ima edinega sina, ki je postal popoln invalid; izgubil je oči na koroški fronti. Bodi žemljica domača lahka dobremu prijatelju, ostali družini in sorodnikom sožalje! — Kakor običajno je le vsako drugo ali tretje leto sadje. Letos je sadje v naši Žetalski dolini lepo ©brodilo. Seveda nas je dobra sadna letina našla nepripravljene, kajti pri nas ni govora o kakem vzajemnem delu ali nastopu, zaradi česar smo na milost in nemilost izročeni raznim prekupcem. Imamo pri nas prav dobro sadje (kanadke, zimske mošančke, bobovce itd.). K sreči imamo tudi nekaj domačih kupcev. Upamo, da bosta trgovca gg. Filipič in Svenšek vpoštevala težavni položaj ubogega sadjarja, kajti sadjarstvo je tu skoro edini vir dohodkov. Vinogradi so tu čisto uničeni od peronospore ali pa oidija. Lanski vinski pridelek ne gre v denar. Žito je bilo tudi deloma uničeno, le plačil nam ne uniči nihče.
LJUTOMER. Naša sadjarska in vrtnarska podružnica priredi v nedeljo 25. t m. društveni drevesnici na Rajžiharju pri posertniku M. Novaku, sadjarski tečaj o okulaciji dreves. Tečaj bo vodil oskrbnik drevesnice g. štampar Predsednik g. Zacherl bo poročal o najnovejši Priolovi knjižnici ^Spravljanje, razbiranje vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadia». Začetek tečaja ob 9 uri. Zbirališče pri osnovni šoli takoj po 8. maši. Pridite vsi prijatelji sadjarstva, posebno pa mladina!
MALA NEDELJA. Velika tombola Društvenega doma, ki je že znana daleč okrof po svojih lepih dobitkih, bo tudi letos na angelska nedeljo 1. septembra ob 3. uri ob vsakem vremenu. Več sto
SOTEŠČAN:
Krivica in povračilo
Povest iz vojne dobe. (Dalje.)
Vse so privlekli na dan, česar se je mogel kdo domisliti. O Tinetu so menili, da je robat in to-goten, zamerili so mu, ker rad pogleda v kozarec. Kadar pride v gostilno, navadno kam prisede in vpraša: «Ali bomo kaj popili?« Ko se ga navleče, je siten in išče prepira. Tedaj se rad postavi in zadere: «Ali bomo kaj razbili? Ako je razdražen, seveda tudi udari s pestjo ali z litrom — z vsem, kar mu pride v roko.
»Kakršen je z drugimi, tak bo z ženo«, so sosedje prerokoali. «Kmalu se je bo naveličal.?
«To se bosta še udarila! Vajena nista prizanašati, drug drugemu se ne bosta uklonila.« Tako so ju sodile vaščanke in privoščile obema, da bi se skoro spoprijela.
O Lojzini sebičnosti in trmi so vedeli Na-brežani marsikaj povedati. Kadar so nastali v vasi kakšne marnje, tedaj so bili vedno krivi drugi, Lojza je bila nedolžna. Naj so bili dokazi še tako temeljiti, dekle je našlo izgovor, čeprav ga je izvilo iz trte. In kako je znalo tajiti! Zavilo je oči in zajokalo tako, da so ji kar svetniki hiteli za pričo. Z jezikom je znala usekati, uščlpniti in zbosti, kakor ji je bolje kazalo. Marsikdo se je premislil, preden se je z njo pomeril.
Edino, kar ji niso mogli odreči, je bila njena pridnost, varčnost in skrbljivost. Koširjeva hiša je bila že od nekdaj imovita; žitnico ni izpraznila nobena slaba letina, in v hlev je redkodkaj' zašla
nesreča. Polja je bilo dobro ognojeno, vsako žito je uspevalo, katero so vsejali.' Gozdi so bili lepo zaraščeni, veselje jih je bilo pogledati.
Med vojno so pri Koširju dobro napredovali. Ujetnik Aleksij je opravljal za skromno plačo najtežja hlapčevska dela. Tako se je privadil tihe hribske vasice, da se kar ni mogel odpraviti v domovino. Morda se je bil res navezal na Pavlo, zakaj prav nič ni maral slišati o vrnitvi. Lojzi je bilo prav in tudi Tine se je izjavil, da ga ne bo nikdar gonil od hiše.
Tekel je zadnji teden pred poroko. Tine in Lojza sta vabila na ženitovanje; povabila sta sosede in'sorodnike, kar sta opravila v prvi polovici tedna, druga polovica pa je ostala za pripravljanje gostije. Nevesta je najela zidarja, ki je prebelil hišo, pri Mevžarju pa je mizar delal ženinu opravo.
Mati je pekla in cvrla, Pavla pa je donašala s trga, kar sc potrebovali. Kupovali so sproti; kadar je česa manjkalo, je vzela cekar ali košaro ter jo je mahnila v dolino. Trg je bil oddaljen kake pol ure od Nabrežja, tam je bila tudi cerkev, pošta in šola, prodajalne in gostilne.
Pozno nekega večera se je vrnila vsa potrta, odložila je pletenico ter se naslonila na mizo. Mati in Lojza sta se plašno spogledovali, ker je bila Pavla doslej vedno vesela, kadar je prišla iz doline.
«Ali se ti je kaj pripetilo?* jo je mati stresla za ramo.
Pavla je globoko vzdihnila in sunila z ramo proti materi. Nato se je počasi vzravnala, obrisala si je oči iu dejala: cBoste že slišali, kaj se ie 7.flrn<1iln. Nate, tole berite.*
Koširka je vzela stlačeno dopisnico, naježili so se ji obrvi, oči so ji skoro izstopile. «Ježeš, ali je mogoče ?» je kriknila in prebledela.
cPovejte vendar kaj je, da me ne bo -Ofcrbelo,* je silila Lojza. stopivša med mater in sestre.
«Jože je pisal,> je vzkliknila mati z vidnim presenečenjem. Vse priprave na ženitovanje so se umaknile nepričakovani novici, celo potice, cvrtje in pogače so izgubile svojo privlačnost.
cNekdo nas je potegnil,* se je Lojzi izvilo iz prsi, dasiravno ni verjela svojim besedam,
<Pa ne Jože, marveč Tine«, jo je sestra nejevoljno zavrnila.
<Pisava je bratova*, je dahnila Lojza, ko je pogledala dopisnico.
«Tako jo ne more nihče ponarediti!, je Pavla osorno dostavila.
<No, kaj pa bo sedaj?» Koširka je sklenila roke, srce ji je pokalo od žalosti Jože je bil določen za naslednika, a ga bo izpodrinil tujec, ker so se prenaglili, čeprav se ni tako nudilo.
«Tine ima na vesti oba: Jožeta in očeta*, se je Pavla togotila.
<Namenoma ni tega storil*, ga j»> Lojza zagovarjala. «Ne mislite, da je tako hudoben.*
«Preden je pisal, naj bi se bil prepričal. Koliko hudega nam je povzročil!*
<Od žalosti mi bo počilo srce. O, da se je moralo to zgoditi!* Mati se je grabila za glavo in begala po sobi. Trepetala je pred hipom, ko bo stopil prednjo Jože ter ji pokazal desnieo brez kazalca in sredinca. <Prej ste me pripravili ob prste, zdaj pa še ob posestvo*, ga je slišala govoriti.
Iz sočutja do matere je Pavla začela glasno jokati. Vmes pa se je zvijala in stokala: <Vse

dobitkov bo pred tombolo javno na og'ed. Tom-bolske karte se prodajajo samo po 3 dinarje. Ljudska veselica, godba in ples. Vabljeni so vsi od blizu in od daleč!
I VERŽEJ. Tukajšnje sokolsko društvo, dasi še mlado, se prav lepo razvija. Nastopilo je letošnje leto pri izletih vseh društev murskega sokolskega okrožja s štirimi telovadnimi vrstami, to je člani, članicami, moško in žensko deco. Sedaj se pa pridno vadimo v vseh telovadnih panogah za svoj javni nastop, ki se bo vršil 15. septembra iV Veržeju. Telovadni nastop bo na travniku g. Ivana Bunderla, tam, kjer se je lansko leto vršil lepo uspeli okrožni zlet murskega sokolskega okrožja. Po nastopu pa bo v prostorih lepega senčnega vrta g. Feliksa Hedžeta velika ljudska veselica, kjer se bo poskrbelo vsem in vsakomur raznovrstno razvedrilo in v številnih šotorih za okrepčilo. Velika dvorana bo pa vabila vse plesa željne v svoje naročje. Zato naj nihče ne zamudi posetiti javnega nastopa in velike ljudske veselice tukajšnjega mladega sokolskega društva. Posebno pa prosimo vse prijatelje sokolske ideje, naj ta dan rezervirajo za naše društvo in nas dne 15. septembra razveselijo s svojim posetom. Spored in vse drugo je razvidno na plakatih. Bratje in sestre, na svidenje 15. septembra v Veržeju!
SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Po dolgem času se zopet oglašamo v naši priljubljeni «Domovini». Letos se ni več slišal tisti lepi «pika-poka», kadar se mlati pšenica, ker smo mlatili z motorno mlatilnico, ki je last g. Lievalda. Gospod Tušak pa ima tovorni avto. Torej tudi pri nas precej napredujemo, čeprav smo oddaljeni po šest ur od mest. V zadnjem času smo imeli več prireditev. Društvo bivših vojakov je priredilo igro «Razvaline življenja*. Obisk je bil zelo dober. Dne 6. t. m. so se zbrali tukajšnji rojaki, raztreseni po vsej državi ter izven nje, na sestanek, da se spoznajo ter pokažejo, da še niso pozabili rojstnega kraja in da ga ljubijo. Dne 11. t. m. je priredilo tamburaško društvo igro »Navaden člo-,vek». Obisk zadovoljiv. Škoda je le, da sedaj, ko ie društvo brez dolgov, nima ob prireditvah več godbe, prej pa je bila ob vsaki prireditvi. — Nedavno je bil tukajšnji župnik g. Škof odlikovan. Mož je bil trpin med svetovno vojno. Nemci so ga zapirali v Mariboru in Gradcu ter ga prete-
najhujše pride do nas, nobena nezgoda se nas ne izogne.>
Koširka se je polagoma nekoliko pomirila, molče je nekaj časa gledala Lojzo, na kar je začela milo in proseče: «Hčerka, ako hočeš biti deležna mojega blagoslova, pusti Jožetu kmetijo in stopi na njegovo mesto. Slišala si, kaj je govoril oče, ko je sin odhajal od doma. Na tebi je zdaj, da se izpolni njegova beseda.)
< Zakaj se ni oglasil prej, dokler ni bilo prepozno«:, se je uprla njeni prošnji. «Šele zdaj se je spomnil, ko smo že tako daleč...»
cLojza, nič še ni zamujeno. Jutri lshko ustavimo oklice, gospod župnik bo odobraval!*
«Drugi bodo pa zabavljali ter se norčevali. In Tine bo zahteval povračilo...»
«Ako je pameten, mora spoznati, da gre za pravico. Vsak, kdor le količkaj resno misli, te bo pohvalil. Položi roko na srce in vprašaj svojo vest. Ali ti ne pravi, da je prav, kar ti svetujem?* Pavla je pritrdila materi in gledala sestro, kaj fco odgovorila. V prsih ji je vrelo, komaj se je premagovala, da jo ni robato oštela.
«Kaj bi pa ti storila na mojem mestu?* se je Lojza obrnila proti sestri.
Sama bi se odpovedala kmetiji*, ji je brez odloga odgovorila. «Smatrala bi to za dolžnost do pokojnega očeta in do brata. Sram bi me bilo, da bi me kdo prosil ali nagovarjal.*
Lojza je premišljevala, kako bi jo zavrnila. Skrbelo jo je, kaj poreče Tine, brez .njega se ni upala ničesar ukreniti. Ako bi privolil, bi se naposled morda le odločila, čeprav se je temu upiralo hrepenenje po zakonskem stanu.
Kot nalašč so se odprla vrata in Tine je stopil v sobo. Debelo jih je pogledal, zakaj vse tri so
pali, ker se je kazal kot Jugoslovena.—Radi bi še vedeli, kako je kaj z godbo orlovskega odseka, za katero so se pobirali prispevki po fari.
SV. JURIJ OB ŠCAVNICI. Tukajšnja podružnica Čebelarskega društva bo priredila v nedeljo 25. t. m. ob 3. popoldne v čebelnjaku gospoda Alojza Korošaka članski sestanek s predavanjem. Čebelarji, zanimajte se za napredek v čebelarstvu in pridite tudi tisti, ki do sedaj še niste člani podružnice!
SV. DUH NA OJSTRICI. Pri Saisniku na Ojstrici je v tem času, ko imajo druge jablane že precej debel sad, neka jablana začela cvete-ti. — Nedavno je bila tu pri Sv. Duhu na Ojstrici kaznovana neka ženska na 1 mesec zapora radi odpravitve ploda. Izsledili so jo takole: Njena mati je nekaj pokopavala na nekem grobu na tamkajšnjem pokopališču. To je videl slikar, ki je cerkev pleskal. Pri preiskavi se je ugotovilo, da je zakopala novorojenega otroka svoje hčere, ne da bi to prijavila pristojnemu oblastvu.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
REDKA SETEV PŠENICE.
Polagoma se bližamo zopet jesenski setvi. Med važna vprašanja našega poljedelstva spada tudi vprašanje o gostoti setve. Novejše izkušnje govore namreč za to, da sejemo pšenico raje bolj na redko, kakor smo vajeni. Bolj redka setev nam daje bolj bogato klasje in lepše zrnje. To si prav lahko razlagamo. Čim več imsjo posamezne rastline prostora, tem bolj se razvijejo. S prostorom raste zaloga potrebnega živeža, z njim je v zvezi boljša prehrana pa tudi ugodnejši vpliv solnca, zraka in vlažnosti. Naravno, da se ob tako ugodnih pogojih tudi rastline bolj razvijajo in da dajejo bogatejše pridelke. Močno razvite rastline se tudi boleznim in poleganju bolj upirajo.
Na zadnji jubilejni razstavi Kmetijske družbe so pri oddelku za žito izkazavali posamezni gospodarji lepe pridelke pri redko sejani pšenici, kar je iz doslej povedanega lahko razumeti, i Vprašanje je le, če je ves pridelek tudi z ozirom
bile zbegane in potrte. Nobena pa ni imela poguma, da bi mu povedala, kaj se je zgodilo.
Na mizi je opazil dopisnico ter jo je radovedno prečital. 2e pogled na pisavo mu je spremenil barvo, srce mu je sunkoma utripalo. «Do-pisnica je iz ujetništva, pa tudi pisanje je njegovo*, je moral priznati. «Čudno, ali je vstal od mrtvih! Ne mislite, da sem ga namenoma zatajil.* Zgovorno je ponovil vse, kar je vedel o Jožetu in o njegovi bolezni. Rotil se je, da se ni ničesar izmislil; vse je navedel točno, kakor je izvedel. Ni se pa mogel seveda osebno prepričati, ker je bil v bolnišnico vstop prepovedan. Pokazal je globoko žalost, tako se je prikupil materi, ki je imela še vedno pri hiši veljavno besedo.
«Kaj bo pa zdaj?* je skrbelo obupano nevesto.
«Domu naj pride*, je ponudil ženin svojo gostoljubnost. «Za vse bo dovolj prostora.*
«Mati menijo, da bi odstopila*, je komaj spravila iz grla.
cTake sramote menda ne boš napravila*, je osupnil. «Pa zdaj pred poroko! To bi bilo govorjenja!*
«Mora!» je pribila Koširka. «Oee je tako naročil.*
«Nič ni zapisano*, je ugovarjal. <Saj ni bilo oporoke.*
«Me smo slišale in bomo dokazale*, je pokazala nase in na hčeri. <Priče boao zadostovale.* «Jaz bom prisegla*, se je ponudila Pavla. «Sodišče bo verjelo.*
Tinetu se je ohladil pogum, trenutna bojazen mu je ustavila besedo. Res je bilo posestvo nanj že prepisano, kar pa brez poroke nima veljave. Ako jo preprečijo, se bo obrisal pod nosom.
na velikost posejane njive obilnejši in bogatejši, če gledamo na skupno težo in vrednost, kajti lahko se tudi to primeri, da je pridelek pri redJd setvi res lepši ali v celoti ga je lahko vendar le manj kakor pri do sedaj običajni setvi.
