Nataša Matjašec .. življenje kak igro jemlen. MESEČNIK četrtek, 25. novembra 2004, 117. številka (Zgodba z naslovnice - str. 16) ^3 Natalija Johnov ^išel s m na predzadnji letošnji obisk tudi z namenom, da vas spomnim, kdo vse še pride k vam do konca leta. d b pričakujte Miklavža (ne pozabite nastaviti očiščenega škornja), 13. pride Lucija (pazite, da vam ne izk *1 od 20 decembra si bosta kljuko podajala Božiček in Dedek Mraz (bodite pridni, da vas ne bosta a ] ' ° otem spet pridem Pen kot vedno spravljen v Vestnikov objem (rezervirajte si čas za praznično branje). a m p Vam zvesti Pen november 2004 MILAN je bil večkrat evropski prvak [italijanski nogometni klub namreč), trener MILAN (KOB-LENCER) pa bo prvak v drugi slovenski nogometni ligi, če mu bo šlo z nogometaši lendavske NAFTE tako dobro kot doslej. Sicer pa smo ga fotografirali s predsednikom lendavskih naftnih žogobr carjev, MIRKOM HORVATOM (s kravato). Kot ugotavljajo Pentute: nafta je v svetu vedno dražja, podobno pa velja tudi za Naftine nogometaše! Brc xoge j Lendavska idila Mura - Nafta Legenda Gerd Muller uči Boruta Nedavno ste lahko nogometni navdušenci po daljšem času spremljali nastop pomurskega nogometnega rept^ zentanta - na tekmi proti Slovaški je namreč zastopal SL^ barve BORUT SEMLER iz APAČ, stari znanec Pentut J fant si publiciteto nedvomno zasluži, med drugim t« zaradi dejstva, da ga nogometnih veščin uči nihče dr« Mursko-morski val je ena od najbolj razpoznavnih oddaj na radiu Murski val. Tudi zato, ker se njeni poslušalci zbirajo na različnih mestih Največkrat sicer ob jadranski obali, včasih pa tudi kje drugje. Fokral se je avtorica oddaje SOMJNA ŠPINDLER skupaj z agencijo Relax odločila, da M-M-valovce odpelje v eno najlepsih srednjeevropskih prestolnic, v BUDIMPEŠTO Kot se za udeležence tovrstnih srečanj spodobi, tudi tokrat izjavljajo, da je bilo enkratno m neponovljivo. Ali z eno besedo: murskovalovsko. kot legendarni srednji napadalec nemške repre^^y GERD MULLER Sicer pa si bo Borut minevajoči nov zapomnil tudi po tem, da je prispeval levji delež k 1 ■ v amaterske ekipe BAYERNA in MUNCHNA, i pokalnem tekmovanju boljši od EINTRACHTA i? ® SCHWEIGA. Zmagali so s 3 ■ 2, Borut pa je podajalec in 1-krat strelec zadetka. Tako je s amaterji med osmimi najboljšimi ekipami, ki se pU6- za nemški pokal. Omarice so pripravna reč Lahko služijo za spravljanje oblek, lahko p11 Telekomove. V njih bi potemtakem morali biti različni tehnični predmeti. A ni"11 v KRAŠČIH so se v tovrstni omarici naselili polhi Njihov dom so po zaslugi teUk Branka odkrile tudi Pentute. Po Brankovem pričevanju so polhi v omarici & ? Pentute ne poročajo, ali so polhi v tem času kaj telefonirali ali raje deskali po m ' ■ V vsakem primeru pav tem času ni bilo reklamacij strank (ljudi) zaradi previsu kp1 ‘ Gorički polhi Samica z mladiči Nadzorovanje legla z višine Mladici pri počitku želimo. november 2004 Skrivalnice Kaj (ljubosumno) čuva MJ? Pentute ne bile to, kar so, če tu in tam ne bi »udarile« tudi tistih, ki so povsem prepričani, da jih ne more zadeti - »akljoc« fotoaparata namreč! V dobri veri, da ga ne bomo prestregli, je bil tudi Vestnikov novinar MILAN JERŠE. Pa vseeno nam je uspelo. Kaj je v času našega »prestrezanja« počel, ostaja uganka za vas, ljubiteljice in ljubitelji skrivnostnih pentutarskih igric. Je skrival kakšnega od volilnih programov? Je tiščal k prsim cvet svoje mladosti? Ali kaj tretjega . tekal Pri Zavčevih se je začelo, Gyorekovi bodo nadaljevali je znova pričakovati očiščevalno akcijo Bragy Koniereia KATANEC ■ KAPO DOL, Pentute ne poročajo. Jajov tildi kavboji GRAD na Goričkem je znano čarovniško in divjezahodno središče, kjer se zbirajo sodobni kavboji. Kot se spodobi, ima vsak svojega (konja namreč), in ko pridejo pred gostilno (saloon), jih po pravilih »parkirajo«. Malce nerodno je, ker ni privezov, a se le znajdejo. Posebno pozornost javnosti pa zbuja štirinožec, ki razume na povelje »Kapo dol« -kot to počne gospodu HUSARJU iz DOLJNIH SLAVEČ. Ah je napisal recepturo za tovrstno početje nekdanji nogometni selektor SREČKO kot štiri desetletja je naročnica Vestnika in pravi, da posebno dobro pozna * damo Žute kuže IRMO BENKO. Skupaj načrtujeta bližnje snidenje, do :r&t pa fotografija družine Vohar z vročega kontinenta kengurujev. Undan se je pentutarski fotograf sprehodil skozi BELTINCE in uzrl množico ■ ki so se ukvarjali s pospravljanjem. Hitro je Škljocnil, kasneje pa ugotovil, ’■ je ustavil pri domačiji, kjer so odpravljali »posledice« enega najbolj kh dogodkov - rojstva. . ELENA ZAVEC in njen izvoljenec SIMON sta namreč bogatejša za JV°rojenko, malo LUCIJO, v čast kateri so sosedje, prijatelji in sodelavci *ališali~ okolico hiše. Sicer pa pri isti hiši v nekaj dnevih pričakujejo nov ^ščaj, tokrat bo »avtor« BRANKO GYOREK s svojo ANITO. In najkasneje Pridemo tudi na dom Vestnik, . p * M resnice pesnik! november 2004 Pen 28^ dvajsetič v Gerlincih Mošt, vino in kostanji Mag Anton Vodovnik Irma B. ■■ dobro vino Dober mošt Na dvajseto ocenjevanje mostov v Gerhnce je prispelo 47 vzorcev. Prvič so prišli Avstrijci in zmagali. Šampijon letošnjega ocenjevanja strokovne žirije, v kateri so bili tudi (od leve) Matija Gjerkeš, Jože Gomboc, dr Alojz Slavič in imčanom pomaga pri izvedbi zdaj že kar zahtevne prireditve. Ob šampionu je dobilo diplome kar petnajst vzorcev mošta, to pa že napoveduje, da bo novi letnik goričkih vin zelo zelo dober Kda vse to sp roba mo, zmerno s klejti najdemo. Zdaj vsi dobre voule smo, leipo si popevlemo. Vince to res je prava stvar, ki v glavi dela pravi čar, zato pijmo ga sigdar. Jože Vogrinčič, Gerlinci 111 Čez dva dni je s ponosom prejel diplomo, ki mu pomeni skoraj toliko kot šampionski naziv iz leta 1997. Nataša J. Jurij Z, Vlado Smodiš, je bil Giinther Hatzl iz Poltna s chardonna yem, takoj za petami pa mu je bil z isto sorto domačin Viktor Dravec. Ob podelitvi priznanj mu je ža dosežek iskreno čestital predsednik strokovne komisije Ernest Novak, ki je tudi predsednik Društva vinogradnikov Goričko, ki Ger- Slikovita gorička vas Gerlinci je od nekdaj slovela po vinski trti, dobrem vinu in kostanjih. Kombinacija »Šturma« (tako v Gerlincih pravijo vinskemu moštu) in pečenega kostanja je slastna. Skoraj z vsakega dvorišča diši po njej. Pred dvajsetimi leti so v tem vonju zavohali svojo priložnost domači gasilci, ki so skoraj vsi itak tudi vinogradniki, in v navezi z vodstvom takratnega Živinorejskega zavoda iz Murske Sobote organizirali prvo tovrstno prireditev v naših krajih - Praznik mošta, vina in kostanjev - z ocenjevanjem mošta in izvolitvijo princese. Osnovnim poudarkom prireditve so ostali zvesti celih dvajset let, in ker je jubilejna tudi uspela, že razmišljajo o prihodnji jeseni. Res je nekaj v dobrem vinu in pravšnji meri popitega! Pokušanje mošta ...Viktor Dravec je zanj dobil drug naiho^^oceno 4.25. rok ni motilo. Gospodar Marjan si je nadel brento, : grozdja pa jo je do roba napolnila Gabrijela Gomboc Vinogradi in trta so le na sončni strani. Trsi se oklepajo bregov in nadzirajo vse, kar se dogaja nižje. V vznožju ali na vrhu so običajno hiše ali hišice s posvečenim temnim, prostorom, kletjo, ki daje zavetje žlahtnosti iz vinograda in človeku, kjer ta najde okrepčilo za dušo in telo. Med veleumi človeštva je bilo zelo malo abstinentov. Trdijo, da pravšnja mera zaužitega dobrega vina izostri duha in dobrodejno vpliva na ustvarjalnost. Po opravljenem delu ‘ je gospodar M povabil k malici. 4;^ .j Seveda samo tiste, ki so pridno delali, medtem ko so se rado-® vednežem lahko cedile samo sline. - Gospodar je radodarno odrezal debel kos kruha, Janko DuriČ, vodja prireditve, pa ga je slastno pojedel in / splaknil s »špricarjem«, zato mu je beseda prvo sobotno popoldne v novembru tekla kot namazana. gospodarju Marjanu Flegar- j** ju. Njegove gorice so bile ,. Jf . t A bogato in zdravo obložene - Mn jkB raiM W prizanesla jim je peronospora, ki je mnogim uničila letošnjo letino, in tudi fc; MK ptički so zrele jagode pustili na miru. Kot da bi se želeli zahvaliti gospodarju, ki je 7 nekaj trsov prijazno namenil za prikaz ' trgatve ob gerlinskem jubileju. Trgačem je pod prste gledala množica obiskoval0' med njimi tudi gostje iz Kobilja z županom Pavlom Nemetom na čelu, kar pa Prld In Viktor Dravec Še na martinovo v svoji kleti, sodih dogajale velike stvari. Da je res laka. tudi mi, gospodar pa je prislonil uho, da b1 Lf{)^ sporočila. Viktor je prepričan, da se je pra* mošt spremenil v odlično vino, kar mu bo dalo za urejanje kleti v delu nekdanjega gosp®0 - ir* poslopja. »Vse sem naredil po lastnih zarm^j^ kakšno leto, pa bo moja klet najlepša na svetu-počutje pridelka z okrog 1200 trsov, ki lepo neposredni bližini domačije.« Pika na i pa je v Gerlincih tradicionalni izbor princese mošta, vina in kostanjev. Ob jubileju so izbrali princeso princes. Na tekmovanje so povabili vse dosedanje princese in večina se je opogumila. Laskavi naziv je pripadel prvi princesi iz leta 1985 Anici Gomboc, poročeni Popovič, in za nagrado je dobila ob lenti iz kostanjev, kroni iz vinske trte in vrču tudi objem cankovskega župana Draga Vogrinčiča. Gerlinska dekleta M®™ Hilda, Gabrijela in N® ‘ so znala pritegniti P01! nost - iz grozdja j® iq' curkoma teči slasten Še bolj kot na to po le^ nejši spol vrgel pog'1 dvignjena krila. In da kakšna kaplja malto * ■ nič, so po starem 0°^ zmečkano grozdje J* teno stisnili v sto l®f , stiskalnici. Marjanu je pomagala Gombač, za obteži*eV,‘ bila dovolj vitko Bonifarti. Vse skupaj ^ prava paša za oči, s®’i * mlajši takšnego »prešanja« ne potoki0 %niiK29 p^n___________________________________________________________ Zločin, umoma Nizozemskem je presenetil Evropo: mnogi so se začudili, kako je to Mogoče, da se je nasilje čez noč preselilo s televizijskih zaslonov na konkretno evropsko utico. Radikalni islamski fundamentalist je namreč ustrelil, nato pa še prerezal vrat Ulmskemu režiserju Theop van Goghu. Nizozemska je slovela po tem, da v zadnjih ^isto letih v njej ni bilo ubojev zaradi verske nestrpnosti. Pred tremi leti so sicer ubili Politika ekstremne desnice Pima Fortuyna in kot po naključju: izmišljeno zgodbo o tem politiku in njegovi nasilni smrti je snemal prav Theo._ __________ univ. dipl. EiKA ° Se )e’ da so zelo tolerantni, te, ^htm do te mere, da sploh ne skrbijo za emigran-So se naselili v državi. Pav ti islamski prišleki se '8^n°|^anes niso v nizozemski način življenja: ' ,S y otr°M živijo v zaprtih konklavah, ne hodijo v kasneje postanejo radikalni sovražniki družbe, živijo. 