Ob ugodnih pogojih je torej lahko verjeti, da se pri redkejši setvi več pridela. Da se pa o: uspehu ene ali druge setve sami prepričamo, je najbolje, da napravimo sami potrebni poskus s redkejšo setvijo, za kar nam zadostuje tudi manjši prostor. Če imamo za setev pšenice pripravljena dva enako velika kraja, lahko posejemo en kraj tako kakor doslej, drugi kraj pa bolj na redko. Če rabimo n. pr. za en kraj pri običajni setvi 40 kg semena, ga vzamemo za drugi kraj 15 %} manj, torej le 34 kg. Na ta način si prihranimo že pri semenu 6 kg, kar je tudi nekaj vredno. Podobno in še več prihranimo pri semenu, če sejemo pšenico s strojem vrste. Pri taki setvi si prihranimo redno po 25 % semena, pa tudi več, če je zemlja skrbno pripravljena.	.'
Končni uspeh redke posetve je zavisen od raznih ugodnosti in neugodnosti vremena. Dosežemo ga pa na ta način, da pridelano pšenico na enem in drugem poskusnem kraju posebej požanjemo, omlatimo in pridelek stehtamo. Ce nam je redkejša setev v celoti bolj uspela, je prav, da se je v bodoče poprimemo.
NUJNA POMOČ PRI ŽIVINI.
Pri živini nastajajo večkrat nesreče, ker manjka v nevarnih in nujnih primerih potrebne pomoči. Zivinozdravnik ni pri rokah, drugega človeka pa ni, ki bi znal pomagati. Večkrat je pomoč takoj potrebna, živinozdravnik je pa ure in ure oddaljen. V takih primerih je živinozdravnik za malega posestnika večkrat tudi predrag in je potrebna pomoč zaradi oddaljenosti tudi že lahko zamujena.
Škoda, ki nastaja na ta način naši živinoreji I in sploh našemu gospodarstvu je velika in' vredna, da jo bolj vpoštevamo. Celo pri poroditi j nimamo piavi pomoči. V tej sili si ljudje poma-j gajo, kakor vedo in znajo. Za otroške porode . imamo povsod izšolane babice, pri živini pa ] manjka usposobljenih pomočnikov, dasi je pomoS pogostoma potrebna in so živali v veliki nevarnosti. Svojčas se je v tem pogledu več storilo za potrebe naših živinorejcev. Prirejali so se že
«Najlepše bo, ako mirno ustavita oklice*', je i predlagala Koširka. «Povejta, kaj se je pripetilo.* «Tako gladko pa ne pojde*, se je Tine po* stavil po robu. cčemu mi bo oprava in drugo, kar sem nakupil?*
«Prodaj jo na dražbi, ali pa jo shrani za pozneje, je Pavla iskala prepira. *Čez deset let marsikaj prav pride.*
«Damo ti primerno odškodnino*, je posredovala mati, da bi končala nepotrebno besedičenje* j V Tinetu je vrelo in kipelo, vendar se je kro* til in premagoval, vedoč, da zgrda ne bo ničesar, i opravil. Hotel je biti dober in sladak, zakaj muhe sedajo na med ne pa na jesih.
<Škoda bi bilo razdirati*, je omenil z mehkim glasom in pogledal vse tri zaporedoma.
<!Tebi seveda, ne pa Jožetu*, ga je Pavlati zopet ošvrknila.
« Dajmo se pogovoriti. Pri tem, kar je, naj ostane.*
«Meni je prav*, je dahnila Lojza.	' HI
•cJaz pa ne odneham*, je Pavla priskočila«! «Ni ga pogoja, za nobeno ceno!*
«Za uslugo bi prejela 50 tisoč v takojšnjem: izplačilu.*
«Kdo jih bo pa dal?* ga je nezaupno po^j gledala.
«Jaz, Pavla. Tebi in materi — vsaki po 501 tisoč dinarjev.*
cLojza je potihoma računala na prste: ^Materi 50, Jožetu 50, Pavli dvakrat po 50, skupaj! 200 tisoč dinarjev.* Bolestno je spačila obraz in i dejala: «Tine, obetati je laže kakor izplačevati.*i <Kdor je korenjak, se ne ustraši vsakega bremena. S tem denarjem si lahko kupita po-j
tečaji za živinozdravniške pomočnike s tem namenom, da pomagajo v nujnih primerih, če ži-vinozdravnika n: pri rokah. Danes je vse to prenehalo, kakor da bi ne bilo treba takih pomočnikov. Če pojde tako naprej, bo lepega dne lahko zmanjkalo tudi naših rezarjev, za katerih naraščaj se tudi nič ne stori in nihče ne briga.
V zadnjih letih smo dobili pač nekaj knjig o živinozdravstvu in o nujni pomoči pri živini. Ako bi se hoteli in mogli naši gospodarji posluževati teh naukov, bi bilo stvari močno pomagano. Toda knjiga je knjiga. Navadno obleži prej ali slej v kakem kotu in pozabljeno je, kar se je čitalo. Kakor so take knjige dobre in potrebne, se da s poučnimi in praktičnimi tečaji vendar le veliko več doseči. Med mrtvo in živo besedo je velika razlika. Na tečajih je zanimanje vse bolj živo, beseda da besedo, in marsikaj se vse bolj pojasni in zapomni, kakor če se gleda v knjigo. Pri tečajih se tudi praktično razkazuje vse potrebno, zlasti kar se tiče raznih pripomočkov in priprav, ki so potrebni v nujnih primerih, kar se iz knjig ne da dobro povzeti. Tudi se udeležujejo takih tečajev navadno najbolj zavzeti mladeniči in možje.
Na zadnjem občnem zboru Kmetijske družbe se je spravilo to vprašanje ponovno na dnevni red, ali do sedaj še vedno brez uspeha. Ali res ne uvidevajo merodajni krogi potrebe takih tečajev? Ali nam manjka morda za stvar dovolj vnetih učiteljev? Ali ni bolje, da se vsaj za najnujnejše in najpotrebnejše primere pridobe potrebne moči, kakor da se prepušča vso to važno pomoč neukim vaškim mazačem? Če smo že navezani na pomoč soseda, naj se vsaj ti nekoliko bolj pouče o izvajan j1- nujne pomoči!
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Cene valovijo. V torek se je nekoliko pocenila pšenica. Na ljubljanski blagovni borzi so v torek 20. t. m. ponujali (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, staro, po 267-50 do 270 Din, novo po 265 do 267-50 Din; turščico, baško, po 267-50 do 270 Din; oves, baški, novi, po 240 do 245 Din; ječmen, baški, novi, ozimni, po 217-50 do 220 Din; moko «0} po 395 do 397-50 Din.
sestvo v dolini, kjer se zemlja laže obdeluje. Jože naj vama gospodari.}
Tine je udaril na pravo struno. Po kmetiji na ravnini je Pavla vedno hrepenela. Rada je zavidala dolince, ker vsako deio opravijo prej kakor v kamenitem Nabrežju. Dolinti navadno vedno zaničujejo hribovce ter se jim posmehuje jo. S kakšnim ponosom prepevajo dekleta iz doline:
«Ne bom se možila na v'soke gore, ne bom jo nosila na glav'ci vode.*
Koširki je ugajala ponudba tembolj, ker bo lahko zapisala kmetijo sinu, ki bo na ta način prišel do svojega zemljišča. Jože je imel veselje do konj, a v hribih niso pripravna tla za konjska kopita, v dolini pa jih bo lahko napregel. Zdaj ko cvete lesna kupčija se bo dalo z vožnjo mnogo zaslužiti.
Pavla je vprašujoče gledala mater, ki ji je rahlo prikimala in rekla: <Naredi, kakor hočeš, nočem, da bi mi kdaj očitala, dovolj si stara in razumna.}
«Jože bo sicer nejevoljen*, je menila Pavla. fcVendar ga bo pomirilo, ko mu razložimo.}
«Ni se ga treba bati, saj sva posestvo tako rekoč kupila>, se je Lojza obregnila ob sestro.
cRes je, drago je plačano}, je pritrdil Tine. StPa naj bo zato, da ne bomo ustavljali oklicev.} Materi ni bilo po volji, ker ji je Tine rekel, da je posestvo kupljeno. Navedla mu je vsak košček zemljišča in naštela, koliko bo pridelal. Natančno mu je zračunala, koliko bo dobil vsako leto za živino, prašiče in poljske pridelke.
cLepo posestvo, nič ne rečem», je popravljal, da bi se ji ne zameril. «Poglavitno pa je, da smo
ŽIVINA. Cene brez pomembnih sprememb.
HMELJ. Kupčija se še ni prav začela, zato se o cenah novega hmelja še ne d3 govoriti. Treba je počakati, da začnejo obirati hmelj tndi Čehi in Nemci, potem se bo šele videlo, kako se bo letos prodajalo blago. Na letošnjem hmeljarskem kongresu v Friedrichshafnu je bil cenjen pridelek v Jugoslaviji na 123.000 do 130.000 starih stctov (po 50kg); od tega v Vojvodini na 75.000 do 80.000 in v Sloveniji na 48.000 do 50.000 starih stotov.
JAJCA. Izvozniki plačujejo komad po 1 Din 25 p. Nakupovanje je bolj mlačno.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56-25 do 56-45 Din; dne 20. t. m. v devizah: 1 dolar za 56-75 do 56-95 Din; 100 francoskih frankov za 222 04 do 224-04 Din; 100 italijanskih lir za 297-76 do 298-76 Din; 100 nemških mark za 1355-25 da 1358-25 Din; 100 avstrijskih šilingov za 800 91 do 803-91 Din; 100 češkoslovaških kron za 168 20 <F> 169 Din; 100 madžarskih pengov za 992-91 do 995-91 Din.
Od državnih papirjev se je trgovala istega dne V o j n a š k o d a po 407-50 do 408 Din, a investicijsko posojilo po 89-50 do 90 Din.
Sejmi
24.	avgusta: Št. Jernej pri Krškem, Kočevje, Kamnik, Javorje pri Litiji, Slovenska Bistrica, Rogatec, Središče, Velenje, Murska Sobota, Legrad.
25.	avgusta: Ambrus (blago in živina), Loka pri Žusmu.
26.	avgusta: Veliki Gaber, Ljubuo pri Savinji, Rajhenburg, Breg pri Ptuju.
27.	avgusta: Novo mesto, Moravče pri Kamniku.
28.	avgusta: Struge, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Dolnja Lendava.
29.	avgusta: Dobova, Muta, Poljčane, Žalec, Ve-rače, Zagorje ob Savi.
30.	avgusta: Velika Loka.
31.	avgusta: Krško, Dobrepolje, Kojjice, Planina | (Štajersko).
vsi skupaj zadovoljni, zato sem vam ustregel. Saj sta zaslužili.}
«Koliko boš že dal?> je hotela Pavla ponovno vedeti.
cPetdeset tisoč tebi in prav toliko materi, kakor sem obljubil. Izplačal bom takoj po poroki.}
«Samo, ali boš držal besedo?} Pavli se je širilo srce, smehljaj zadovoljnosti se je igral krog njenih ustnic. Zdaj je najbogatejše dekle v okolici, zaslovela bo kot bogata nevesta, snubci bodo prihajali od blizu in daleč ter se trgali za njeno roko. Ako bo pa denar založila za bratovo posestvo, ga bo smatrala kot posojilo.
Koširki pa še vedno ni bilo nekaj prav, kaš-ljala je in mežikala Pavli, ki jo seveda ni umela. «Tine, do župana bi stopili}, je končno važno sprožila. cDobro bi bilo, ako bi zapisali, kar smo se dogovorili.}
«Laliko zapišemo}, je privolil. ^Mislim pa, da ni potrebno, saj smo poštenjaki. Tako ne bo treba plačati pristojbin, dovolj je že drugih izdatkov.}
«To je pa tudi res», sta odnehali v zavesti, da poštenost ne potrebuje ne prič ne pogodbe. Segli so si v roke ter se razšli zadovoljni; zadeva, ki je obetala toliko viharja, se je mirno poravnala.
Drugi dan je bila sobota — dan veselja in zabave. Nabreški fantje so vozili skrinjo in prodajali nevesto; dvignila so se tudi dekleta in zahtevala odkupnino za ženina — prvič, odkar stoji Nabrežje. V nedeljo sta bila Tine in Lojza tretjič oklicana in v ponedeljek zjutraj poročena.
Zadnjo nedeljo pred poroko si imeli pri KnSiriii nenrestane obiske. Radovedne sosede so
Kratke vesti
= Letošnja velesejmska prireditev {Ljubljana
v jeseni», ki se bo vršila od 31. t m. do 9. septembra, do obsegala: kmetski sejem (na ogled in nakup bodo postavljena izbraia buteljčna in odprta vina, najraznovrstnejši mlečni izdelki ter domači med), vrtnarsko razstavo, razstavo društva «Zoo} v Ljubljani, zadružno razstavo (prva med nami), razstavo pohištva in stanovanjske opreme, razstavo kmetijskih strojev in orodja, razstavo hišne domače obrti, higiensko razstavo, razstavo industrijskih in obrtnih izdelkov, zabavišče <r,Mali prater* z nešteto privlačnimi atrakcijami, tekmovanje slovenskih harmonikarjev dne 8. septembra. Ta prireditev bo nudila toliko lepega in zanimivega, da bo en obisk gotovo premalo. Zato naj si vsakdo nabavi permanentno legitimacijo za obisk ^Ljubljana v jesenis, ki stane 30 Din in upravičuje na poljuben obisk ter na vožnjo po polovični ceni z železnico, avioni in parniki. Vstopnina za enkratni vstop na razstavo pa znaša 10 Din. Lanskoletno jesensko prireditev je posetilo preko 100.000 ljudi. Letos naj bo še več posetnikovl
== Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, ponovno opozarja vse lastnike hanilnih in čekovnih vlog ter rentnih depozitov pri bivši Poštni hranilnici na Dunaju, da prijavijo, če tega še niso storili, te svoje terjatve upravi Poštne hranilnice v Beogradu. Rok za te prijave poteče 1. septembia t. 1. Prijave, ki bi prispele po tem roku, se ne bodo vpoštevale. Lastniki hranilnih vlog morajo svoji prijavi priložiti hranilno knjižico in domovnico ali potrdilo o domicilu, to je dokazati morajo, da so na normativni dan 26. marca 1919. prebivali in še danes prebivajo na ozemlju naše ':raljevine. Lastniki rentnih depozitov morajo priložiti prijavi še potrdilo o državljanstvu. Prijave hranilnih vlog in rentnih depozitov morajo v&ebovati pooblastilo, da sme Poštna hranilnica v Beogradu prevzeti v prijavi navedene zneske, in zavezo prijavitelja, da bo poravnal vse stroške prenosa. Lastniki čekovnega računa morajo priložiti svoji prijavi zadnji računski izpisek svoiega čekovnega računa. Prijave je treba poslati hkrati z ostalimi dokumenti naravnost Poštni hranilnici v Beogradu. Vsem onim interesentom, ki so
ogledovale balo, potice in pogače; tukaj so morale hvaliti, domov grede pa so našle polno ne-dostatkov. Otroci so stikali za vogali, dokler se ni prikazala Koširka s potico ter jo razdelila.
Tudi Strmljanova Rezika je prispela v nedeljo popoldne v Nabrežje. Delala se je, kot bi ogledovala balo, v srcu pa je skrivala tajnost, ki jo je privedla h Koširju. Ko so se vaščanke razšle, tedaj je podrezala mater ter ji namignila, naj jo nekoliko pospremi.
Zunaj na dvorišču jo je ustavila in pričela po kratkem uvodu: <Nekaj vam moram povedati, ako še ne veste. Jože ni mrtev, kot so govorili. Res je bil težko bolan, a je okreval ter se bo skoro povrnil.}
<0 jej! Ali res? Odkod pa veš? Pa da nam nič ne piše!} Koširka je začudeno vzklikala in mahala z rokami, kot da je šele v tistem hipu slišala novico.
«Kdo pa v£, ali je res?} se je oglasila Pavla, ki se je o mraku priplazila za njima. <Lahko se je nekdo izmislil.}
«Jože je pisab, je povedala Rezika skoro brez sape.
«Komu je pisal?} sta kazali namišljeno radovednost.
<Nekomu, ki ni daleč od tukaj.v — Rezika ni marala izdati, da je pisal njej, ker se je bala, da ji bo Koširka zamerila. Poznala jo je še od poprej; vedela je, kako je zaradi Jožeta črtila Ivanko ter jo dolžila, da ga zapeljuje.