18 tD p°grebu filmskega režiserja Thea van Gogha se °lob ° Več sto 0 Mem so se časopisi razpisali I °,evniku za svobodo. Znani nizozemski dokumen- ta °s Putter je pred dnevi izjavil, kako se »pri 1 stvareh Pretirava, da Theo van Gogh ni bil । V., Sen mučenik. Bil je alkoholik, jemal je mamila, Pa je bil genialni filmar, ki je strašno rad 5‘h izzival« fjj ' Muslimanskih komunah. Šlo je za osemminut-zgodbo za katero je zgodbo napisala I ^,/Mska političarka Ayaan Hirsi Ali iz Somalije. ' %> / Se J® z njo začel družiti, zanimal ga je islam, I J Po terorističnih napadih v Ameriki. uv X' vpletel v film resnične podatke, je filmska ^Mišljena. Opisal je usodo deklet, ki se morajo LZ Jiudmi. ki se jim v zakonih predstavljajo kot i ^^žiser j© obdelal izzivalno gradivo - v filmu je ženske od glave do peta oblečene v črna b te) ^dicionalne habite Izpod njih so se bleščala h-|| . esa z napisi iz korana ki opisujejo kazni za pbjj žene Režiser je s filmom šokiral javnost To S G^gov cilj To ie nlačal s smrtjo. Režiser je bil '-j, M da je niegova vloga v družbi in v filmskem dvorni norec Pavliha, ki lahko reče, kar se :g. ^er je nedotakljiv. Žal je resnica drugačna T kj " sMrt je vznemirila nekatere druge ustvar-A 0 Muslimanskem fundamentalizmu niso piša,i v rokavicah, marveč so ga napadali, opozarjali nanj kot na nevarnost, ki lahko rani civilizacijski del Evrope. Znana je usoda indijskega pisatelja Salmona Rushdija, ki je po objavi romana Satanski verzi navlekel nase »fetvo« (smrtna obsodba), s katero ga je nekdanji iranski vrhovni ajatola Homeini obsodil na smrt. Vsak Musliman, ki bi ga ubil, pa bi dobil visoko denarno nagrado. Pred dnevi je Rushdie zavrnil razgovor o odnosu med umetnostjo in islamom. Še vedno namreč živi ilegalno, menjava stanovanja (in žene) ter še vedno piše in objavlja dobre romane. »Razumljivo, da me skrbijo grožnje, zaradi mene in zaradi ljudi, ki jih poznam,« je izjavila književnica Irshad Manji, avtorica knjige Neprijetnosti z islamom. Pisateljica živi v Torontu: stanovanje je obdala z neprebojnim steklom, nikomur ne odkriva svojega dnevnega reda življenja, nihče ne ve za njeno telefonsko številko, elektronsko pošto dobiva prek svojih založnikov. Prav ona je napisala komentar ob smrti Thea van Gogha, ki ga je ubil osemindvajsetletni islamski skrajnež. Njen primer ni osamljen. TUdi italijanska novinarka Oriana Failaci je s svojim uspešnim romanom- Bes in ponos, ki ga je napisala po napadu na nebotičnika 11. novembru, razjezila nekatere ekstremne muslimanske organizacije. V predgovoru v svojo knjigo Življenje mi je resnično ogroženo je zapisala: »Nisem religiozna - vse vere težko sprejemam in prenašam, no islamska po mojem mnenju sploh ni religija. To je tiranija, diktatura ...« Spomnimo se, kako je bilo orožje v preteklosti napačno sredstvo za reševanje strahopetnih maščevanj in dilem. Spomnimo se psihopatskega morilca, ki nas je hotel »rešiti« ustvarjalnosti Johna Lennona, pa maščevalcev, ki jih je pogoltnil mrak, potem ko so ubili igralca Brucea Leea, da ne omenjamo ameriških repperjev ali politikov. Smrt nizozemskega filmskega avtorja je opomin, da ustvarjalci ne smejo do konca razkrinkati družbenih problemov, verskih zanosov ali drugih moralnih, etičnih in verskih dogem. Ljudje želijo povprečnost, kič in meščansko razmišljanje o »nalez Ijivih« boleznih moderne civilizacije. Evropa je ponudila televizijsko oddajo Big Brother, v kateri je vse lažno, konstruirano in mogoče slika našega življenja, s katerim se lahko spoprimemo šele, ko si ga ogledamo po televiziji. Pa smo res takšni? Upam, da ne. Branko Šbmen Dobrih sto petdeset let star običaj, pošiljanje božičnih, novoletnih in sicer prazničnih voščilnic, danes vedno bolj izgublja klasično obliko, v ospredje pa rinejo nove elektronske oblike tovrstnega dopisovanja. Kljub vsemu pa tistih starih še ne gre pozabiti. Če nič drugega, je njihova narava ostala osebna. Vrnimo se v začetek 19. stoletja. Takrat so se namreč pojavile prve tiskane voščilnice, njihov namen pa je bil dobrodelen. Sicer pa so ročno pisane in slikane voščilnice svojim dobrotnikom pošiljale že redovnice v 15. stoletju. Slovenci smo voščilnice pošiljali med prvimi na svetu, saj velja za njihovo domovino Avstro-Ogrska, kamor smo tedaj spadali tudi sami, kljub temu pa pripisujejo prvo božično voščilnico Angležu, ki je okrog tisoč Izvodov voščilnice, na kateri je bila izrisana vesela druščina s kozarci v rokah, poslal svojim prijateljem. Voščilnice so se v klasični obliki in motiviko obdržale torej do današnjih dni. Po drugi svetovni Zakaj pišemo voščilnice? vojni je bila vsaj pri nas motivika nekoliko spremenjena, čeprav je v krščanskem okolju še vedno prevladovala podoba Jezuščka, angelčkov, zvončkov .... ob veliki noči pa pisanic in zajčkov. Zadnjih nekaj desetletij smo se, lahko bi tako rekli, spet vrnili k izvornemu namenu voščilnice -dobrodelnosti z Unicefovimi in drugimi voščilnicami, vse pogosteje pa se »bremena« pisanja rešujemo z raznimi SMS-sporočili in voščilnicami prek elektronskih medijev. Pravzaprav postajamo leni torej tudi za prijatelje in sorodnike, da o osebni noti, ki smo jo prej izkazovali s pisanjem na roko, ne govorim. Posebno poglavje so seveda voščilnice, ki jih pošiljajo podjetja. Nekatera se vračajo k izvirnemu namenu, druga iščejo svojo izvirnost, oboje se mi zdi prav, tretja pa se spet poslužujejo ustaljenih form »neosebnih« voščilnic. In če ostajamo pri klasični voščilnici, zakaj je ne bi ohranili, ko pa smo bili konec koncev med prvimi na svetu, ki so jih pisali, Slovenci namreč. Ob vsem prej napisanem pa bi se, preden se odločamo o tej ali drugi vrsti pisanja, lahko vprašali, zakaj voščilnice pravzaprav pošiljamo? Zato, ker se nekoga radi spomnimo ob praznikih, zato, ker bi ob tem radi še nekomu, ki mu prazniki niso tako praznični, pomagali, zato, ker se nekoga moramo spomniti, ali zgolj zato, ker je takšen pač red!? Vsak za sebe ve, kako in kaj, in temu primerno se bo pisanju voščilnic tudi posvetil! Pa prijetno pisanje in lepe praznike! november 2004 Izkušnje v lendavski Mehaniki Uspešen poslovnež Josep11 Rodil se je pred 70 leti na Ivancih pri Murski Soboti. V domači vasi je hodil v osnovno šolo, ki je bila podružnična šola bogojinske. Gimnazijo je končal v Murski Soboti in nato šel študirat v Ljubljano. Uspešno je naredil štiri semestre in vmes inštruiral štiri predmete. Tudi matematiko. Zaradi življenjske nuje, kot sam pravi, se je wnil domov, da bi z obrtjo zaslužil toliko, da bi pozneje lahko doštudiral brez tuje pomoči. Na štipendijo kot