«Ljudje se izmišljujejo", je Pavla vihala z nosom. «Nalašč nas begajo, prav zdaj bi radi napravili zmežnjavo.>
(Dalje prlhodnJiCj
svoje terjatve proti bivši Poštni hranilnici na Dunaju že v redu prijavili v mesecu maju in juniju leta 1928., ni treba več poncvno pošiljati prijav. Glede likvidacije vlog pri bivši poštni hranilnici v Budimpešti se bodo kesneje izdali posebni pozivi.
*	Tretji kraljevič je dobil pri krst'' ime Andrej.
Na praznik Velikega šmarna opoldne so topovski streli na Bledu napovedali, da se v dvorcu vrši svečan krst tretjega kraljeviča. Ko je 21. strel zamolklo utihnil v daljavi, se je že razvedelo, da je bil kraljevič krščen za Andreja. Krst se je vršil v krogu kraljevske rodbine ob prisotnosti petih ministrov Krstne obrede je izvršil dvorski prota Popovič. Kraljevič je bil krščen z vodo iz Donave, Vardarja, Jadranskega morja in z vodo iz Savice. Boter je bil Njegovo Viscčanstvo princ Pavle.
*	Poslednja čast našim vojakom, umrlim v Franciji. V nedelje se je v Beogradu vršil zvečer pogreb 35 srbskih vojakov, ki so tekam svetovne vojne umrli v Franciji in katerih grobove so nad deset let čuvali Francozi, zdaj pa so zemske ostanke prepeljali v domačo zemljo K pogrebnemu sprevodu so se zbrale velike množice. V sprevodu so bili poleg kraljevega zastopnika polkovnika Pekiča mnogoštevilni p-edstavniki civilnih u vojaških oblastev.
*	Blagoslovitev obnovljene rojstne hiše pisatelja Jurčiča. Na Veliki Šmaren se je vršila na Muljavi pri Stični velika ljudska slavnost. Blagoslovili so s prostovoljnimi prispevki obnovljeno rojstno hišo pesnika in pripovednika Josipa Jurčiča. Blagoslovitev hiše je opravil šentviški župnik, bivši oblastni poslanec Hladnik. Pred Jurčičevo rojstno hišo je bila zbrana veliko množica ljudstva. Popoldne se je razvila na obširnem vrtu v resnici prava ljudska veselica, ki je trajala pozno v noč. Popoldne je prispelo z vlaki in yozi!i še vse polno gostov od blizu in daleč.
*	Kmetijski stroji in orodje bodo tvorili ob letošnji jesenski prireditvi Ljubljanskega velesejma od 31. t. m. do 9. septembra posebno
razstavo, da bo tako ustreženo glede izbire mnogoštevilnim kmetskim gospodarjem, ki se za to zanimajo.
*	Veleposestnik je, kdor ima 50 hektarjev zemlje. V smislu pojasnila ministrsf a za kmetijstvo je smatrati za veleposestnika samo one zemljške posestnike, ki imajo najmanj 50 hektarjev (87 oralov) zemlje.
*	Grozdje v Slovenskih goricah dozoreva. V vzhodnem delu Slovenskih goric je pričelo dozorevati prvo grozdje. Obeta se leto* kljub nenavadno dolgi zimi dobra vinska letina in bo tudi kakovost, ako se vremenske prilike ne iz-premene, zelo odlična. Slaba letina bo letos samo v onih vinogradih, kjer so trte zaradi hude zime pozeble.
*	Blagoslovitev nove kapelice na Krvavcu. Na Krvavcu je v nedeljo pomožni šk.f dr. Rož-man ob navzočnosti dveh tisočev domačinov in izletnikov po lepem nagovoru blagoslovil novo kapelico in služil v njej mašo.
*	V Ljubljani rojeni četvorčki, Te dni je v ljubljanski porodnišnici povila ključavničarjeva žena Terezija Gorenčeva iz Mengša četvorčke, dva fantka in dve punčki. Vsi štirje no prišli živi na svet, vendar je ena punčka. Kristina, zaradi slabosti kmalu umrla. 341etna mati je popolnoma zdrava. Prvi fantek je bil krščen na očetovo ime Benjamin, prva punčka na ime Kristina, drugi fantek na ime Pavel, druga punčka na ime Marica. Boter je bil cerkovnik v ženski bolnici Ambrožič, botra pa babica Kicova. Četvorčki so v porodniški zgodovini redek pojav, kajti na svetu pride šele na pol milijona porodov en tak primer. Oče četvorčkov je delavec v artiljerijskem arze-nalu v Ljubljani in s težavo preživlja rodbino, ki je precej številna. «Jutro> je ubožni rodbini takoj darovalo 1COO Din, na kar so sledili tudi drugi dobrotniki.
*	Otvoritev planinske koče na Mirni gori. V
nedeljo so Belokranjci slavnostno o tvorili novo postojanko SPD, planinsko kočo na Mirni gori. Prišli so gostje s Kočevskega, iz Novega mesta in tudi iz Ljubljane. Po maši v bližnji cerkvici se je vršila blagoslovitev, na kar so sledili govori in je daljšo besedo o pomenu novega doma iz-pregovoril prof. dr. Jože Rus.
*	Kanadsko pismo. Iz Cranbrooka nam pišejo: Po dolgem času se oglašamo tu naseljeni Slovenci in pozdravljamo vse bralke in bralce «Do-movine>. Naj Vam tudi na kratko opišemo tukajšnje razmere, ki bodo gotovo marsikoga zanimale. Mesto Cranbrook šteje 3500 prebivalcev; nahaja se v lepi gorski kotlini 50 do 60 km od meje Zedinjenih držav. Po narodnosti je približno polovica Angležev, polovica oa raznih drugih narodnosti. Slovencev samcev je tudi 40 do 50 ter štiri družine. Baš 30. julija se je poročil g. Ivan Štukel iz Semiča z gospodično Heleno Matekovičevo iz Radovice. Poleg vesedh pa Vam moramo sporočiti tudi žalostne novice. Kruta smrt nam je iz naše sredine iztrgala dobrega rojaka elektrotehnika Jožeta Korošca iz Vinjega vrha pri Semiču. V starem kraju zapušča tri otroke in žalujočo ženo. Kar se tiče dela, gre na bolje. Največ nas dela v tvornici avtomobilov. Dela se osem ur dnevno. V kratkem času se bo odprla tvoruica slamnikov in žen .kih klobukov, v kateri bodo zaposlene večinoma ženske; približno 300 jih bo treba. Podjetje je v rokah dveh naših rojakov. V tem podjetju bedo imele prednost Slovenki in tako bo nudena prilika, da se bo marsikateri rojak rešil samčevanja. Najlepše pozdrave pošiljajo: Matija Zupančič (Sadinja vas pri Semiču), Jože Dergauc (Semič), Jakob Nam-pel (Brezje pri Semiču), Emil Jakša (Semič).
*	Jubilej planšarja. Posestnik Primožič s Pristave pri Tržiču ima na planini Kofce prijazno planinsko kočo in obsežne hleve za živino, ki je čez poletje na planini. Do sto glav različnih živali mu oskrbuje že dvajset let majar Fronc, ki ga pozna vsak obiskovalec priljubljenih Kofc. Preteklo nedeljo so mu priredili njegovi številni prijatelji malo slavje ob zvokih harmonike s pečenim jarcem in drugimi planinskimi dobrotami. Postavili so v počaščenje redkega jubileja kar osem mlajev in napletli celo vrsto vencev. Slavnost je bila povečana z dopoldansko mašo v kofški kapelici, ki jo je služil pref. Porenta, ki se je v svojem cerkvenem govoru v ginljivih besedah spomnil jubilanta, ki tudj opravlja pri kapelici službo cerkovnika.
*	Pri javni borzi dela r Ljubljani je v času od 10. do 17. L m. iskalo del<t 573 moških io 276 žensk, skupaj 849 brezposelnin Prostih mest
GUSTAV STRNIŠA:
Na deželi
Pripovedka.
(Dalje) Stric Tomaž.
Nad vasjo počiva poletno solnce, mirno seva in spušča vroče žarke po zorečem žitu. V zvoniku pozvanja, po ravnini brne ubrani glasovi in odmevajo v daljavi kakortihi jokajoči zvoki neznane muzike.
Vas je zaživela. V gostilni pri «Tepki» je godba in ples. V prvi, večji sobi se prerivajo pari; v kotu pri peči sedi mlad bledikast cigan in igra violino, poleg njega svira šrokopleč starec na klarinet
Na nasprotni strani mize sedi stric Tomaž ia mirno vleče svoj kratki vivček. Čeprav je v sobi tesno, ima stric dovolj prostora; mogočno sedi pri mizi, spremlja takt godb z bobnanjem s prsti in zraven veselo brunda: «Ju, ju, ju-ha, ha, ha, Ju-hu-hu!» Starec je velik in ves siv, na mogočnih ramah mu počiva drobna, skoro otroška glava, mežikajoče rjave oči zro ostro predse; a krepka spodnja čeljust z močno zavito brado je čvrsto potisnjena pred zgornjo.
Stric Tomaž je večen fant in najmočnejši v fari. Vsi ga spoštujejo, mladeniči se ga še zdaj boje, čeprav ni bil nikoli pretepač. Tomaž sam se pa ne boji drugega kakor Boga v nebesih. V gostilni rad popije kozarec vina preko običajne meje in tedaj je zadirčen ter jezljiv, a sicer je najboljši človek pod solncem.
Nekoliko proč od njega sedi njegov nečak Nergač, posestnik ia dober kmet iz sosedne vasi.
Nergač je mlad babjek, oženiti se ne mara, a za ženskami lazi, kjer more. Stric ga ne mara, pa tudi nečak se mu izogne, če se le da.
Za starim ciganom čepi mlada vitka ciganka in se ozira po gostili. Ko zagleda Nergača, ji oko zaiskri. Že par dni pozna mladega kmeta, prijatelja žensk, saj je že nekajkrat govorila ž njim in Nergač jo je priliznjeno vabil k. sebi.
Godba utihne. Izza mize se odtrga iz oblakov dima ciganka, ki s krožnikom pobira denar. Ko pride do strica, se vanj zadene in tudi sama se stisne k njemu, da jo starec grdo pogleda:
«Kaj hočeš, skušnjava Antonova? Od mene ne dobiš ničesar; tamle Nergač ti bo dal zato večji dar, saj sem zadnjič videl, kako sta prijatelja, ko je govoril s teboj tam za mojo bajto. Zgini, baba!»
Ciganka se namrdne in hiti pobirat dalje. Ko pobere denar, ga odnese očetu in nato prisede k Nergaču. Kmet jo prime za roko in ji jame pripovedovati svoje neslane šale.
Stric ga gleda, tolče takt in sc lahno maje, kakor da bi se mu zahotelo plesati.
Naenkrat se razlije v valovje govorice mehka melodija violine.
«Cigan bo sam igral, poslušajmo mladega Jova«, zavpije nekdo in kmetje trenutno utihnejo.
Boječa in žalostna pesem se razlije po gostilni in trepeče med gostim dimom ter se kakor vjeta ptička zaletava sem in tja. Kmetje poslušajo, nekateri odkimavajo, žalostna pesem jim pač ne ugaja. Stric Tomaž pa sedi pri mizi in se kar zastrmi v lepe glasove.
Pesem polagoma rase, njeni zvoki se zaganjajo v duše tega preprostega ljudstva, ki se zamakne kakor začarano v vabljive glasove.
Cigan igra vedno krepkeje; silna, bolestna In koprneča pesem polagoma vse privlači nase.
Oči starca Tomaža se zarosijo, roka. ki je tolkla takt, mirno počiva med steklenicami na hrastovi mizi.
Cigan neha.
«Res lepo igra Jovo. Kaj ne, tudi ti znaš tako*, se oglasi Nergač s hripavim glasom in pritisne Že tisti hip ciganki cmokajoč poljub.
«Ne, ne znam. Svirati zna samo Jovo, jaz pa plešem. In kako plešem! Pridi enkrat zvečer tja za vas na Polico, kjer domujemo, plesala bom, gledal me boš in lahko z menoj govoril, ne pozabi pa žganjice za mojega očeta U
cPridein, prav gotovo pridem«, je pritrdil Nergač in prižel deklico k sebi.
«Kaj delaš, Jelka, to ni lepo», se je tiho oglasil mladi Jovo.
čKaj ni lepo, zakaj ni lepo?» se zadere NergaS. «Molči in sviraj! Če ti pa ni kaj po volji, kar povej, menda bi bil rad tepen, sušica grintava!«
Cigan molči in strmi z žalostnimi očmi v svojo j-zvoljenko. Stric ga gleda. Jovo je majhen, dokaj šibek dečko, lepega zatemnelega obraza in velikih kakor noč mračnih oči. Nad čelom mu poganjajo gosti kodrasti lasje. V ciganovih očeh sije neko otožno hrepenenje in deček se stricu naenkrat zasmili. Tomažu se obraz zresni, že stegne desnico, mirno zgrabi nečaka za prsi in mu reče: «Pusti, ciganico, njegova je, sicer te jaz naučim kozjih molitvic!«
«Stric, ali ste znoreli, kaj se vtikate vmes? To vas vendar prav nič ne briga«, je rentafil Nergač.
«Ti, šleva, boš mene učil«, je zagodel starec, nekoliko skrčil desnico, jo urno stegnil in Nergač je že ležal sredi sobe.

je bilo 82 moških, 13 ženskih, skupaj 95. Posredovanje se je izvršilo za 43 moških in 9 žensk, skupaj 52. Odpotovalo je 75 moških in 4 ženske, skupaj 79 brezposelnih. Delo je na razpolago: moškim: 6 hlapcem, 2 kovačema, 3 mizarjem, 1 Žagarju za venecijanko, 9 čevljarjem, 22 zidarjem, 4 tesarjem, 18 pleskarjem-soboslikarjem, 4 sodarjem, 5 kamnosekom, 1 pečarskemu pomočniku, 1 krojaču, 1 kleparju, 5 navadnim delavcem, 20 kovinostrugarjem, 1 fotografu, 1 mesarskemu pomočniku, 1 slaščičarskemu pomočniku, 2 mlinarskima pomočnikoma, 1 plačilnemu natakarju, 1 sekirnemu kovaču, 2 elektromonter-jema, 1 vodovodnemu instalaterju, 16 vajencem; ženskam: 2 šteparicama, 2 dežnikaricama, 1 šivilji za kramarstvo, 2 služkinjama, 2 kmečkima deklama, 10 delavkam za hmelj, t vajenki.
*	Zadružništvo v produkciji. Naše zadružništvo se uveljavlja tudi v produkciji. Več podjetij je popolnoma v rokah zadružnega kapitala, ki si hoče zasigurati svoj vpliv v gospodarstvu tudi na ta način. Nekatera teh podjetij so na zadružni razstavi razstavila svoje izdelke, ki pri-žajo, da zadružna podjetnost ne zaostaja za privatno. Zadružna razstava bo v okvirju velesejm-ske prireditve ^Ljubljana v jesenb od 31. t. m. do 9. septembra.
*	700 let Kamnika. Letos poteka 700 let, odkar je bil Kamnik povzdignjen v mesto. Iz zgodovinskih listin posnemamo, da' je bil Kamnik prvič imenovan kot mesto v letu 1229. Pred kratkim se je sestal v Kamniku pripravljalni odbor, ki je obravnaval to obletnico in sklenil prirediti primerno proslavo.
*	Pomanjkanje hmeljskih obiralcev v Savinjski dolini. Kljub znatnemu dotoku hmeljskih obiralcev v preteklem tednu tožijo savinjski hmeljarji o pomanjkanju delovnih moči. Baje so gotovi ljudje že na celjskem kolodvoru odvrnili mnogo obiralcev od nadaljnjega potovanja v Savinjsko dolino s trditvijo, da nočejo hmeljarji plačevati obiralcem več kakor 1-50 Din od škafa, in to brez vsake hrane. Napačno poučeni obiralci eo se seveda obrnili potem v druge kraje ali pa so se vrnili na svoje domove.
*	Z motorjem k otvoritvi koče na Pesku. Iz Konjic nam pišejo: Ko je bilo pri otvoritvi koče na Pesku 15. t. m. vse ljudstvo v najboljšem raz-
«To vam povrnem z obrestmi vred«, je dejal nečak škripaje z zobmi in vstal zelen od jeze. Kmetje so se smejali, ciganka je občudovaje gledala krepkega starca, ki se za nečakove besede niti zmenil ni ter je mirno nesel svoj kozarec k ustom.