kmečki sin takrat ni mogel računati. P^Hvju Očitno so moje sposobnosti spoznali tudi takratni politiki, ki so se ukvarjali z gospodarstvom Na njihovo prigovarjanje sem v Lendavi, v sklopu Mehanike, ustanovil obrat za predelavo plastičnih mas. Odlično je uspeval. Tam sem bil vse. Vodja obrata, komercialni Doma z delom kljub vsemu nisem prenehal. Spoznaval sem ljudi po Jugoslaviji in se seznanjal z novo tehnologijo Od tam sem odšel k vojakom Po vrnitvi so se stvari obrnile na bolje. Delal sem za Mehaniko in tudi doma sem razvijal posle. Ker je v družbenem obratu posel dobro šel, nisem imel problemov. Še več, Nekoliko sem bil v privilegiranem položaju, saj sem dobival plačo od občine in tako nisembil vezan na razmere v Mehaniki. Ko sem prišel tja, so imeli tako polna skladišča, da nisi mogel odpreti vrat. Tisto sem vse prodal Tudi materiale, ki so se takrat težko dobili, sem uspel dobiti Ker sem na Jesenicah naletel na nerazumevanje, pravzaprav me vodilni sploh niso hoteč sprejeti, sem se nekega dne najavil pri Hafnerju - tistem Hafnerju, ki je pozneje s prstom v skupščini žugal Miloševiču Predstavil sem mu problem. koliko delavcev je povezanih z dobavo tega materiala in kaj bi se lahko zgodilo, če ga ne dobimo. Konec razgovora je bil takšen, da so me pozneje tovariši z Jesenic - kar štirje vodilni - peljali na kosilo v Kranjsko Goro! Tistega materiala sem imel toliko, da sem ga lahko zamenjeval za drug material, ki se je na tržišču ravno tako težko dobil. Bahanja nisem poznal, tudi zunanji videz bogataša me ni zanimal Moj cilj je bil, da se uredita proizvodnja in oprema, najboljša, kar je dovoljeval tisti čas. Tudi s politiko nisem prišel navzkriž m v šali sem se strinjal z njihovim pregovorom iz zgodnje dobe, da je pri vatnika treba ustreliti, vendar ga je treba spoštovati, dokler daje denar Plačal sem ogromno davka, ker sem imel res vehk promet. Če bi ga zdaj primerjal s kakšno drugo dejavnostjo, bi kdo rekel, da se delam važnega. Politiki so takrat rekli: »Če bi imeli v občini pet Špilakov ..« TUdi z raznimi inšpekcijami ni bilo problemov. Ne z davčno ne s policijo. Tako smo delali, kot je bilo predpisano. Knjigovodstvo se je vodilo dosledno Inšpekcije‘me nikoli ni bilo strah. Lahko so prišli kadarkoli in pregledovali, tudi za leta nazaj Avtomobilov sem imel kar nekaj. Največji je bil opel karavan, ki pa ni bil kaj posebnega. Zanimiva življenjska pot poslovnega uspešneža, ki je sodobne trženjske poti ubiral že, ko so drugi mislili, da je Marx razrešil vse probleme. Otrokom sem ustvaril možnosti za 11" nje delo, način dela so imeli priliko ' so odraščali Brez discipline, zagnanosti, poleg vsega drugega gre. Imam pet vnukinj in zdi se mi. da le ’ nekaj podedovala po meni. Če drugeS^ vsaj to, da rade in lepo rišejo. Tudi -f vedno veliko slikam - v glavnem v °Wnl niki. Tudi rezbaril sem. V napetih jj sem v likovnem ustvarjanju našel sp1' . in zadovoljstvo. Ravno tako mi je 1 L lovstvo in gobarjenje - pri vsakem žična kondicija -izredno pomembna sem bil aktiven v različnih marsikatero funkcijo opravljam še 'c sem med ustanovitelji obrtne zadrw * |rt murka in njen direktor, bil sem Pret Obrtne zbornice M. Sobota, Zveze obrtnih združenj, že dvajse' predsednik komisije za podporo m N1' tarne zadeve pri Obrtni zbornici SW H Trenutno slabi pogoji, drzni a tudi umik_________________— Z njimi se nisem obremenjeval, atpnr> UI | lahko privoščil kaj boljšega. Mon la 11 T •1 ? ker so bili takrat avtomobili politikom '■ peti. Prostega časa za zabavo je bilo n«1 začetku skoraj nič Prvih petnajst let lal najmanj šestnajst ur na dan. Se je Pa dilo, da sem delal dvajset ur skupaj, šel1 dremat, nato pa se s »še toplimi« vzom F"1 v Sarajevo, na primer. V bistvu je . stresno življenje, in če si hotel uspeti, srJ' velikokrat tvegati - iti tudi na vse ali n# Zadovoljen, aktiven --- - -- — »-k ženinem domu v Noršincih. Na tej lokaciji smo še zdaj. Vmes, leta 1963, sem nekaj časa delal na Blisku, kjer smo delali obešalnike za Muro. V tistem času je moj obrat vodila žena. Leta 1965 sem nato delal v Panoniji. Takrat smo tam razvili sto artiklov, lahko bi se naredilo marsikaj velikega. To so bili časi, ko se je razvijal jugoslovanski trg. Če nisi imel poznanstva, nisi prišel nikamor. Meni ni bilo treba veliko potovati, stkal sem dobre poslovne veze. Pokličeš človeka v Valionici bakra v Sevojnu: »Čuj Mile, pošalji to, pošalji ono. Uredi to, uredi ono!« Če ga ne bi poznal, ne bi veljalo nič, tudi če bi potoval tja. Tako sem prihranil čas in denar Hladna valionica Nikšič, Železarna Jesenice, Zorka Šabac, Crvena zvezda Sombor . Povsod sem poznal nekoga, ki sem ga lahko kadarkoli poklical. Kot privatnik si v tistem času težko prodajal, le indirektno. Nekoga si moral imeti iz družbenega sektorja, v imenu katerega si prodajal Mislim, da. sem imel največji posel s firmo UPI iz Sarajeva. Vsak drugi dan, najmanj pa dvakrat tedensko sta vozila tja dva tovornjaka blago, košarice za embalažo. Moj poslovni vrhunec je bil verjetno leta 1985. Sodelovali smo pri izdelavi opreme za elektroindustrijo in kmetijsko industrijo - po vsej Jugoslaviji, za TAM v Mariboru Tam smo razvili in izdelali orodje za grelec tovornjaka TAM. 2000 ... Živeti skromno___________________________ Prvi večji posel sem dobil v tovarni Mura, leta 196), ko sem začel za njih izrezovati gobice za najlonske srajce. V tem času sem prišel v stik s prvimi predelovalci plastičnih mas v Sloveniji. Bilo jih je morda deset. Večji preobrat pa je vsekakor leto 1962. Takrat sem že bil podkovan obrtnik in ponudila se mi je priložnost, da sem začel izdelovati izdelek, ki so ga potrebovali po vsej Jugoslaviji, posredno pa. sem ga izvažal tudi v Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Francijo in Rusijo Takrat mi je šel posel res dobro. Hišo, v kateri zdaj prebivam, sem zgradi) leta 1968 - brez dolgov. Redno zaposleni so bili že štirje delavci Delalo se je v dveh izmenah - na L Sem upokojen. Lahko povem, a“ .jjp zadovoljno, lahko pa tudi povem,da 1 ’’ več delam, kot sem kdaj prej v živ')6^ , ^1 več kilometrov naredim, kot sem lh * Mislim, da preživljamo za pč '1-najslabše čase. Tako slabo še ni prejšnjem sistemu ne. Za proiz^ . d vim, drugo si bifeji in trgovine CiU pjM1 uredim proizvodnjo, da jo spr^01 raven, da bomo konkurenčni evropskem trgu in da.bo ostal Še k*1" tudi za uvajanje kakšne nove proi^11 , mi bo to uspelo, sem bom umaknil i*1 več prestopil praga proizvodne ha Recept za prvi uspeh: poliuretanska pena___________________________________ To je bilo tam leta 1956 Pojavila se je poliuretanska pena, nekaj novega, posebnega, modernega. Z majhno gobico si lahko pral najlonsko srajco, iz nje so izdelovali razne igrače ali marsikaj drugega, delovala je čudežno Igrače so bile do takrat v glavnem iz lesa ali pločevine. Ko mi je v roko prišel prvi kos, ki je bil izdelan iz te pene, sem naenkrat dobil idejo za. kar nekaj izdelkov, ki bi se lahko dobro prodajali na takrat vsega željnem tržišču. Odločil sem se za igrače. Postopek je bil povsem enostaven, saj sem jih izrezoval z britvico in nato lepil. V trgovini sem kupil leseno igračko, jo po prepolovil in tako dobil šablono za slona, ribo, konja itd. Vse sem delal ročno Tu m tam mi je pomagal oče S prvim tako zasluženim denarjem, mislim, da z ribo, sem si kupil tudi prvi stroj, pravzaprav strojček, ki je bil še najbolj podoben kolovratu. Kupil sem ga v Kamniku, starega, polavtomatskega. S kolesom sem ga peljal v Ljubljano. Ko sem prečkaj železniško progo Ljubljana-Kamnik, se je kolo zaradi teže sesedlo m moral sem stroj in kolo pustiti pri prvi hiši Dober teden sem potreboval, da sem organiziral prevoz v Soboto. Z njegovo pomočjo sem lahko normalno živel, obogateti pa se m dalo Dobra izkušnja na začetku moje poti je bila, ko sem nekemu »finemu gospodu« posodil prvi privarčevani denar. Ves čas sem varčeval, razkošja si nisem mogel privoščiti. Potem je ta gospod z mojim denarjem pobegnil v Ameriko, jaz pa sem si moral sposoditi denar, da sem poravnaval sprotne obveznosti. p^n------------ ---november 2004 KOTIK 3i_ Velika TRIPENKETA Tri vprašanja za šest znanih Pomurk in Pomurcev in osemnajst zelo različnih odgovorov. Vredno jih je prebrati! (^Kakšna bo vaša silvestrska toaleta? Bush je zmagal. Kaj se je spremenilo v vašem življenju? Vaša najljubša igrača? Sandra Feher lastnica Beauty centra, Lendava Toaleta bo odvisna: a) če me mož kam povabi, b) če se babica za tisti dan odloči za varstvo otrok, c) od rezultata vsakodnevnega tekanja s psom, Q Veliko! Največja država sveta je dobila novega starega predsednika, na drugi strani pa je v neki majhni deželi neka Sandra uresničila svojo življenjsko željo. 0) Igrati se pomeni graditi most med fantazijo in resničnostjo, čarobno učinkovitostjo lastnega jaza. Zalo je moja najljubša igrača vedno odvisna od moje volje, želje ... po čarobni akciji. Jožef Horvat klanec Državnega zbora, Žižki sin kmečkih staršev. »Toaleta?« Gospod °PoriŠič, pomagajte! ^Pcrišič: a) toaleta: bol/šo ženska obleka za P°sebne priložnosti, J toaleta: prostor s straniščem in umivalnico. gospod Toporišič! Or*l bo v smislu točke a mojo silvestrsko toaleto ^Iništvo toalete je namreč določeno z lastništvom Marnice) oblekla moja žena, v smislu točke b pa ® toalet edini prostor v našem domu, kjer ne bo “i istrskih dekoracij | 9ush namreč Še nima podatkov o mojih naftnih Mjih. Mjubšo igračo predstavlja množica zavrženih igrač mojih otrok. Ker pa p cas vse man, mo; ^nik, sem iz spoštovanja do dragocenih igrač iz njih usNaril »Moza.k spominov« v velikost, kvadratnih metrov Družina mi je dala lokacijsko dovoljenje za postavitev »umetnine« v garaži. z mojo najljubšo igračo srečujeva vsaj dvakrat dnevno (do pred kratkim). Bertalanič ^lur Agromerkurja, Sobota na hiiBr ntem življenja in vse ^n5u zn družino smo se . da bomo silvestrovali doma lin rCl' ’ ®‘^e,na hčerka in 7-letni ^orda pa Še kakšen sorodnik r|iqi* । Tako torej o posebni j Otoški toaleti ne razmišljam, jV obi., D°d° udobna domača nrimerna Z veseljem pa prepuščam predpraznično UU'VloTr T' ovoljstvo« ob izbiranju toalete tistim, m o ” SLu . LnS.npaa bistvenega vpliva v osebnem življenju ne ™ >o. do „ ZDA daleč od lol UoA™„k.. t>Ui. do 16'° čdlPa '6t d°T bl,°i T,d "° 'Ujmo našim, slovenskim »Bushem« m »Kerry|em«, ki so za nos r^ qql minilo in da se lahko posvetimo lp0fnembnejši. ....... , . o me spremljajo od otroških let. Z leti se sicer spreminjajo, a hn n'imi otroških igrač imam najraje po igri pospravljene igrače svojega name, ostaja podoben Od otroških g včasih težko razume, da stanovanje Boštjan Bertalanič projektant - programer pri Transpaku in glasbeni redaktor na Murskem valu Silvestrovo je zame čisto navaden dan. Lanski pa je bil idealen: z ženo sva novo leto pričakala v Kuala Lumpurju v kratkih hlačah in rokavih - oblečena preprosto, popotniško in na ulici. Ne maram namreč prenapihnjene potrošniške mrzlice, kjer vsi histerično razmetavajo denar na vse strani. Letos pa bo verjetno treba potrpeti doma, bo pa to vsekakor v vsakdanji opravi. Veliko več, kot si predstavljamo. Zdi se mi, da v svetu protibušizem po tej izvolitvi prerašča v profiameri-kanizem. In Ameriko z njenimi izdatno izvoženimi artikli predstavljamo bolj ali manj vsi (Levi's, Coca Cola, Microsoft Ampak tega ni prinesel novi Bushev mandat, ampak že prejšnji, ko dejansko ni zmagal. Michael Moore je imel prav: »Neumni beli možje so naredili veliko sranja.