•Prisedi k meni fant«, je vzkliknil naenkrat Tomaž in pomignil mlademu ciganu.
Jovo se je približal. Starec mu je natočil poln kozarec vina in ga povabil, naj pije. Deček je nesel kozarec k ustom, se zapačil in postavil vino nazaj na mizo.
«0, saj vem, lačen si«, se je spomnil stric in že klical natakarico: «Reza, ali Slišiš, ti Reza rezasta, klobaso prinesi pa ogel kruha, da se podpremo! Zasuči se kakor prej, ko si plesala«, se šali stric in ji pomežikne. Reza že hiti v kuhinjo in se takoj vrne. Cigan se je kmalu gostil z dobro domačo tlačenko.
•Vidiš, fant, slab si ln šibek, a v očeh imaš nekaj, kar mora biti moč! Vem, to pač ni taka moč, kakršno imam jaz, ampak druga, silnejša, menda bi se ji reklo moč duše. Veš, prav tak je bil moj rajni brat, ki je umrl pred štiridesetimi leti za jetiko. To je bil umetnik, tako je slikal, da sem kar sanjaril, kadar sem ga gledal. Pri tem mu je nekaj gorelo v očeh, nekaj tako milega in žalostnega, da bi bil najraje jokal, ko sem ga gledal. Jej in pij! Ampak tisto babo, tisto smrklo pa kar pusti! Ta tvoja tovarišica ima sicer nekaj lepega in privlačnega na sebi, ampak v srcu mora imeti kačo. Veruj mi, da ni kaj prida! Poglej, kako meče oči za dedci, prav kakor otepa kvava okoli sebe s svojim umazanim repom. Kar pusti jo!»
«0 bi, če bi le mogel! Ampak ona je čarovnica. Ona pleše, kako pleše! S svojim čudovitim
položenju, se je zaslišal ropot motorja. Vse je gledalo kvišku in pričakovalo, da se bo zdaj in zdaj pokazal aeroplan. Ali aeroplana ni bilo od nikoder, pač pa se je prikazal iz gozda na poti, ki vodi v Oplotnico, motociklist in pridrvel proti presenečeni ogromni množici posetnikov; otvoritve se je namreč udeležilo okoli 2000 ljudi. Ob-stopili so ga in mu začudeni čestitali. Vozač je bil gosp. čerič Hinko iz Maribora, ki je vozil iz Oplotnice pod Pohorjem na Pesek, to je v višino 1382 m, 2 uri z motorjem znamke Puh. Po istih potih se je tudi vrnil nazaj v Maribor.
*	Nov ročni zemljevidi naše države. V založbi Učiteljskega doma v Mariboru je izšel nov ročni zemljevid Jugoslavije. Avtorja sta mu profesor Baš in Slavoj Dimnik. Že imeni obeh strokovnjakov jamčita, da je zemljevid prvovrsten. Pri izdelavi se je oziralo na najnovejše, po raznih strokovnjakih ugotovljene podatke o naši državi. Zato je ta zemljevid absolutno točen, česar ne meremo trditi o dragih izdajah, ker so večinoma prirejene še po predvojnih kartah o ozemlju naše države. Novi zemljevid ne bo samo dober učni pripomoček našim šolam, ampak bo prišel prav vsakomur, ki se hoče poučiti o tem ali onem o naši državi. Zemljevid je izdelala litografija Mari-broske tiskarne. Cena 6 Din je naravnost nizka. Zemljevid je dobili v vseh knjigarnah.
*	Tujski promet t Konjicah. Letošnjo leto je v Konjicah precej letoviščarjev. Skoda da je tako pomanjkanje stanovanj. Konjiški trg bi imel od tujskega prometa lahko lep dobiček, ako bi bilo primerno število sob za tujce na razpolago. Vprašanje nastanitve bi se dalo najlaže rešiti, ako di gg. gostilničarja Domitrovič in Suttler dvignila svoji hiši še za eno nadstropje.
*	Sokolsko društvo Straža-Valta vas priredi v nedeljo 25. t. m. lOletnico svojega obstoja z javno telovadbo. Ob 14. sprevod, ob 15. nastop, po telovadbi prosta zabava in ples. Igrala bo novomeška godba. Vabljeni!
*	Prekmurski izdelki ženskih domačih obrtov bodo letos prvič razstavljeni na pokrajinski razstavi Ljubljanskega velesejma. Odlično domače platno, preproge in lične torbice iz k >ruznega ličja bodo topli pozdravi iz Slovenske krajine beli Ljubljani.
plesom me zapreda v vedno močnejše mreže. Čarovnica je ta ženska, da, čarovnica!«
•Vrag jo vzemi, pusti jo in pameten bodi! Tudi posebno zdrav nisi videti.«
•Nisem bolan, le padavico imam.«
Fant je med jedjo in pitjem ves čas opazoval strica. Starec je videl, da je napravil na šibkega cigana dober vtis in njemu, ki se sploh ni brigal za mnenje ljudi, se je to vendar dobro zdelo. Ko je cigan pospravil svojo malico, se je stricu nekaj zahvaljeval, a starec je samo zamahnil z roko, kakor bi hotel odpoditi sitno muho, se zagledal v ciganove žalostne oči, mu prijazno pokimal in si natočil znova kozarec.
Cigani so odšli, a stric je pil dalje. Ko je bila gostilna že skoro prazna, je sedel stric še vedno za mizo, nekoliko vinjen je bil. Razlagal je oštlrju Tepki:
«Vidiš, Tepka, tako je na svetu. Vsi ti tvoji gostje, tile mladi fantje, so same šleve, malo je krepkih in zdravih, vedno manj je takih, kakor smo bili mi. Ej, kakšni smo bili! Veš. ti otroci sedaj preveč pijejo, a mi tedaj nismo pili. To smo bili fantje! Še zdaj se spomnim, kako sva se mikastila z Miklavovim za rajno Trčkovo Angelco. Na vas sva prišla vsak s svojo brano na hrbtu. Noža nisem poznal, ljubil sem pa moč in jo še zdaj ljubim. Pograbila sva se kakor dva medveda in se trgala z železnimi kremplji brane, le na butici sva pazila. Udrihala sva, da so kar cunje visele od naju. Kri nama je lila iz rok in telesa, a odnehati nisva hotela. Sklenila sva, da ne odnehava, dokler eden ne omaga, drugi pa odide kot zmagovalec. Prav pošteno sva bila že opraskana.
•Moja bo, mene ima rajši«, sem vpil jaz.
*	Domače obrti so zelo važen faktor v našem narodnem gospodarstvu. Zaslužek je sicer zelo majhen, vendar je tolikšen, da si pridni delavci zaslužijo po zimi vsaj za potrebno obleko. Poleg j zaslužka je velike važnosti, da se navadijo ljudje vztrajnosti in pridnosti, kar je tako važno pri vsakem delu. Kar poglejmo v kraje,kjer se ljudje pečajo z domačimi obrtmi. Revno je sicer ljudstvo, a hiše so snažne in ljudje tudi gospodarijo zelo previdno in znajo obrniti vsak dinar v pravo korist. Domačim obrtim je posvečal ljubljanski velesejem že od prvega začetka veliko pozornost. Letos prireja pod strokovnim vodstvom ravnatelja g. B. Račica in njegovih sodelavcev ob svoji jesenski prireditvi od 31. t. m. do 9. septembra zopet posebno razstavo hišne in domače obrti, na kateri bodo domače obrti krepko zastopane.
*	Izžrebane številke loterije prost, gasilnega društva v Cirkovcah: 2812 4674 2637 4666 0774 0161 1630 2545 2669 2601 2593 2607 1604 0711 4668 4675 2595 0712 0019 3681 4639 3173 3108 0557 1334 4691 3471 2194 1170 2422 0406 0383 4019 3792 3727 1669 2823 4736 2733 3148 1678 3677 3138 3120 4928 0773 3106 4775 1529 3559 0079 3290 1192 0782 3480 3705 2808 1450 3733 0241 2509 2278 0714 1981 0850 1827 1563 1644 3422 3467 0804 2266 2602 2885 3900 1830 1347 4653 4614 2933 0201 3145 3162 0349 4721 0869 2614 3502 4949 1313 4453 1477 08~9 4900 3118 2767 3413 1797 3785 1853 1513 0335 1847 1606 0701 1698 2875 4043 0646 1822 3363 2784 3564 3171 0357 4896 2048 1467 2798 25G8 1752 0018 3660 2488 1144 2135 3314 1595 1644 3549 1443 1963 4669 0152 3495 4729 1775 0593 4188 1237 1408 3412 1073 0372 1190 4836 0360 2611 0166 3623 2173 1592 6062 1451 4275 3525 3746 4215 2770 4616 3071 1059 4693 1169 0«91 (F64 3626 3715 2352 3204 1610 3981 4343 0072 4468 0609 2191 0195 2160 2023 2483 3847 1160 1476 1042 1066 0795 1330 2986 0283 2878 4284 4159 4044 3793 3046. Vsi dobitki se morajo dvigniti,v roku 14 dni po žrebanju pri prostovoljnem gasilnem društvu v Cirkovcah.
*	Nov živinski sejem y Litiji bo danes v četrtek 22. t. m.
*	Živinski in kramarski sejem na Veseli Gori pri Št. Rupertu bo v soboto 31. t. m.; torej ne v
•Moja bo, samo moja«, je kričal Miklavov in že sva znova navalila.
Stala sva pod njenim oknom, a ona, svetnica, je poslušala in trepetala. Priletela je iz hiše in se vrgla med naju:
«Pa mene ubijta, če že mora eden obležati; med seboj se pa nikar ne pobijta, nikomur nisem dala besede, zakaj norita?«
•Moja bodi«, je zavpil Miklavov, a jaz sem povesil glavo, sram me je bilo.
•Radi mene se nikar ne bijta, kajti od nikogar ne morem biti, kmalu pojdem in ne vrnem se več!«
•Ni mogoče«, sva se oba začudila.
•Da, odšla bom! Bolna sem, hudo bolna. Rdečica na mojem obrazu je lažniva, jetična sem, v prsih me peče in kri pljujem. Vidva se pa pretepata zame in mi grenita zadnje tedne. Vem, kmalu, kmalu bom umrla. Spomnita se me včasih, bodita prijatelja in ostanita dobra fanta!»
Zajokala je in odšla v hišo. Midva sva se pa žalostno spogledala. Že naslednji hip sva se objela in sklenila večno prijateljstvo. Tiste noči ne bom nikoli pozabil. Oba razpraskana in razcapana, da so se naju v krčmi kar prestrašili, sva pila na žalost vso noč. Pila sva, pa nama ni nič pomagalo, še bolj obupana sva bila. Nekaj naju je v grlu tiščalo, kar se ni dalo s pijačo poplakniti.
Potem je sirota umrla. Miklavov je šel prostovoljno k vojakom in je padel v Bosni. Jaz sem ostal doma in delal. Svoje veliko posestvo sem po očeto vi smrti prodal in si kupil to svojo bajticd in kos njive. Z ženskami sem zaključi! in še danes mi ni žal. Prave ljubezni je treba in pravega zatajevanja, pa ostane človek zdrav in močan. Td življenje, ki je ljudje danes žive. je pa sama mehkužnost. Strast je vzela prostor ljubezni,
soboto pred Malo mašo, kakor je pisano v koledarjih. Kupci in prodajalci vabljeni I
•	Avtobusna uveia Konjice—Vitanje. Pišejo nam: V kratkem začne poslovati mariborska mestna občina s svojim avtobusom na progi Konjice—Vitanje. S tem bo postavljena zveza iz Konjic do Vitanja, preko Slovenjgradca do Dravograda. Od Vitanja do Dravograda že vzdržuje avtomobilsko zvezo gospod Kušar Josip, lesni trgovec iz Vitanja. Kakor slišimo, se namerava uvesti tudi promet z avtobusi med Poljčanami in Konjicami.
•	Ljutomerski avtobusni promet. Po zgledu Maribora, Ljubljane in Celja so si tudi Ljutomer-čani osnovali svoj avtobusni promet, ki je za enkrat še v početku, obeta pa za bodoče lep razvoj. Sedaj obratuje samo en avtobus, ki vzdržuje zvezo med Sv. Jurijem ob Ščavnici in Gornjo Radgono, v načrtu pa so tudi še druge proge: Ljutomer—Ormož, odnosno Ptuj, Ljutomer— Murska Sobota in eventualno tudi Ljutomer— Središče ob Muri—Dolnja Lendava. Razen tega pa je dobil Ljutomer te dni tudi prvo avtotakso. Tako bo v kratkem vse Mursko polje prepreženo % rednimi avtobusnimi progami in zvezami z ostalimi bližnjimi mesti in trgi.
•	Jezerskega orla ustrelil. V Ščavnici pri Gorenji Radgoni je ustrelil g. Rihterič velikega jezerskega orla, ki je pri nas zelo redka prikazen. Peruti merijo razpete 1-22 ji.
*Čap1je v Prekmurju. Iz občin v neposredni frkolici Dolnje Lendave poročajo, da so se v prvi polovici meseca avgusta pojavile čaplje v tako velikem številu, kakor ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Ljudska vera smatra ta pojav kot dober znak. Okoličani vidijo v njem napoved velike rodovitnosti v družinah, hlevih, na poljih in vinogradih. Zato se tem redkim pticam ne sme storiti nič žalega in zadnji čas se je celo pripetilo, da so hoteli kmetje dejansko obračunati z nekim fantom, ki je hotel na zanjko ujeti lepo Čapljo.
*	Lovec po nesreči ustrelil staro ženico. V
soboto ponoči se je zgodila na polju četrt ure od Gorenjega Logatca nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Na njivo posestnika Dolenca iz Gorenje vasi je zahajal jazbec in napravil že znatno škodo na koruzi. Zato sta sklenila okrog 701etna zakonca Jernej in Jožefa Dolenc, da pričakata škodljivo žival na njivi in napravita konec jaz-bečevemu pustošenju. V soboto zvečer sta se res odpravila po večerji na lov. Sedla sta kraj svoje njive pod košato tepko in čakala. Medtem se je priplazil po drugi strani k njivi lovski čuvaj Eberhart Volk, istotako iz Gorenje vasi, in tiho počenil v koruzo z nabito puško, pripravljeno za strel, ne da bi vedel za Dolenčeva. Tako so vsi trije čakali na jazbeca. Naenkrat je Dolenčeva zaslišala neki šum, zato je poklicala moža, češ: «Nekdo je v koruzi.« V tem pa je že počil strel. Jožefa Dolenčeva je kriknila in omahnila možu v naročje. Lovec Volk, ki seveda ni videl Dolenčevih, je prestrašen planil proti mestu, kjer je slišal krik, in je našel obstreljeno Dolenčevo že v zadnjih zdihljajih. Nesreča je vzbudila splošno sočutje.
*	Smrtna nesreča pri kopanju konjev. V hudi vročini imajo kmečki fantje navado, da vodijo konje kopat v Savo. Tako so Judi v nedeljo po* poldne v Ljubnem na Gorenjskem, ko je vladala močna vročina, vedli svoje konje k reki. Namenili so se k bregu na gornji most, ki vodi čez Savo iz Posavca proti Otočam. Pri Pogačnikovi gostilni so zavili k reki. Kopali so že nekaj časa svoje konje in seveda jahali na njih. Tega niso opustili navzlic opominom, da je voda v tem ovinku zaradi vrtincev in globočine zelo opasna. Blizu 17. ure se ie nudil gledalcem na bregu strahovit- prizor. Potapljati se je začel hlapec, uslužben pri posestnici Rozmanovi. Padel je s konja v vodo ter se je v borbi za življenje hitro še oprijel drugega konja, na katerem je jezdil Ivan Čebavs. Posledica je bila, da je v istem hipu
katere ljudje nič več ne poznajo in se Ji po-smehujejo. Veruj mi, Tepka, da bo človeštvo res Še opešalo in da pride enkrat čas, ko bodo lahko trije pod mernikom mlatili.«
Oštir je sedel pri nasprotnem koncu mize, nekaj časa Tomažu kimal, pa kmalu tel smrčati z odprtimi ustmi. Ko je videl Tomaž, da ga Tepka ne posluša, je udaril krepko s pestjo po mizi in gostilničar je preplašen planil kvišku.
•Tepka, plačal ti bom, saj tako nisi za noben pogovor, ker samo spiš«, je deial stric in porinil predenj svoj zapitek ter se dvignil. Tepka je zdehal, se retegoval in momljal, da ni čudno, če je zaspan, ker je že zelo pozno. Pogledal je na uro in odšel takoj za stricem, da je zaklenil vežna vrata in šel spat; saj se je na vzhodu že danilo in petelini so oznanjali prvo zarjo.
•Danes ne grem v posteljo«, je dejal stric in odšel čez polje.
»Nocoj je kresna noč. V poljano grem poslušat šepetanje narve. moie ljubljene žemljice, v kateri bodo enkrat počivale moje trde kosti«, je govoričil Tomaž
Veselo je korakal stric po stezi in opazoval kresove, ki so pojemali po planinah okoli in se prelivali v odseve jutranje zarje.
»Kako je lepo. kako kracna je zemlja naša«, je šepnil starec skoro pobožno. Prsi so se mu
dvigale in srkale sveži iutranji zrak.
*
Malucij je sedež v svojih smrdljivih cunjah čepel koncem Ahacove njive in se naenkrat vzradostil. «Jo že imam«, je kriknil skoro na ves glas in šel takoj na delo.
»Še celo uro imam časa«, si je dejal. «ČIovek bi v tako kratkem času pač ne mogel dovršiti tega trudapolnega dela, a vrag ga bo«, je zažvižgal ter zaplesal po eni peti.Malucijeva obleka Je hipoma zginila, šepast hudič je stal na njivi In se pognal na svoje delo, prepričan, da ga ta čas ne bo nihče motil.
Ko je prišel Tomaž do razpotja na polju in se hotel vrniti po ovinku domov, je zagledal vraga,
ki je prestavljal po njivah mejnike. In kako uren je bil! Kakor blisk je skakal od enega kamna do drugega, dvignil mejnik kot košček kruha in ga prestavil, z repom je pa zabrisal sledove, kjer je mejnik popreje stal.
Stric je obležal v grmu in opazoval vraga. Še preden je mogel pomisliti, kaj naj stori, so bili premaknjeni vsi mejniki.
Vrag se je oddahnil tako glasno, da je začul njegov vzdih s'tric Tomaž. Potem se je črnec parkrat prekupicnil na glavo in zginil stricu izpred oči.
Tomaž se je dvignil in odšel proti domu. Preden je dospel do prvih hiš, je Malucij že spal v domačem hlevu in se zadovoljno režal v spanju, saj se mu je v sanjah prikazal vladar Lucifer, ga | pohvalil in mu pripel novo odlikovanje.
»Tomaž, kam pa ti tako zgodaj, ali misliš danes komu pomagati na polju«, je nagovoril starca kmet Košan, ki je šel z vozom na njivo i in je strica srečal.
Tomaž se je popraskal za ušesom. Rad bi zaupal sosedu, kaj je videl, pa se je spomnil, da bi ga Košan smatral za pijanega ali pa neumnega, če bi mu razodel, kaj in kako.
«Veš zakesnel sem se danes, malo preveč smo ga pili. No, pa ni bilo nič hudega«, je dejal Tomaž smeje in hitel domov, kjer se je preoblekel in
odšel takoj na njivo za hišo delat.
*
Naslednji dan je potekel dokaj mirno. Ahacov Matija je moral nekaj zvdeeti že kmalu zjutraj, saj se je kar muzal, kadar je pogledal hlapca; rekel mu pa ni ničesar.
Malucij je premišljal, kako se bodo kmetje spogledali, ko bodo našli premaknjene svoje mejnike. Obenem je že koval, druge načrte. Mislil je na cigane za vasjo in v njegovi malopridni glavi se je porodil zamislek, da bi se bil okoristil tudi s cigansko tolpo, katero je sklenil še isti večer obiskati.
Ko so se torej domači po večerji odpravili spat, je odšel vrag od doma.	(Dalje.)
Zobozdravnik med« univ.
dp, LOJZ KRAIGHER
specialist ca zobne in ustne bolezni sprejema od 8. do 12. in od 3. do 6* ure 291
v Ljubljani, Krekov trg 10 (nekdanja Mahrova šola).
omahnil s konja tudi Ivan Čebavs, ki se je isto tako v naglici še oprijel konja okrog vratu. Oba) fanta sta s konjem vred izginila pod vodo. Nekateri plavači so se takoj vrgli za ponesrečencema^ Rešili so Rozmanovega hlapca, dočim je Ivani Čebavs utonil. Ivan je bil star šele 21 let. Pred enim mesecm je bil na naboru potrjen v vo^ jake. Najbridkeje je z njegovo smrtjo prizadeta mati, ki kot vdova gospodari na posestvu in ji je bil pokojni Ivan prav za prav edina opora. '
•	Najdba skrivnostnega okostnjaka v Ljubljani. Delavci, ki so kopali na stavbni parceli na križišču Rimske in Bleiweisove ceste v Ljubljani temelj za bodočo Bohinjčevo hišo, so naleteli na čudno najdbo. Iz nasute zemlje se je nenadoma privalila na dan človeška črepinja, na kar so se pokazale še druge kosti. Ko so imeli delavci pred seboj cel okostnjak, so obvestili o tem pen lirja Novačana, ki je odšel na policijo in zadev« prijavil. Istočasno je bila uvedena natančna preiskava, da se ugotovi, kako je prišel okostnjak na mesto, kjer je bil najden. Ker je bilo najdeno okostje enega samega človeka, je prav mogoče, da gre za zločin, izvršen pred davnimi leti.
•	Škrlatica je zopet pričela razsajati t Šoštanju. Te dni so morali odpeljati tri otroke iz Šoštanja v bolnišnico v Slovenjgradec.
•	Motociklist se zaletel v voz brez luči. Te dni zvečer je razburila prebivalce Kozarij huda nesreča, ki se je zgodila nedaleč od gostilne pri Klobasarju. V omenjenem času se je vozil z moto-ciklom skozi Kožarje proti domu znani posestnik in gostilničar iz Notranjih goric g. Valentin Mrak, star 35 let. Pred njim se je počasi peljal neki kmečki voz brez luči. Mrak v temi ni videl voza in ga zaradi ropota motorja tudi ni mogel slišati, zato se je nenadoma z vso silo zaletel v zadnji del voza. Udarec je bil tako silen, da je vrgel Mraka na cesto, kjer je ponesrečenec obležal nezavesten in začel krvaveti iz nosa in ušes. Velike poškodbe je utrpel tudi motocikel. Na mesto nesreče so prihiteli posamezni vaščani, ki so nevarno ranjenega Mraka prenesli v gostilno pri Klobasarju, na kar so telefonskim p<Mom pozvali reševalni avto, bi je prepeljal ponesrečenca v, javno bolnico.
•	Avto i gorel. Te dni so se odpeljali okrog pol šestih zvečer funkcijonarji gasilnpea društva v Kranju s starejšim avtomobilom proti Kokrici zaradi prodaje avtomobila. Na cesti se je nenadoma avto vnel pri motorju in kljub gašenju zgorel.
•	Motorna nesreča. Te dni je 3 1 trii posestnikov sin Walter Giermayer iz Ormo>a vozil z motociklom v Maribor Njegov vozač pa je spo* toma izgubil oblast nad kolesom in ra vozil naravnost v neki obcestni jarek. M torno kolo se je pri tem močno pokvarilo. Vo/.ač je ostal nepoškodovan, Giermayer pa je moral i rešilnim vozom v bolnico. Dobil je občutne poškodbe na desni nogi. Po zdravniškem pregledu v bolnici so ga na njegovo lastno željo odpremili nazaj V Ormož v domačo nego.
•	Smrtna nesreča v Trbovljah. Te dni se j© smrtno ponesrečil v Trbovljah 21Mni delavec Medvešček, doma nekje od Rajhenburgu. Zapot slen je bil kot zavifač na rudniški železnici. Hotel je skočiti z vozečega se vlaka, pa je padel pod kolo in se težko poškodoval. Preoeljali so ga v bolnico, kjer je proti večeru podlegel po» škodbam. Delavci so pri delu tudi nekoliko ne previdni in je neprevidnost kriva mnogih nesre?
Zdravnik
211
dr. Alojzij Turšič
je otvoril ordinacijo v Cerknici.
*	Avtomobil povozil tovarniškega delavca. Ko se je na praznik okrog polnoči vračal 271etni tovarniški delavec Alojzij Legat z dvema tovarišema proti domu na Javornik, mu je pridrvel nasproti v bližini kavarne g. Špire Labuda neki avto in ga podrl na tla s tako silo, da si je ubogi
' Legat pri padcu zlomil obe kosti na oodlehtju desne roke in obe kosti na desnem podkolenu, tako da mu je zlomljena kost štrlela iz noge. Šofer pa, ko je videl, kaj se je zgodilo,, je v uaj-fvečji naglici pognal avto naprej proti Kranjski £ori. Težko poškodovanega mladeniči, so prenesli v bolnico bratovske skladnice KID na Oavornik.
j * Pri kopanju utonil. Te dni se je kopal v Ljubljanici pod železniškim mostom pri papir-Inici v Vevčah med drugimi tudi papirniški delavec Anton Štibernik. Štibernik je nekaj časa i plaval, nato pa je nenadoma izginil pod vodo. iKer so se kopali večinoma mlajši ljudje in otroci, mu ni nihče mogel priti na pomoč. Na krik kopalcev je prispel delovodja papirnice g. Jože iKure, ki je skočil v vodo in izvlekel na suho Štibernika že nezavestnega. Utopljenca so skušali z umetnim dihanjem spraviti k življenju, toda bilo je že prepozno.
*	Smrtna nesreča kolesarja. Na praznik v četrtek popoldne so imeli fantje sestanek v Društvenem domu pod cerkvico na Homcu. Med njimi Je bil tudi Ivan Kramar iz Šmarce. Kramar je i pred Društvenim domom sedel na kolo, ki je bilo brez zavore, kar je povzročilo, di ni mogel zmanjšati brzine. Nekako sredi klr.uca sta mu zdrknili nogi s pedalov in nesrečnik je drvel navzdol s še hujšo hitrostjo. Tako je prevozil najhujši del poti do spodnjih hišic. Na spodnjem jarku, ki je napravljen za odtekanje vode, ga je nenadoma dvignilo in kolo je zavilo v desno stran, kjer se križa dvoje poti. Zadnje kolo mu je spodrsnilo s klanca navzdol in Kramar je od-letel čez kolo ter treščil v ogel lesene šupe, ki se nahaja ob potL Priletel je z desno stranjo glave ob ogel, z ramo pa ob desko. Starejša ženska, ki je sedela pred hišo, je priskočila prva k ponesrečencu, ki ni kazal več nikakega znaka živ-
iljenja. S pomočjo nekega moškega ga je dvignila: in položila v travo. Na mesto nesreče je bil pozvan zdravnik, ki je ugotovil, da je vsaka po-imoč zaman. Pokojni Ivan Kramar je bil star šele 19 let ter je bil uslužben pri g. Vavpetiču v Šmarci.
*	Žrtev poklica. V petek 9. t. m. je po trimesečnem trpljenju umrl tesar Ivan Hribar iz. Sv. Križa pri Kostanjevici. Pokojnik se je pred tremi meseci ponesrečil pri podiranju starega ,kozolca. Zanašajoč se na lastno moč, je sam hotel prestreči • podirajoči se hrastov steber, ki; t pa mu je zdrobil hrbtenico in del reber. Pred tremi tedni je prišel iz bolnice na svoj dom vi -Sv. Križ. Bil je šele 38 let star ter zapušča vdovo in pet otrok. Kot vnetemu gasilcu je priredilo domače gasilno društvo iz Kostanjevice lep pogrebni sprevod s kostanjeviško gasilsko godbo na čelu Zastopano je bilo tudi načelstvo gasilske eupe. Blag mu spomini
' • V Dravi je utonil v nedeljo 231etni Ivan Mlinarič iz Brestrnice. Zašel je v vrtinec, "ki ga : je pogoltnil, še preden so mu mogli priskočiti na pomoč.
*	Silna toča je padala v ponedeljek v okolici Rimskih toplic ter uničila poljske pridelke. Med nevihto je udarila strela v kozolec posestnika Ivana Privška na Ogečah. Kozolec je pogorel do tal.
*	Strela ubila železniškega delavca. Med ne-Jvihto je v ponedeljek zvečer udarila strela v hišo železniškega delavca Matije Žganjarja v Nebesih pri Sodražici ter ubila očeta Matijo, dočim je sina Franca hudo poškodovala. Oba sta že počivala. Iz sobe je švigniia strela še v hlev, kjer je ubila kravo in tele. Požara ni zanetila. Pokojnik je živel sam s svojim sinom v hišici. Nesreča je vzbudila splošno sočutje po vsej Ribniški dolini.
*	Smrtna nesreča pri Divači. 281etni Andrej Obersnel se je peljal z motociklom v Škocjan. Na poti je pridrvel nasproti avto. Oba sta vozila
naglo in na križpotju sta zadela drug v drugega. Andrej Obersnel je obležal mrtev, Anton Claus, ki je vodil avto, je bil prepeljan v Divačo težko ranjen. Nesrečnega Obersnela so pokopali v Divači ob veliki udeležbi občinstva.
*	Nočni požar v Gorenji Senici. V ponedeljek ponoči med nevihto je udarila strela v skedenj posestnika Janeza Križaja v Gorenji Senici blizu Medvod. V senu so spali 20-Ietni Janez Križaj, njegov 16-letni brat Lojze in sosedov sin, kolar-ski vajenec Franc Štalc. Ko je treščilo, se je takoj prebudil starejši brat in ko je videl ogenj, je prijel svojega nezavestnega brata Lojzeta in ga spravil na tla. Potem je šel še po Štalca in ga že popolnoma nezavestnega rešil iz ognja in dima. Skedenj je postal v nekaj minutah žrtev požara. Na pomoč prispeli gasilci so ogenj omejili.
*	Sumljiva najdba listnice. Te dni je našel Franjo H. iz Maribora v strešnem žlebu javnega pisoarja v Samostanski ulici v Celju temnorjavo listnico, v kateri se je nahajalo več kuponov rudarskega pokojninskega sklada v Ljubljani, glasečih se na ime Al. Hribška, cestarja v Sv. Je-derti pri Laškem. Ker ni bilo v listnici nič denarja, sumi policija, da je listnico neznan tat ukradel in pobral iz nje gotovino, samo listnico z nič vrednimi papirji pa je skril v omenjeni strešni žleb.
*	Nevaren ptic v kletki. 251etni mesarski pomočnik Franc Kramberger, rodom od Sv. Urbana pri Ptuju ter pristojen v Hajdino, ima na vesti že zelo obsežen register grehov. Vse polno tiralic je že izdanih za njim ter je osumljen drznih tatvin ter vlomov na Dravskem polju, kakor pri Sv. Miklavžu, v Preboldu, Račju, Ptuju in drugod. Kramberger je vrh tega tudi velik prijatelj tujih koles. Razmeroma š.e mlad tat je končno vendarle prišel v roke policiji. Pri njem so našli pri aretaciji žensko denarnico, v kateri se je nahajala moška zlata ura z zlato verižico, 18 kolkov po 10 Din in dva žepna noža. Dalje skoro novo kolo znamke Puch, dočim je eno kolo znamke Anker že spravil v denar. Vsi ti predmeti so bili zaplenjeni.
*	Nevaren slepar. Po Gorenjskem, zlasti v okolici Škofje Loke, se je potikal v zadnjem času okrog 401etni čedno opravljen moški, ki se je izdajal za zavarovalnega potnika družbe «Var-dar» v Ljubljani. Navihanec, ki ima prav siguren nastop, je obiskoval razne podeželske posestnike in jih zavaroval proti požaru, nezgodam in drugim neprilikam pod zelo ugodnimi pogoji. Znal je govoriti izredno sladko. Ljudje so mu zaradi tega nasedali in mu v mnogih primerih plačevali večje vsote na račun sklenjenih zavarovalnih pogodb. Pred nekaj dnevi se je po;a'-il «agent> tudi v Stari Loki, kjer se je seznahil z lesnim trgovcem Florijanom K. Prevaril je s svojim nastopom tudi tega in izvabil od njega 1024 Din. Zavarovalna družba «Vardar» je izvedela za posle sleparskega «agenta» šele te dni. Po daljšem poizvedovanju je dognalo vodnvo, da gre za 431etnega Maksa Gantarja, bivšega trgovskega pomočnika, doma iz Žirov. Prijavila je zadevo orožnikom, vendar je Gantar še pravočasno zavohal nevarnost in izginil iz tamošnjega okoliša. Klatil se bo bržkone sirom ostale Slovenije in še nadalje skušal živeti na račun lahkovernih ljudi.