« ^Sem bolj tehnični tip in obožujem vse dovršene naprave, ki po so lahko tudi igrače: fotoaparat, računalnik, Hi-fi, GPS-navigacija, robot, avtomobil. . Včasih pa je tudi najpreprostejša stvar odkritje: žogo, kolo ... skratka, možnost izbire med mnogimi »igračami« je tista, ki je največ vredna. Vera Granfol prof, sociologije in slovenščine. Gornja Radgona O Odela se bom v chanelovo vonjavo. Nato si bom nataknila sproščeno in nagajivo obleko. Pri nakitu bom upoštevala pravilo MANJ JE VEČ (tudi pri govorjenju). Na ustnicah bo sijal prijazen nasmeh, izžarevati pa želim s svojo osebnostjo. Qj Bush s svojo ponovno izvolitvijo v moje življenje ni prinesel bistvenih sprememb. Noj dela za mir v svetu, kajti mir pomeni tudi nižjo ceno nafte. Uživam v. vožnjah z avtomobilom. Se posebej so mi všeč vožnje s poceni bencinom po naši lepi Sloveniji. Tudi cenejših letalskih vozovnic bom vesela. Lepa rumena kosilnica - ki ni predmet moralnih razprav in razvnetih misli. Omislila sem si jo v letošnjem letu. Aktivnosti z njo so me sproščale in razbremenjevale napetosti vsakodnevnih stresov. Z njeno pomočjo sem urejala okolico doma, ki je moj izvir, pribežališče in svetišče. Pred dnevi sem ji omogočila zimsko spanje, veselim pa se že pomladi. Zvonko Kustec ravnatelj Gimnazije Frana Miklošiča, Ljutomer O Glede na to, da najraje pričakam novo leto v družbi najdražjih, čim bi (že doma, bo silvestrska toaleta temu primerna. Ne bo problemov s čistilnico, likanjem in temu primerno meni tujih opravil. Tudi s frizerjem nimam več dosti opravkov, saj me je mati narava že pred leti rešila teh skrbi Q Pravzaprav se ni spremenilo nič. Še naprej bo treba vsak večer gledati dnevnik in spremljati cene, predvsem naftnih derivatov, da nas v šoli ne bo zeblo. Nasi debaterji bodo imeli mnoge aktualne teme in mi bomo imeli še naprej dežurnega krivca. Q Vsekakor prave igrače nimam več. Če že govorimo o igračah, sta to računalnik in moj zvesti partner maček Muri, ki skrbi, da zjutraj ne bi zaspal. Imava pač bioritem, obrnjen za 180 stopinj. 32 OH november 2004 p^n Duša Dolgovaško- Lendavskih Goric Katarina - Katalin - Katica Zaupala mi je svojo življenjsko zgodbo, ki je nadvse pisana in zanimiva za uho slehernega poslušalca Začelo se je ob njenem rojstvu 3. avgusta leta 1949 v isti hiši, kjer ima danes čardo m stanovanje. Skupaj s svojim bratom dvojčkom je Katica peti otrok v družini Šolarjevih. Ko je mama ob njunem rojstvu dobila popadke, je krajevna babica prišla po naročilu Katičine 16 let starejše sestre Marice, ki je po babico pritekla kar pet. kilometrov med goricami. Babica na žalost ni takoj opazila, da je ostal po Katičmem rojstvu v maternici še en Poudarja, da če si zdrav, ne občutiš, da imaš za sabo pet desetletij. Pravi, da je v življenju pomembno, da imaš poklic, ki ga imaš rad, in z veseljem delaš, ter da te družina pri tem ne sme ovirati. Takrat si lahko srečen in vesel in to prenašaš tudi na druge. Njen hobi je »delo in delo«. Ob tem pa še nabiranje gob in regrata. Katica kot 18-letno dekle 2400 m visoko v Montafonu. Ko je v Avstriji delala za kuhinjskim točilnim pultom, je bilo to zanjo najlepše obdobje v življenju, ker je bila skoraj brez vseh skrbi. Vendar si je želela priti domov. Katarino Katico Solar sem prvič srečal avgusta letos na krstu Ajdine Marije, hčerke Vlada Kreslina. Od takrat pogosto prihajam v njeno čar do, Bukeš čardo, vDolgovaških Goricah. V Katicini družbi je prijetno. Kot je v knjigo gostov zapisal eden od njenih gostov Italjan Gian Piero Manfredini: »Katarina ima plemenit pogled in aristokratsko držo; rad bi jo ponovno videl, in to čimprej. Bog ve, ali se to res ne bo zgodilo. Malo že upam, da bo tako.« Katica je namreč oštarjaška, ki ji nasmeh in gostoljubje do gostov prihajata iz srca in duše. otrok Ker je ta v maternici ležal počez, babici m uspelo, da bi otroku sama pomagala na svet. Zato je morala Katičina sestra Marica še enkrat v Lendavo po šoferja, da se je po prašni makadamski poti pripeljal do Šolarjeve domačije in njeno mamo Veroniko, po rodu Ciganovo, hčerko bogatega Amerikanca, prav tako iz Dolgo-vaških Goric, odpeljal v murskosoboško porodnišnico Ampak za sinka je bilo že prepozno, kajti v maternici se je zadušil. Pokojni brat ni dobil imena. Šele letos se je Katica odločila in mu dala ime Bodi. Bodi pa zato, ker je bil njihov oče Boldižar in ker je Bodi izpeljanka iz njegovega imena. Pa tudi zato, ker so ji tako velele zvezde, namreč sama rada opazuje večerno zvezdnato nebo in posluša, kaj ji govorijo zvezde. Tako je Katica skupaj z bratoma, 19 let starejšim Francem in 10 let starejšim Stankom, ter 16 let starejšo Marico in 2 leti starejšo Vero odraščala na domačiji, kjer je morala zgodaj poprijeti za kmečko delo v vinogradu, na ilovnatih njivah pa tudi v kuhinji. Ko ji je bilo šest let, je izgubila očeta, toda kmetija je morala živeti naprej, zato je bilo treba delati še veliko več. Leta 1956 je začela obiskovati slovensko osnovno šolo v Lendavi. Skoraj neverjetna je bila njena pot v šolo, ko je v eni roki nesla šolsko torbo, v drugi pa 2- ali 3-litrsko pločevinasto posodo z mlekom, ki ga je prodala v Lendavi. Pozimi se je s takšno prtljago ustavila vsakih dvajset minut in si v žepu pogrela roke. Poleti je bila pot v šolo manj naporna, ker ni bilo mrzlo, le prašna, makadamska pot je bila ob dežju ena sama blatna mlakuža, zato so bili škornji skorajda vedno blatni. Otroci, ki so tako kot ona prihajali iz goric, so si blatne škornje oprali v lendavskem jarku pod gradom in nato z mokro obutvijo odpešačili v šolsko stavbo Kasneje, ko so bili starejši, so vsak dan skrili škornje v grmu ob jarku, da bi prišli v razred s čistimi čevlji