*	Aretacija drznega vlomilca r tovarno r Jaršah. V blagajno tovarne v Jaršah, ki je last Industrije platnenih izdelkov, je bil izvršen drzen vlom. Vlomilec je odnesel preko 35.000 dinarjev. Drznega vlomilca pa so kmalu našli, in sicer v osebi Ivana Breskvarja iz Ljubljafie, ki je bil zaposlen v tovarni kot tkalni mojster. Izsledili in aretirali so ga domžalski orožniki.
*	Truplo novorojenčka v Muri. Dne 16. t. m. popoldne je ob reki Muri v bližini železnega mostu Gorenja Radgona—Radkersburg eden kopalcev zapazil, da nosi reka s seboj mrtvega
otroka. Potegnil je trupelce na suho ter o tem obvestil orožniško postajo v Gorenji Radgoni, ki je odredila, da se trupelce prenese v mrtvašnico k Sv. Petru. Novorojenček je bil ženskega spola, dobro razvit ter gotovo takoj po porodu vržen v Muro. V vodi še je nahajal že dlje časa, ker je telo že razpadlo. Za zločinsko materjo ni sledu.
*	Tatvina dveh koles v Celju. V Celju je bila ukradeno črno pleskano kolo znamke «Ypak» posestniku Josipu Oplotniku iz Grajske vasi pri Gomilskem, ki se je mudil po opravkih v pisarni celjskega sreskega načelstva in kolo pustil v veži. Oplotnikovo kolo ima tovarniško številko 281.693. Prav tako je bilo ukradeno kolo 20-letnemu posestnikovemu sinu Ivanu Satlerju iz Založ pri Polzeli z dvorišča celjske javne bolnice v času, ko se je Satler nahajal na obisku pri nekem bolniku.
*	Ubijalec. Na praznik 15. t. m. se je odigral v Ostrogu (občina Št. Jernej) žalosten dogodek. 22-letni kmečki fant Anton Cekuta je vasoval pri svojem dekletu v domači vasi. Okoli polnoči se je hotel vrniti na svoj dom, nenadoma pa so počili izza ogla štirje streli in Cekuta se je zgrudil mrtev na tla. V zasedi ga je namreč čakal komaj 19 let stari Jože Kuzma iz domače vasi in nameril nanj revolver, ko je Cekuta prišel iz hiše. Ne ve se, ali je zločinec streljal iz ljubosumnosti ali iz maščevanja, ker je Cekuta že več večerov podil fante spat. Kuzma je bil takoj drugega dne aretiran. Ubiti Cekuta je bil soliden in pošten mladenič.
*	Aretiran de/erter. Na glavnem kolodvoru v Mariboru so prijeli 28-letnega pekovskega pomočnika Mirka Bincla, pristojnega v Škofio "as pri Celju, ki je svoječasno pobegnil od 40. peš-polka in odšel v Avstrijo. Ker je razen tega osumljen še zločina posilstva, je bil izročen okrožnemu sodišču.
Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" fe za nas!
Sibe človeštva
IV.
ŽIVČNE BOLEZNI.
Nekdaj so bile živčne bolezni nekaka pred-pravica visokih plemenitaških krogov, ki so živeli po večini le zabavi in pili v polnih požirkih vse naslade življenja. Ko se je pa zav,ela posebno v zadnjih petdesetih letih širiti civilizacija (omikanost) v širše plasti človeštva, je pt stala tudi ta šiba celo med našim kmečkim ljudstvom dokaj poznana. In povsem naravno, saj nam je prav civilizacija prinesla glavne povzročite-je živčne razrvanosti: ka .o, čaj, alkohol in razne zablode.
Kavo smo dobili od Turkov, kj'r so jo uporabljali njihovi duhovniki kot sredstvo proti spancu, da so mogli prebeieti po predpisih noči, in se nikakor ne smemo čuditi, če beži tudi od naših kOfetarjev in kofetaric spanec. Poglejte rodbine, kjer vživajo dnevno čaj: Sami bleskavci, ki jih vsaka malenkost vznemiija, ker jim draži čajev strup živčevje. Človek bi mislil da so pač nevedni. Kaj še. saj jih slišiš tožiti: če pijem kavo ali čaj, ne morem spati, tako sem nervozen. Dobro vedo, da jim to škodi, vendar ne morejo opustiti svoje razvade in iščejo pomoči pri zdravnikih. Prav podobni so tistemu bolniku, ki je tožil zdravniku: Če tečem, mi prične srce silno tolči. Zdravnik mu je dal edin pameten nasvet: Pa ne tecite I Kako enostavno je vendar pomagati bolniku, ki ve sam za vzrok svoje bolezni, samo če hoče vpoštevati zdravnikove n?svete. Zal, pa je večina gluha, posebno takrat, če jf treba opustiti to ali ono škodljivo navado in ni je večje zamere za zdravnika, kakor prepoved tega ali onega pri jedi in pijači. Bolniki bi radi dalje uživali vse naslade življenja in veseljačili po zakajenih krčmah, ti, zdravnik, jim pa dajaj cele zelenke samega zdravja, da bi ga jemali po tri velike žlice na dan in bi tako dočakali vsaj deveti deset let. Tisočletja že išče človeštvo ta čudo-tvorni življenski eliksir (pijačo), a ga ne bo našlo nikoli Tak je pač red narave!
Ste videli pijanca, kako se zjutraj ves trese, I dokler ne dobi spet pijače, ki mu omami razdra-
ženo živčevje vse dotlej, da prijadra v norišnico, kjer trpi za vse pijane ure svojega življenja strašno pokoro v gnusnih prividih podgan, ki ga gonijo iz postelje in mu zagnusijo najboljšo jed, če jih vidi celo na krožniku?
Niso pa nasladila in dražila edini vzrok živčnih bolezni. Prav pogubno vplivajo na živčevje razne spolne zablode, ki so se po vojn«, ki je bila nekaka visoka šola razbrzdanosti, silno razpasle tudi po deželi.
Starši pazite na deco takoj, ko prekorači deseto leto! Res, zelo žalostno je, da je dobršen del povojne mladine gnil, in to prav zaradi malomarne vzgoje staršev, ki se jim še niti ne sanja, kako propadli so njihovi otroci.
Ne govoril bi o vseh teh stvareh, ker je res težko govoriti o tem, vendar ne morem molčati, prestrašile so šibe, s katerimi tepe mati narava te zablode. Domalega vsa nervoznost otrok ima tu svoj vzrok, tu se zida temelj težfcfh živčnih bo-, lezni (histerije), ki bodo spremenil« srečen zakon v pekel, tu je gnezdo nemorale, ko se zamorijo s polnimi zablodami v kali vsi krepostni (moralni) pomisleki.
Poglejte v norišnice, kaj je privedlo ljudi v to nesrečno hišo! Nezmernost vživanja življen-skih naslad: alkohol, ples, zabave in spolne zablode. Od dela še ni nihče znorel. Pa boš ugovarjal: «Ta in ta je živel pošteno, a se mu je vendar zbledlo* Prijatelj, počasi! Nisi nič videl v skrito kamrico njegove duše, kjer so zakopane čudne skrivnosti.
Kako se branimo pred to šibo živčnih in duševnih bolezni? Prav tako kakor otrok pred šibo pod stropom. Drži se prave poti? Iz;iolnnj nauke svoje vere. Ta je temelj, ki druži v sebi vse za kone narave in tisočletna izkustva blodečega Človeštva.
Za naslade življenja velja isto pravilo kakor za žejo. Če si žejen, pij v malih požirkih, ki te bolj utešijo žejo kakor obilni. Zmotno je geslo današnje dobe: Tisoč ur življenja za eno samo uro veselja. Saj sreče ni v brezumnem rajanju, sreča je le v zdravem življenju, polnem dela. Tisočletja je star izrek grškega modrijara, ki naj vam bo v vsem za vodilo: Vživajte življenje, toda viivaite ga previdno, da ga boste mogli čimdalje uživati.	K.
okraja kakih 30 revežev, znaša letni prispevek okrog 120.000 dinarjev, če pa bi bilo v hiralnici več prostora, bi bilo tamkaj iz našega okraja vsaj 100 revežev, kar bi letno stalo do pol milijona dinarjev. In sedaj premislite, koliko onemoglih in hirajočih bivših kmečkih delavcev mora z beraško palico od hiše do hiše sebi in drugim v nadlego, koliko jih živi le od usmiljenja gospodarjev, ki v teh težkih časih tako težko pogrešajo vsak dinar, koliko jih polega, strada in umira po listnjakih in parnah, da se jih živa duša ne usmili.
Mi kmetje moramo zahtevati takojšnjo ustanovitev hiralnice; vse občine se morajo za to ustanovo zavzeti in uresničenje predloga dr. Roša z vso odločnostjo zahtevati. Kakor vidimo, ima okrajna blagajna denarja dovolj, saj je dala privatnemu podjetju Vincencijeve družbe v Trbovljah za manj važni Dečji dom podporo. In če se obetajo še velike podpore za razne nove cerkve, katerih imamo v našem okraju menda 42, potem moramo z vso resnostjo poudariti: najprvo hiralnico in druge socijalne ustanove, potem še le vse drugo!
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Okrajna hiralnica za laški okraj
Laško, avgusta.
V «Jutru» sem bral potek plenarne seje okrajne blagajne v Laškem in kako se je laški župan dr. Roš zavzel za ustanovitev hiralnice za naš okraj. Stavil je predlog, naj bi okrajna blagajna kupila od trboveljske občine njeno izolirnico v Hrastniku ob Savi, katero poslopje bi se dalo preurediti z malenkostnimi stroški v prav primerno hiralnico — načrt, ki bi bil izvedljiv v enem letu.
Kolikor so mi znane razmere, izolirnica v Hrastniku nikakor ne odgovarja sedanjemu svojemu namenu. Leži na nepripravnem kraju, v njej je polno občinskih- revežev in strank, ki tja ne spadajo itd. Vse to sili trboveljsko občino, da zgradi drugo izolirnico z manjšim obsegom. Občina Trbovlje bi gotovo ne zahtevala, d) bi se ji kupnina za izolirnico odštela takoj, marveč bi se zadvoljila z letnimi obroku
Kak pomen ima hiralnica za naš okraj, je lahko obrazložiti. V vsej Sloveniji imamo samo eno hiralnico, v Vojniku pri Celju, ki je prenapolnjena, tako da morajo čakati občine po mesece in mesece, da lahko odrinejo kakega reveža v ta zavod. Ker smo v ljubljanski oblasti, nas iz mariborske oblasti prav po strani gledajo in smo vpoštevani še le. ko so njihove prošnje rešene in njihovi reveži sprejeti v hiralnico. Razen tega je ta hiralnica silno draga ter morajo gotove občine plačevati od osebe na dan po 12 dinarjev. Ce vzamemo, da je v vojniški hiraln'ci laškega
1.	Voda,
seveda mehka ali nekoliko omehčana z navadno kuhinjsko sodo
2.	Milo Gazela
ki ga dobite pri vsakem trgovcu
kot ga vidiie na sliKi
Zahrbten umor v Iški Loki
Zakonska Kraljičeva umorila brata, oziroma
svaka.
I g, avgusta.
V petek dopoldne se je po Igu bliskovito raznesla vest o zahrbtem umoru, ki je bil izvršen že marca letos v Iški Loki, a sta bila morilca razkrinkana in aretirana šele omenjenega dne zjutraj ter popoldne odvedena v zapore ljubljanskega deželnega sodišča.
Žrtev zavratnega umora v Iški Loki je postal marljivi Amerikanec, 12- decembra 1878. leta tamkaj rojeni Martin Kraljič, ki je bii štirikrat v Ameriki ter se je po prevratu precej bogat vrnil v svoj rojstni kraj na dom svojega brata, 581etnega Franca Kraljiča. Prinesel je iz Amerike precej denarja. Sprva so se pri Kraljičevih imenitno in dobro razumeli, dokler jih je Martin zalagal z denarjem. Posestnik France Kraljič s svojo ženo Marijo, roj. Japljevo iz Bresta, je bil slab gospodar. Kmetija je propadala in bredla v dolgove, dokler ni prišel Martin iz Amerike ter rešil kmetijo. Kraljičevima je Martin izdal nad 175.000 dinarjev v gotovini, kupil jima je voziček, lepe konje, kupoval pa je tudi razne druge potrebščine.
Lani je Martin nehal zalagati Kraljičeve. Nastal je spor in vnelo se je hudo sovraštvo. Martin je zahteval, da mu morata zakonska Kraljič vrniti 175.000 dinarjev. Začeli so se tožariti. Končno so se pobotali in na sodišču sklenili sodno poravnavo, po kateri sta mu zakonska Kraljič jamčila dosmrtno stanovanje, hrano in plačilo 25.000 dinarjev v gotovini. Za primer, da ne bi mogli skupno v sporazumu živeti in da bi šel Martin od hiše, pa sta se zakonca obvezala, plačevati mu za stanovanje in hrano 5000 dinarjev letno.
Bilo je na Marijin praznik 25. marca. Vsi pri Kraljičevih so šli spat, otroci v izbo, a Martin kakor običajno v hlev. Moralo je biti nekako okoli 23. ure, ko se je splazila žena Marija skrivaj v hlev, ga za seboj zaprla, pobrala težji robat predmet ter z njim zamahnila po glavi spečega Martina, ki je moral biti takoj mrtev. Nato je žena Marija odšla v sobo k možu ter mu naznanila, kaj je napravila z Martinom. Mož je šel nato z ženo v hlev ter storil vse, kar mu je ukazala. Spravil je umorjenega brata v kaščo ter ga tam dobro zagrnil.
Truplo umorjenega Martina je ostalo ves dan 26. marca v kašči do pozne noči. Takrat sta Franc in Marija Kraljič zapregla voziček, pograbila sta truplo v kašči ter ga naložila. S konjem sta truplo na vozičku odpeljala kakih 100 m daleč na travnik, ki leži v neposredni bližini potoka Išče. Naglo sta izkopala kakih 150 om globoko jamo, položila vanjo zavito truplo ter l.ato jamo zagrebla. Zemljo sta močno pohodila ter napravila vse, da zabrišeta sledove zavratnega umora.
To je najenostavnejši in najboljši račin pranja.
Ko so po Iški Loki ljudje spraševali kam je šel Martin, ko ga ni nikjer videti več, so Kralje-, vičevi navadno topo odgovarjali: «Ne vemo, kar,j kafra ga je vzela! Dejal je, da gre v Ameriko nazaj.*	i
Prebivalci Iške Loke so končno opozorili orožnike na Igu, da že dalje časa pogrešajo Martina Kraljiča, ki je najbrŽe postal žrtev zavratnega umora. Orožniki so začeli marljivo poizve^ dovati o usodi Martina Kraljiča, povprašali so tudi pri Francetu Kraljiču, ki je kratko odgovoril, da je Martin odšel najbrže v Ameriko in da mu ni nič znanega o njem. Orožniki so nato skušali uradno ugotoviti okolnost, če je res Martin odšel
v Ameriko. Po dolgotrajnih poizvedbah so dognali, da Martin Kraljič sploh ni iskal v Ljubljani pri oblastvih dokumentov za Ameriko. Krenili so nato preiskavo v drugo smer. Jasno jim je postalo, da je moral biti Martin zavratno umorjen. Sledovi umora so bili pač tako zabrisani, da je bila preiskava zelo otežkočena.
Ko so orožniki po dolgem času zbrali nekaj obtežilnega materijala, je odšla močna orožniška patrulja na dom Franceta Kraljiča. Bilo je v petek zgodaj zjutraj, ko so se orožniki pojavili pri Francetu Kraljiču. Ta je ves pobledel, ko jih je zagledal. Žena Marija pa se je potuhnila.
Ko so začeli orožniki Franceta Kraljiča na* tančneje zasliševati o usodi njegovega brata Martina, se je večkrat zapletel v protislovja ter ni hotel sploh ničesar vedeti o njem. Ko so mu končno orožniki predočili potova dejstva, je utihnil, pozneje pa kratko dejal: «Žena je Martina ubila. Jaz sem ji pomagal truplo zakopati. Pri nas je bilo grozno. Martin je zalezoval mojo ženo. Zvečer na Matere Božje praznik je žena Martina ubila. Drugega dne sva truplo pokopala^
ob Išči.	f
Na podlagi te izjave so orožniki odvedli Fran« četa Kraljiča na kraj ob Išči, kjer je bil Martin zakopan. France Kraljič jim je točno označil in pokazal kraj, na kar so odgrebli zgornjo plast zemlje ter se jim je kmalu pokazalo okostje umorjenega. Franceta Kraljiča so nato orožniki pridržali na orožniški postaji. Za njim so prijeli njegovo ženo, ki je trdovratno tajila vsako udeležbo.