in da se mestni otroci ne bi norčevali iz njih. Šolska leta so bila zanjo nekakšen, izpit za vstop v svet, v.katerega se je odpravila takoj po končani osemletki, ker v Lendavi in okolici ni dobila vajenskega mesta, mama pa je ni zmogla šolati. Kot osemletna deklica s svojo mamo pred sedanjo čardo, v kateri se je tudi rodila. Tako kakor poje Helena Blagne v svoji pesmi po . vaški prašni poti..., tako je tudi naša Katica neizmerno otožna peš odtavala do avtobusne postaje v Lendavi, nekaj korakov pred njo pa je njena zdaj že pokojna mama na glavi nesla hčerin kovček. Med potjo sta srečevali znance. Bili sta tiho in po licih so jima tekle solze Svojo pot je nato nadaljevala sama naprej do Ljubljane k bratu Francu, od njega pa se je odpravila na delo v avstrijski Vorarlberg, kjer je takoj dobila zaposlitev v tekstilni tovarni. Njena prirojena žilica do veselja za delo z ljudmi ji je kaj hitro omogočila, da se je uveljavila kot delavka v gostinstvu, zato se je po šestih mesecih dela v tovarni Najbolj se razživi ob plesu, ko ji Vlado Kreslin zaigra znano pesem Daj mi Micka pejneze nazaj. Tako je bilo tudi na fotografiji pred Copekovim mlinom v Mali Polani, ki je nastala pred leti, ko sta živela še zadnja dva člana Kociprove bande. zaposlila v hotelu A-kategorije Montofbn. Prvi dan so ji dali lupiti krompir in korenček. To delo ji ni ustrezalo in po dvajsetih minutah lupljenja je omedlela Na srečo so jo po treh tednih premestili na delovno mesto, kjer so pripravljali dietne sladice Kmalu je zbudila pozornost nadrejenih, ki so ugotovili, da je sposobna delati za kuhinjskim točilnim pultom, kjer so jo avstrijski sodelavci lepo sprejeli pa tudi sama se je počutila zelo dobro. V omenjenem hotelu je ostala tri leta. V Avstriji je po končanem delovnem urniku opravljala še dodatno natakarsko delo v bližnjem hotelu. Domotožje? Kljub svojemu pogumu in želji po novem, drugačnem življenju ga je občutila. Vmes je bilo tako močno, da se je vrnila in se želela v Sloveniji, oziroma takrat v Jugoslaviji, izučiti za frizerko. Toda po treh rfiesecih v domovini je ugotovila, da to ne bo prava rešitev, zato se je znova vrnila v Avstrijo m spoznala, da si je že od nekdaj želela postati natakarica. Nisem pa Posebnost, ki jo obvlada Katica, je sanje z vrčem, manjšim sodom ali s,<,f ° na glavi. Seveda sta vrč ali sod p«”'' vina. Po tem je znana daleč naoko*1, veščine se je naučila v Avstriji. edini, ki misli, da bi bila Katica odliolia gledališka ali filmska igralka. Vrnitev za vedno_______________ Po nekaj letih pa se je res vrnila na1 v Slovenijo, in sicer kot natakaric3 restavracijo Vikend v Radencih. Zatem je ob delu vpisala v triletno večo1"110 gostinsko šolo v Radencih, nato Pa srednjo hotelirsko šolo v Mariboru, ka1-" se je tri leta vozila štirikrat na teden- e0 _ hitro je napredovala in si za svoj derl kupila nov avto stoenko. Leta IS?5 ,c stala šefinja v gostišču na Kapeli, ki® spoznala organizacijo dela v gostmS1 ■ Gostišče je takoj obogatila s telefon0111 džuboksom, ki je goste navdušil Ker v tem nekoč znanem gostišču gibalo mn-ljudi, znanih in manj znanih, se je K1 nekega lepega večera spoznala z zikantom skupine Golf, ki je takrat sp'1 Ijala Karlija Arharja Postal je njen Ijenjski partner in oče sina Božida Zaradi sinovega šibkega zdravja se je zelo bala m se je že takrat odločila, da zahvalo za njegovo zdravje P03^^ kapelico. In res je bila leta 1" 1 goslovitev kapelice v njeni vasi, KI st& , zgradili skupaj s še eno dobrotni00 okolice, ki je darovala zemljišče. Po porodniškem dopustu je nekaj delala v radgonskem hotelu, |mte 1 . prišla za šefinjo hotela Lipa v Len'‘'\ rfji temu dala sloves pravega hotela. K'' je to naredila le s pravim pristop" ' . ljudi, do gostov, ki jih je treba razu' •' razvajati, kar so do njenega prihod11 zelo pogrešali □ima zbijat. - mah aam „ --------------— Zaradi tega in še nekaterih drugih 5 v ki jih je doživela med ljudmi, zapos^1 hotelu, je odšla leta 1990 iz hotela h ustanovila lastno turistično apcnC- v Ker pa jo je že od vsega začm^i lastnem podjetju dajal strah za. o d ■ J in vojne leta 1991, je imela v '"'l' dodaten zaslužek z vinotočem a manjšo turistično kmetijo. Leta 1992 je zaslovela s svojo » p;> Bukeš čardo, katere posebnost so domača hrana, domači ambient ciganska glasba ter veliko gostot koncev Evrope m sveta. Danes je srečna, da je zmogla P'' $ vse dosedanje probleme, ljudi, ki jo zares cenijo, in tudi m sina Božidarja, ki gre po njenih 1 ■ Pred časom se je odločil oditi živ za kar Katica misli, da je tako . ' jiiit spoštuje njegove želje, vendar sl -1"- • da bi se nekega dne vrnil v Slov® itP2 Bojan'1 p^n november 2004 Danica si je Borisa Janez Jakob, rojen v Lipovcih v Prekmurju, živi 36 let v Ljubljani in tam uveljavlja Jakobovo šolo za ročno pletenje okrasnih izdelkov iz slame »nagledala« prej H kot hčerka i Tašče o zetih & Zeti o taščah Kafro je policijskemu komandirju sestra poiskala ženo? Kako nepredvidljive in različne so človeške usode, se lahko Prepričamo tudi med pogovorom z akterji »pentutarske nadaljevanke«, torej z zeti in taščami. Tako smo tokrat izvedeli, ^ako si je tašča Danica Bogdan iz Ljutomera že vnaprej »nagledala« zeta Borisa Rakušo, kateremu je sestra Suzana morala pomagati Pri »iskanju« življenjske sopotnice. Naša sogovornica je bila rojena Pred 56 leti v Središču, otroštvo pa je s starši preživela v Mariboru, dokler niso kupili hiše v Veščici pri Razkrižju, kjer je Danica v Petčlanski družini preživljala mladost, hitro pa se je morala tudi zaposliti, saj je bilo težko z eno samo (očetovo) plačo. Službo je našla v ljutomerskemu obratu tekstilne tovarne Mura, kjer je Pozneje našla tudi moža Stanislava, čigar hitra