Tudi njo so orožniki odvedli najprej na oro niško postajo. Popoldne so v Ljubljano odpeljali! v zapore najprej Marijo Kraljič. Njenega moža; Franceta Kraljiča pa so orožniki pripeljali V Ljubljano zvečer in ga izročili v preiskoval^ zapor.
i
ŽENStU VESTNIK
Za kuhinjo
Strožji fižol 8 smetano. Stročij fižol očisti, /toperi in skuhaj v slanem kropu. Kuhanega odcedi in deni v skledo. V kožici razbeli žlico masti ali sirovega masla in ko je dobro vroče, dodaj žlico moke. Ko se je moka malo popražila, dodaj štiri žlice kisle smetane, par zrn kumine, dobro zmešaj in prilij par žlic vode ter malo osoli. Ko prevre, zlij to na kuhani fižol, malo premešaj in daj na mizo.
^ Jabolčna pogača. V skledi mešaj 12 dek sirovega masla, da dobro naraste, na kai primešaj pet rumenjakov, eno celo jajce (to je rumenjak -in beljak) in 14 dek sladkorja. Nato primešaj še 6 dek smletih mandeljnov ali pa orehov ali lešnikov, malo limonine lupine in 14 dek moke. Malo posoli. Testo deni na pomazanc pekačo in ga razmaži za prst na debelo. Na vrhu ga obloži s tenko narezanimi jabolki, potresi sladkorja in j malo cimta, na kar zapeci pogačo, da je lepo zlato-■ rumena. Še mlačno razrezi na poljubne rezine, potresi še malo sladkorja in daj hladno na mizo.
f Brusnice (močnice). Na eno kilo sladkorja pnalij četrt litra belega vina in kuhaj četrt ure, jnato stresi noter eno kilo izbranih, opranih in (spet posušenih brusnic, ki jih kuhaj toliko časa, Ida so kakor prozorne. Nato jin z luknjičasto zajemalko poberi v skledo, k soku pa dodaj malo celega cimta in limonine lupine, pa kuhaj sok tako dolgo, da se malo zgosti. Hladne brusnice stresi v steklenico in ko se je sok ohladil, nalij gor vso goščo. Drugi dan zavezi s perga-jnentnim papirjem in shrani na suhem in temnem prostoru, i ■;/' --
Praktični nasveti
f Temne in stare madeže s poda ali parketov •odpravimo, če madeže najprej dobro oribamo. Pri parketih treba to napraviti še z bencinom ali pa terpentinom. Nato namočimo madeže z vodiko-ivim dvojnim okisom (hidrogenijem), ki ga dobimo v drogeriji za par dinarjev. To madeže v podu ispet lepo obeli. Na parketu je treba potem tiste ffise spet dobro namazati s parketno pasto, da se ne bodo več poznale.
j Pod lončeno posodo se dado poleti dobro Spravljati jedila, da ostanejo sveža in hladna in tia se prehitro ne pokvarijo. Navadno lončeno skledo ali pa lonec vtakni za nekaj minut v mrzlo tvodo in potem v shrambi pokrij meso, sirovo maslo in druge take stvari, ki ostanejo tako pokrite delj časa sveže. Če nimaš omare z ledom, si na ta način lahko dosti pomagaš v vroči poletni 'dobi.
f Kako osnažiš blatno svilnat) obleko. Najprej skrtaei obleko narahlo z mehko krtačo, na kar jo narahlo zdrgni z gobo ali mehko krpo, namočeno v tekočini, ki si jo pripravila iz vode in finega špirita, vsakega na polovico. Nato svilo zlikaj, če je potrebno. A ni dobro svilnate obleke prevečkrat likati, ker to svili škoduje.
Sirovo svilo opereš najlepše v krompirjevi vodi. Olupi štiri krompirje, jih na strgalniku nastrgaj in popari. Dobro premešaj in pusti stati na gorkem štedilniku, a ne sme zavreti. Nato precedi krompir skozi gosto krpo. V tej krompirjevi vodi oper svilo, a brez mila, na kar jo dobro izperi v mlačni vodi in nazadje še v mrzli vodi, kateri si dodala malo jesiha. Ko si svilo izprala, [je ne ovijaj, ampak jo položi med rjuhe, da po-I pijejo vodo. Nato jo obesi malo na zrak v senco, Ida se le napol posuši. Še vlažno potem zlikaj, a ne s prevročim likalnikom. I Madeže iz usnja, mastne in oljnate madeže, odpraviš z žgano magnezijo, ki jo lahko dobiš v drogeriji. To magnezijo zmešaj s finim špiritom in vodo, da dobiš gosto kašo, ki jo namazi na madež in pusti tako stati en dan, drugi dan pa jzkrtači magnezijo z mehko krtačo.
LJUDSKO VSEUČILIŠČE
VITAMINI IN BOLEZNI, KI NASTANEJO, CE SE HRANIMO Z ŽIVILI BREZ VITAMINOV.
Na tem mestu smo že govorili o glavnih sestavinah naše hrane: o maščobi, beljakovinah in ogljikovih vodanih, dalje o nekaterih soleh. Ko pa so poskušali hraniti živali le s temi glavnimi snovmi, so kmalu uvideli, da to ne gre za dalje časa. Mladiči so zaostali v rasti, odrasle živali so izgubile.čez par tednov tek, zbolele in slednjič poginile. Hrani je moralo torej nekaj prav važnega manjkati. Kaj je bilo to, seveda niso vedeli. " Ljudje so že dolgo časa vedeli, da zbole mornarji, ki se hranijo dolgo časa le s prepečencem in suhim mesom, ra bolezni, ki jo imenujemo skorbut. To bolezen pozna marsikdo, ki je bil v zadnji veliki vojni. Tudi vemo že stoletja, da se skorbut hitro ozdravi, če se začnemo hraniti s svežim mesom in zelenjavo. V deželah, kjer se ljudje hranijo z rižem, poznajo bolezen, ki se imenuje beriberi. Na tej bolezni zbole ljudje, ki se hranijo s tako imenovanim po'iranim rižem; če pa se hranijo z neoluščenim rižem, se ta bolezen ne pojavi ali pa bolnik, ki je zbolel, takoj ozdravi.
S tem je že dokazano, da so za naše zdravje potrebne razen prej naštetih tudi neke druge snovi. Te snovi imenujemo vitamine.
Raziskavanja zadnjih let so dognala, da imamo najmanj tri vrste vitaminov. Imenujmo jih na kratko s črkami A, B, C.
Vitamini grupe A so zelo razširjeni in se nahajajo v različni hrani, tako v mleku, maslu, posebno mnogo jih je v ribjem olju, manj pa v jajčnem rumenjaku in v mesu. Manjkajo pa popolnoma v svinjski masti, margarinu, vseh rastlinskih maščobah in oljih in njihovih izdelkih. To torej niso polnovredna nadomestiL' za maslo.
Vitamini grupe B se nahajajo v žitu. Ko po-lirajo riž, izginejo ti vitamini, kar povzroča bolezen, ki smo jo zgoraj imenovali beriberi, podobno kakor povzroča pomanjkanje vitaminov grupe A razne rahitične bolezni.
Vitamini grupe C se nahajajo v mleku, posebno pa v zelenjavi in sadju, posebno veliko jih je v pesi, paradižnikih, čebuli, citionah in pomarančah. Ti vitamini se radi raztope v vodi. Zato preidejo radi v vodo, kjer se kuha sočivje, radi česar je preveč kuhana zelenjava manj vredna. Ti vitamini se uničijo tudi s sušenjem in okisa-vanjem (suho sadje, kislo zelje).
Bolezni, ki nastanejo, če se hranimo z živili brez vitaminov, sc različne. Najbolj razširjena je rahitis, imenovana tudi angleška bolezen. Loti se zlasti otrok od tretjega do četrtega meseca pa do četrtega leta, najrajši pro*i koncu prvega leta. V glavnem jo povzroča pomanjkanje vitaminov grupe A v hrani. V prvi vrsti spada sem obolenje okostja. Kosti se ne morejo okrepiti; zato se kažejo posledice te bolezni v krivih nogah. Otrok zelo pozno shodi. Pa tudi oblika glave, prsi in medenice se spremeni, zobje se prepozno pokažejo in so slabi. Poleg pomanjkanja vitaminov igra tu precejšnjo vlogo tud' pomanjkanje nege in svetlobe.
Kako se take bolezni zdraviio, leži zdaj na dlani, ko vemo, kaj jim je vzrok.
Omenili smo že, kako se je v vojni marsikdo seznanil z neprijetnim skorbutom. To bolezen so dobili vojaki, ki je njihovi hrani skoraj popolnoma manjkalo svežega mesa in zelenjave, torej vitaminov, ki smo jih uvrstili v grupo C. Posebno v ruskih ujetniških taboriščih je zahtevala ta bolezen mnogo žrtev. Ta bolezen je javlja zelo različno: bolečine v mečih, krvavitve na koži in sluznicah, ki povzročajo slednjič razpad staničja, posebno ua zobnem dlesnu itd. Če bolezen še ni preveč napredovala, izgine, kot bi začaral, če damo bolniku svežega mesa in zelenjave.
Najznačilnejša bolezen, povzročena po pomanjkanju vitaminov grupe C, je beriberi. Po-
javlja se v vročih deželah, v Aziji, Afriki, Južni Ameriki, pa tudi v Evropo je že prišla. Vzrok ji je uživanje oluščenega riža, ki je glavna hrana revnega prebivalstva teh dežel. Vname se vse živčevje, muskulatura ohromi, zbole pljuča in srce, radi česar nastopi večkrat smrt. Nekaka druga bolezen, ki se pojavlja ired prebivalci Italije in Rumunije, kjer se hranijo s koruzo, in ki ji je deloma vzrok tudi pomanjkanje vitaminov, je pelagra. Bolnik ohromi, popolnoma omršavi in umre.
Iz tega kratkega orisa bolezni, ki jim je vzrok pomanjkanje vitaminov, je dovolj jasno, kako velikanskega pomena je veda, ki se bavi s pro* učavanjem teh sestavnih delov naše hrane. j
ZANIMIVOSTI
X «Zeppelin» na poletu okrog sveta prispel v Tokio. V ponedeljek dopoldne je pristal na to« kijskem vojaškem letališču zrakoplov cGrof Zep-pelin» po skoro lOOurni vožnji in dovršil s tem prvi del svojega poleta okoli sveta. Pot, ki jo je prevozil, znaša nekaj nad 12-0C0 km. Zrakoplov se je pojavil nad Tokiom že ob 8. uri zjutraj, kjer so ga pozdravljale po ulicah stotisočglave množice. Ker ni bilo vreme posebno prikladno za pristanek, je sporočil kapetan dr. Eckener po« veljniku tokijskega letališča, da bo pristal okoli poldneva, in je med tem krožil nad otokom Hondo. Nekaj minut po 11. uri se je zračna ladja zopet pojavila nad Tokiom in se je pričela nato spuščati proti letališču, kjer je bilo zbranih preko 300.000 gledalcev. Posebno številno je bila zastopana tudi nemška kolonija z nemškim posla-« nikom na čelu. Po pristanku zrakoplova je izstopil iz gondole prvi kapetan dr. Eckener, ki je bil po pozdravnem govoru zastopnika japonskega cesarja in prometnega ministra tako ganjen, da so mu med odgovorom na pozdrav zablestele solze v očeh. V razgovoru z zbranimi novinarji je dr. Eckener izjavil, da bo nadaljeval s poletom takoj, čim bodo mehaniki natančno pregledali vse zrakoplovove stroje in obod, ki je skoro popolnoma nepoškodovan. Danes v četrtek zrakom plov nadaljuje pot.
X Italijanski romarji prinašajo papežu vino.
Italijanski romarji, ki posečajo Rim, so si izmislili nov izraz vdanosti do vrhovnega cerkvenega poglavarja. Iz svojih krajev prinašajo s seboj vino, ki ga oddajajo v vatikanski kleti. Tako je prispelo pred kratkim 3000 romarjev iz Fra-scattija, ki so prinesli vsak po eno steklenico tamošnje svetovnoznane kapljice, a 5000 bivših pijemonteških alpincev je pripeljalo sod slovitega vina. Sedaj se pripravljajo, da sledijo temu zgledu verniki iz drugih italijanskih pokrajin. Sicilijanci pridejo s sirakuškim muškatom, Napolitanci s slovitimi «lacrimami Christi», Toskanci s chian-tijem itd. Vatikanske kleti bodo torej dobro založene.
X Huda letalska nesreča. Na vojaškem letališču v Marseilleu v Franciji, se je zgodila huda letalska nesreča. Pri skupnih vajib lahkih in težkih letal se je zaletelo neko napadalno letalo v težko letalo za metanje bomb tir ga tako po« škodovalo, da je pričelo naglo padati. V poško« dovanem letalu je bilo pet mož posadke. Kljub obupnim poskusom pilota, rešiti letalo in posadko, je bila nesreča neizbežna, ker je pričelo letalo kakih 600 m nad zemljo gereti. Sledila je močna eksplozija, ki je raznesla letalo. Izpod ruševin zgorelega letala so potegnili na pomoS došli vojaki tri mrtve letalce in dva smrtno ne« varno opečena, ki sta imela tudi večkrat zlomljene ude. Np potu v bolnico sta tudi ta dva letalca izdihnila.
X Ne ve se, aH je moški ali ženska. V neki
vasici nedaleč od Napolja je rodila kmetica dete, o katerem ne morejo dbgnati zdravniki, ali je moškega ali ženskega spola. Zato so ga zaenkrat zabeležili kot dvospolnega zemljana. Ce se ne bo otrok v poznejši dobi razvil v. moškega ali žensko, bo znanost obogatela za izredno zanimiv
primerek hermafroditizma (dvospolnosti), ki je napravil veliko zmedo v krstnih bukvah domače
občine.	, „ T, , ,
X Gorsko jezero se zlilo v dolino. V Kakako-rumskem gorovju v Indiji je prišlo te dni do strahovite katastrofe. Na vrhu gorovja v višini 5000 m je bilo zajezeno od ledenikov ogromno jezero, ki je vsebovalo po sodbi strokovnjakov približno 120 milijonov ton vode. Te dni je ledeni jez nenadoma popustil in ogromna množina vode se je zlila v sosedne doline. Reka Indus je v par urah narasla za 15 m ter poplavila v svojem gornjem toku vso okolico. Nešteto vasi in naselbin je izginilo v vodi. Ker se led pod pritiskom vode vedno bolj ruši, se računa, da bo katastrofa šele v par dneh dosegla vrhunec. Po zadnjih vesteh je izgubilo življenje okrog dva tisoč ljudi.
X Žena prodal za žganje. V Carmauxu na Južnem Francoskem so zaposleni tudi mnogi inozemski rudarji, med drugimi precej Čehov in Poljakov. 261etni Poljak Doneč je nedavno od-vedel svojemu tovarišu Vašiku ženo, ki je doma iz Češkoslovaške. Rudarja sta se namreč napila in v pijanosti je Vašik prodal Donecu ženo za steklenico ruma. Ko se je rudar iztreznil, se je začel kesati in ko se je skesal, je odšel na redar-stvo, kjer je povedal, kaj se mu je primerilo, ter je prosil oblastvo za posredovanje, da pride zopet do žene.
X Ženske so se pudrale celo pred Abrahamom.
Ameriški znanstveniki so zaključili razkopavanja v Uru Kaldejskem, se povrnili domov in razstavili svoje starine v filadelfijskem muzeju. Tisoči ljudi prihajajo gledat spomenike 5500 let stare kulture. Največ zanimanja vzbujajo čase, obleke in nakit kraljice Šebah, ki je živela lf-00 let pred Abrahamom in 2000 let pred Tutankamonom. Množica se gnete ves dan pred njeno, današnjim popolno slično torbico, ki vsebuje med drugim srebrno ogledalce, črne in zelene svinčnike za trepalnice in obrvi ter celo rižev puder za rbraz.
X Strašno število smrtnih žrtev ameriškega prometa. Ameriški minister za trgovin > Lamon je predaval o žrtvah cestnega prometa. Letno zahtevajo vlaki in predvsem avtomobili v Zedinjenih državah 95.000 življenj. Razen tega utrpi vsako leto«do deset milijonov ljudi te/.je osebne ali gmotn* poškodbe zaradi neprevidne vožnje. Policijske globe prav nič ne zaležejo.
X Na mrliča so pozabili. Neki turški držav-lian, 21 letni dijak Sarkis Scepdian iz Carigrada, je bil umrl v Berlinu leta 1915., torej pred dobrimi štirinajstimi leti. Baje je postal žrtev neke nesreče. Kakor se to običajno dogaja, so izročili njegovo truplo balzamirano in zaprto v cinasto rakev. Krsto so hoteli prepeljati na Turško. Ker pa je bila svetovna vojna in je ves promet obvladovalo vojaštvo, se je zgodila pomota ali kaj, da je mrlič obležal v shrambi pogrebnega zavoda. Slednjič so na krsto čisto pozabili. Sedaj,, po dobrih 14 letih, pa so naenkrat odkrili, da se nahaja turški mrlič še vedno v Berlinu. Pogrebni zavod je vprašal magistrat, kaj naj stori z mrtvecem, in je dobil v odgovor, naj ga pokoplje, kar se je zgodilo. Policija pa se je obenem začela zanimati, kakšne smrti je umrl Secpdian in če ni morda postal žrtev zločina.
X Največji požeruh sveta umrl. V Arkansasu je umrl pred kratkim po vsej Ameriki znani «kralj požeruhov* črnec Horton, ki v jedi ni imel konkurenta na svetu. Umrl je v najboljših letih, in sicer ne morda zaradi prenapolnjenja želodca, temveč zaradi zastruplienja krvi. Čeprav so mu skušali pomagati najboljši ameriški zdravniki, ga vendar niso mogli rešiti. Horton se je preživljal na ta način, da je posečal razna mesta in pozival z letaki ljudi, naj tekmujejo z njim v uničevanju jedi in pijače, pri čemer je obljubljal tekmecem, ki ga prekose, velike nagrade. Ker je znano, da so Američani zelo navdušeni za vsakršne tekme, je tudi povsem umljivo, da je imel Horton mnogo posla. Življenje ga ni veljalo niti novčiča in ker je zmagal v vsaki tekmi, je spravil v svoj žep tudi lepe vsote dolarjev. Jedel je vse, kar so mu ponudili, ker je mogel njegov želodec vse prebaviti. V svojem življenju je. bil samo enkrat bolan, ko
je pri neki tekmi povžil med jedjo tudi dve žlici cementa in je takoj nato pil vodo. Smrti se je rešil tedaj samo na ta način, da je takoj po tem zajtrku zavžil veliko porcijo odvajalnih sredstev, ki so mu pomagala, da mu čreva niso ostala za-cementirana. S svojimi orjaškimi uspehi je kmalu zaslovel po vsej Ameriki in dobil je naslov svetovnega junaka vseh junakov v jedi, oziroma kralja požeruhov. Sčasoma so mu v manjših ameriških mestih prepovedala oblastva bivanje, ker so imeli njegovi pozivi k požeruškim tekmam posledico, da je večina prebivalstva sklepala z njim visoke stave, ki jih je redno izgubljala. V mnogih krajih je bivanje Hortona dovedlo do popolne gospodarske propasti posameznikov, ki so morali plačevati ogromne stave. Vsi poizkusi, da bi kdo prekosil Hortona v jedi, so se redno ponesrečili. Vsak njegov tekmec se je moral priznati za premaganega. Ko ga je časopisje proglasilo za nepremagljivega in se nihče ni več upal z njim tekmovati, se je naselil v Arkansasu, kjer si je kupil lepo vilo ter živel od svojih prihrankov, pridobljenih na požeruških tekmah. Včasih je povabil svoje prijatelje in znance k požeruškim turnirjem, na katerih so potem lahko občudovali njegovo umetnost. Najljubša jed so mu bile limone, ki jih je pojedel kar cel tucat z lupinami vred. Trdil je, da mu zbujajo dober tek. Ko je pojedel limone, je lahko takoj snedel zaboj jabolk, 20 kg sladkornih melon, deset ducatov jajc in deset mesnih jedi. Samo po sebi se razume, da je zatem lahko pojedel še celo vrsto močnatih jedi. Alkohola ni nikdar pil ter je bi) njegov odločen nasprotnik. Kljub temu pa je imel vedno silno žejo. Med obedom je popil običajno dva zaboja po 48 steklenic sodavice, skupaj torej 96 steklenic. Najmanjši njegov zaslužek je bila vsota tisoč dolarjev. Za ta denar je pojedel običajno dva tu-cata sirovih jajc z lupinami vred. Značilno pa je, da Horton kljub svoje požrešhosti ni spadal med najtežje ljudi Amerike.
= Stran 11	-^
Znamenje potrpežljivosti.
Ravnatelj: «Opozarjam vas, da potrebujem za to mesto le človeka, ki je izredno potrpežljiv Ali mi lahka dokažete, da imate to lastnost v za* dostni meri?*	S
Mož, ki išče službo: «Gotovo, gospod ravna* telj, imam ženo, tri otroke, dakeljna in bencinski prižigalnik.*
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Listnica uredništva
Metlika. Žal, je slika premalo jasna za kliše.
Stara vas. Glede invalidnine povprašajte nai občini, kjer Vam bodo dali potrebna navodila.
Presen jako vci. Samo s pisanimi navodili so šaha ne morete naučiti. Morate si poiskati koga* ki pozna to igro.	1
Vuhred. Glede dotične knjige se obrnite na kakšno knjigarno v Mariboru!
Grlinci. Knjiga se imenuje «Podkovstvo». Cena 22 Din s poštnino vred. Dobite jo v "knjigarni Tiskovne zadruge, Prešernova ulica Ljubljani.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
priredi od 31. avgusta do 9. septembra razstav*
LJUBLJANA V JESENI
Program: Kmetijstvo (mleko maslo« sir, vino, med, grozdje) Vrtnarstvo Zoo • Higijena
Zadružna razstava Poh štvo Domača obrt KmetilSKi stroji Radio
Industriiskl izdelki Zabavišče
Permanentne legitimacije po 30 Din se dobe na vseh Tefjfll železniških postajah pri blagajnah, pri večjih denarnih zavodik, podrntnicah kmetijskih dražb, županstvih, Potniku. Leg i ti »iti j« dajo pravico na polovično voznino. Za stanovanje preskrbljeno.
Bolan je.
Janez: «Gospod doktor, včeraj sem slišal vajse predavanje o ledvičnih boleznih in sem trdno prepričan, da imam tako bolezen *
Zdravnik: ^Neumnost! Ta bolezen se pozna po tem, da bolnik ne čuti niknkifc bolečin.*
Janez (ves prestrašen): «Vidi te, saj pri meni je tako.. .*
Šele danes je zvedel.
Toneta so privedli pred policijskega komisarja, ker je prisolil nekemu Židu na ulici zaušnico.
«Tone», ga vpraša komisar, «zakaj si udaril tega gospoda ?»
«Ker je zid in ker so židje umorili našega Odrešenika.*	m
«Pa od tistega časa je vendar 'e dvi tisoč let!»
«Nič za toi Jaz sem zvedel šele danes!*
Nerazločna pisava.
Gospod Dremovec, novi potnik tvrdke z žganimi pijačami Vodopivec & sin, je napravil svoje prvo poslovno potovanje. Med potjo je prejel od šefa neke tvrdke v zadevi večjega kupčijskega zaključka pismo s strašno nerazločno pisavo.
Zastonj se je gospod Dremovec trudil, da bi razvozlal vsebino pisma. Nenadoma pa se mu je porodila v glavi dobra misel. Podal se je v le karno in prosil lekarnarja: «Bodite tako prijazni in prečitajte tole!*
«Prav rad*, je dejal uslužno lekarnar in se odstranil. Cez nekaj minut se je vrnil in izročil presenečenemu gospodu Dremovcu stekleničico: «Tu je zdravilo, ki ga vzemite vsak večer, preden greste spat, po eno polno žlico!*
Ponoči se ne vidi.
«Vi se torej potegujete za službo nočnega ču vaja pri meni? Prav za prav ste za ta posel že prestari.*
<Saj tega ponoči nihče ne vidi.*
279
I

i Bolni živci
Kolikor je dni v letu, toliko stopinj muke mora prebresti nervozen človek, ker mu oslabljeni izčrpani-živci ogrožajo življenje in povzročajo nebroj nerai-poloienja.
Bolestno trganje, zbadanje, onesveščanje. občutki strašljivosti, eno ali obojestranski glavobol, Šumenj* po ušesih, migljanje pred očmi, motenje v prebavi, nagla jeza, pojavi znojenja, trganje v mišicah, nesposobnost za delo in mnogi drugi pojavi so redoma le posledica slabih, zmučenih živcev.
Kako se rešite te nepiilike?
Moja ravnokar izšla knjiga razpravlja o preparatu, ki je postal izvor blagostanja človeštvu. Preparat pripomore na uprav čudovit način ob eelazmožnosti telesnih organov, ojačuje hrbtenico, mozeg, mišice in ude ter vrača rodovitnost in voljo do življenja.
V borbi za zdrave živce ustvarja to sredstvo često čudeže, dovaja hranilne snovi do najskrajnih točk, kjer se tvori kri, oživlja, okrepčuje in ohranjuje človeka mladega in svežega. Uveriti se morete sami, da Vam ne obetam nikake neresnice, ker hočem poslati tekom tekočih 14 dni vsakomur, ki mi piše popolnoma zastonj in brezplačno mali zavitek na poizkušnjo ter tudi knjigo priznanega zdravnika, ki ima mnogostranske in dolgotrajne izkušnje in ki se je sam moral boriti b takimi bolečinami.	.
Napišite mi svoj točni naslov, da Vam takoj dopošljem, kar sem obljubil.
Ernest Pasternack, Berlin, S. O.
Michaelkirchplatz Nr. 13. Abt. 321.
Pri krojafu.
jp 'cGospod mojster, rad bi plačal suknjo. Zakaj Ul! niste poslali računa?>
ji «Tako rednemu plačniku vendar ne bom pošiljal računa.»
1 «Kaj pa bi bili napravili, če bi ne bil prišel ©em, da plačam račun?}
\ «Tedaj bi že videl, da niste reden plačnik, in jjt>i vam poslal račun.}
Ncroda.
Gost, ki mu je natakar polil vso juho po blačah: «Kako morete biti tako nerodni? Ali ne greste, koliko to stane?}
Natakar: «Samo deset kron, zato si prav lahko r^e eno naročite.}
Debela zelnata glava.
f Nekdo je pripovedoval, da je na svojem dol-ijgem potovanju med drugimi čudeži videl tako jyeliko zelnato glavo, da je bilo pod vsakim listom
prostora za petdeset oboroženih jezdecev, ki so delali na konjih najrazličnejše vaje.
Prijatelj, ki ga je poslušal, ni prav nič oporekal tej laži, temveč je odgovoril čisto resno, da je na svojem potovanju prišel v neki kraj, kjer je tri sto delavcev kovalo velik kotel, sto petdeset pa ga znotraj poliralo.
«Zakaj so neki potrebovali tako velikansko posodo?} je vprašal prvi.
«Brez dvoma zato,} je odgovoril drugi, da so skuhali v njej ono zelnato glavo...}
Prepovedane knjige.
Potujočega pisatelja preiskuje carinik na meji in brska po njegovi prtljagi.
«Česa vendar iščete?} vpraša pisatelj.
^Prepovedane knjige.}
«Zakaj niste tega takoj povedali? Imam jih več.}
«Kje? Kje?}
Pisatelj pokaže s prstom na čelo: «Tu notri!}
$$aka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Dta. Zenita! oglasi, dopisovanja ta trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb In dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilo. Oglasni oddelek »DOMOVINE.. Ljubljana. Prešernova ulica št 4.	Telefon št 3492.
Gostilna in pekarna se oddaja v najem
Dobro ohranjena mlatilnica
l bencinmotorjem, 4 HP se ugodno proda. Naslov: Rudolf Štelcer, mizar, Gor. Radgona.	287
Gospod Fliscar Leopold, urar,
jaj se izvoli zglasiti zaradi dela v gostilni pri «Grozdu} v Kobilju.	281
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. - Ceniki franko. - Prodaja na obroke.
„TR1BUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov
Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
* r i m a gonilna, jermena
in vse mlinsko-tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdk
CAOEZ & 6RCAB, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3i
LJUBLJANA, Mestni trg 15
NA MALO
Ustanovljeno 839
NA VELIKO
52	Telefon 2282
Zahtevajte brezplačni
CENIK
s 1000 slikami
Roskopf ura 49 Din.
lira na sidro (ankerica nekoliko boljši iz
vršitvt« z dietnim jamstvom 65 uin. Ista original patent preciz Roskopf ura na sidro, pravi nikelj, kolesje nepristopno urahu tekoče vse v rubinih, posebno točna, 5 letno jamstvo
-Vi Uin 98'—
Ornega, Doxa m druge ure cenejše kot drugod.
Budilka, 64 Din
z 2 zvoncema in 3 let. jamstvom
Din 69 —
Kiffmann, iribor št. 43/t
specialist samo <a Dol|s? ure
pri Mariji Snežni v Slovenskih goricah (poleg cerkve).	296
Odvetnik
dr. Fran Irgolič
v Mariboru je preselil svojo pisarno
iz dosedanjih prostorov v Cvetlični ulici št. 13/11. na
Aleksandrovo cesto št. 48/1
pri glavnem kolodvoru, v hišo mizarskega mojstra Kompare, prej veletrgovina Gaspari -Far\Jnger.
280
J. Brunčič & F. Rebernik f£3:
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 23
izvršuje vsa pleskarska in ličarska dela po solidnih cenah. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi.
Veliki	-^ -S
ilustrovani " * M »
dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL in HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger, MARIBOR št. 104-B.
Violine ou »5 Din. Uočne narmonike on 85 Din. lam-fturice od 9» Din. tiramoloni od ii4!> Din in dalje.
Ali ste že zahtevali ponudbe KNJIGOVEZNICE
S. A. FELDSTEIN	268
LJUBLJANA, Vidovdanaka cesta 12
Izčrpanim
nervoznim, nemočnim.
Da bi se osvobodili slabosti, izčrpanosti, prezgodnjih boleznih, včasih celo prezgodnje smrti je neobhodno potrebno takoj spočetka čistiti svoj organizem strupov, katere skupno s hrano prinašamo (mokračna kislina, urati in dr.), ravno tako pa je treba ojačevati in oživljati njegovo moč s energijotvornimi fermenti, vzetimi od žlez mladih živali, kakor je »KALEFLUID. D. Kaleničenka.
»KALEFLUID* je potreben vsem brez razlike, kateri so ix-rpani po raznih boleznih, slabi prehrani, ali bolezni želodca, napornem fizičnem ali duševnem delu, težkih duševnih potrtostih, prekomernih telesnih ali duševnih ekscesov i. t. d. »KALEFLUID. je večkrat odlikovan na raznih razstavah t Parizu, Londonu, Bruslju, Firenci in Rimu s 5 Grand Prix in S velikimi zlatimi kolajnami.
Brezplačno in franko pošljemo popis, kateri vas se znani z novim načinom obnavljanja in jačanja ovenele moči, zdravja in delovne sposobnosti. Obrnite se:
Beograd, Mrotia 27; miioš Markovič.
»KALEFLUID« sc dobi v vseh boljših drogerijah in lekarnah vsega sveta, pošlje se tudi po povzetju.
Glavna direkcija francoskega društva „Kalefluid" D. Kalenicenko, Pariz, Pigaile, 5.	295
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena
je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:
Sestava živalskega telesa, zdravila. ob-kiadki, masiranje, drgnjenje, o načinu, kako se žival prisili, da je mirna,' o dviganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti »
raznih slučajih nagle obolesti, «ot pri poškodovanju rogov,poškodbi kopita in zakovanju, pri prišču med parkljl, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjeu u, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, oriski, zaprti u, koliki, napenjanju goveo m ovac, pri tuiih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, solncarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan u , popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd.
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo.
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica 54 (nasproti glavne iošte)
Lzdala za Konzorcij »Domovine* Adolt Ribnika r,
Urejuje Filip OmladiC.
Za Narodno tiskarno F r a a Jezecies.