smrt pred šestimi leti jo je v življenju najbolj prizadela. Vso delovno dobo je preživela vMun m se je konec leta 2001 tudi upokojila. Z možem si je ustvarila družino v Ljutomeru, hčerka Tanja in sin Robi pa imata tudi že nekaj časa svoji družini. Danica je ostala sama v veliki hiši, toda ^adi jo pogosto obiskujejo, tolažijo in ji pomagajo, še posebno Vesela je vnukinje in dveh vnukov. S posebnim zadovoljstvom se naša sogovornica spominja, kako ’Spoznala« zeta Borisa. »Tanja ga je prvič pripeljala domov, ko ob neki priložnosti na balkonu obešala perilo. Sem ga pa P°Znala že prej, kot otroka, in vedno sem imela nadvse dobro Mišljenje tako o njegovi družini kot o njem. In zato sva ga z možem kkoj z veseljem sprejela in hitro smo postali kot ena družina, Boris postal naš drugi sin Dobro smo se razumeli celo leto, ki smo Preživeli skupaj v naši hiši. Bilo nam je zelo lepo in tako je tudi ^es. Nikoli se nismo sporekli niti grdo pogledali. Moram priznati, 1,1 sem. dobila enkratnega zeta, Tanja pa enkratnega moža. Tako j^rbnega, odkritega, prisrčnega, preprostega in poštenega fanta težko najti. Sedaj po moževi smrti mi je Boris v zelo veliko °Poro in tega se ne pozablja. Z njim dejansko nismo prišli navzkriž, % hudo je bilo le, ko je moral kot policist na Kosovo, med ^tnosvojitveno vojno pa v Ljubljano,« pravi tašča Danica, ki . B°rjs sicer ni zahteven ne pri hrani in ne pri čem Bor '" č®Pr&v je malo bolj okrogel... *'!^alS >e Prlek, rojen leta 1964, ki je osnovno šolo k - '.i V vasi- Takoj zatem je odšel v kadetsko solo v Tacnu. n ie sel za dve leti delat v Koper, med letoma 1985 m a i® bil v specialni policijski enoti v Ljubljani. Po prihdSu na ns^° °bmočje je bil nekaj časa na policijskih oddelkih Ci ln Videm, P° osamosvojitvi pa se je družina Rakuša 1“ jp. a v Gornji Radgoni, saj so na Tratah kupili stanovanje. Nekaj ^hiih^ pOm°čmk komandirja PP Gornja Radgona, približno ^Ijem $et pa komandir Vmes (v letu 1997) je spoznal tudi L, f ‘ijsko sopotnico Tanjo, s katero se je poročil (na obemi v ’brjirt‘ Vesela gostija pa je bila v gasilskem domu na Pristavi) J989, mal° pozneje pa je na svet prikukala hčerkica Anja, u ijakinja i. letnika ljutomerske gimnazije. V. Fam priznati, da jaz Tanje, ki je vseskozi zaposlena na ' MTS, prej nisem poznal, saj sem bil v Tacnu, Kopru in 1 Ljubljani Toda Tanja je bila sošolka in velika prijateljica tT-?i6s8es’’re Suzane (imel je tudi brata policista, ki se je smrtno na Primorskem, kjer je bil zaposlen, op. p.). In ob neki 'rirej. ko sem bil doma, sta šli Tanja in Suzana na neko ,1’^v na Jeruzalem. Vprašal sem, ali bi lahko sel z njima, in h'' i® začelo. Tako mi je sestra nekako pomagala najti ženo, s "toj^ srečo v življenju. Moram priznati, da sem se s taščo n ' n Vses^°zi odlično razumel, enako je tudi danes in tako bo *^ti. podnje, kajti moja tašča je čudovit človek m z njo ne mores ^av,« praVj Boris. — Oste B. »Dožnjek« Ljubljano Slovenija je ena sama razsežna, očem dopadljiva vas. In njena prestolnica Ljubljana vedno bolj razteza svoje ulice v nekdanja okoliška vaška jedra. Celovška cesta se vije mimo Dravelj in v tamkajšnji Sojerjevi ulici živi z družino 51-letni Prekmurec Janez Jakob. Je sin Jožeta Jakoba iz Lipovec, katerega rod je znan po izdelovanju »dožnjekov«. Vsi ljubljanski Jakobi pletejo Janez Jakob je postal v novem okolju Jani. V Ljubljani živi 36 let. Po poklicu je specialni pedagog. Priženil se je k družini Homar. Prvoten dom so nadzidali in dozidali in vzorno uredili. V pritličju je družinska galerija izdelkov iz slame. Danes vsi pri hiši pletejo iz ržene slame »dožnjeke«, venčke, srčke, »potre«, vrče, vaze, kelihe, križe, okraske za na steno in božnično ali novoletno jelko. Spletli so tudi • veličastno monštranco, ki so jo poklonili papežu, ko je obiskal Slovenijo. Spletli so dopadljiv primerek letala. Naša letalska družba Adria Airways ga je sprejela za svojo maskoto. Krasi njene plakate, ki jih je najti po vsem svetu. Ljubljanski Jakobi imajo certifikat Obrtne zbornice Slovenije za tovrstno popoldansko dejavnost. Nosilka obrti je Janijeva žena Beti. Jam se je naučil opisovane spretnosti v Lipovcih v rani mladosti. Pisalo se je leto 1963. Sorodnik Anton Horvat se je pripravljal na. novo mašo. In Jakobova mama Rozalija je želela, da bi v ta namen izvirno okrasili uto, namenjeno slovesnosti Idejo za izdelavo okraskov iz slame je dala Terezija Vinkovic, rojena Jakob. To znanje si je pridobila na sezonskem delu na Madžarskem, v Franciji... In po tistem so to spretnost Jakobovi v Lipovcih povsem osvojili. Nastala je tradicionalna panonska etnološka zanimivost. Prva je v Ljubljani pletla Janijeva žena Jani je v Ljubljani najprej naučil opisovane spretnosti ženo Beti. In za delo sta zavzeto poprijeli tudi hčerki Karmen in Martina. Plete tudi tašča Terezija Homar Moško dela« opravlja oče France. Ženina starša sta doma iz Tuhinjske doline. Šest let so vozili rženo slamo iz Lipovec Pozneje je rž posejal svak v TUhinjski dolini. Zdaj jo seje v ta namen kmet v Šentvidu pri Ljubljani. Ljubljančani so se čudili Za ljubljansko okolje je bilo zelo zanimivo, ko so neobdelano rženo slamo prvič pripeljali v Sojerjevo ulico. Sušili so jo na Homarjevem dvorišču, jo razvrščali, čistili, povezovali v snopiče. Odrasle in otroke je zanimalo, čemu bo služila slama. Sprva niso mogli verjeti, kaj vse se da narediti iz slame s spretnimi rokami in domislicami. Potem je mlajša hčerka že v sedmem razredu osnovne šole pripravila, z izdatno očetovo pomočjo, etnološko nalogo. V njej je v besedi in sliki lično prikazala zgodovino in način izdelave »doznjeka« in drugih izdelkov iz slame. Osnova je bila izkušnja oziroma ustno izročilo družine Jakob iz Lipovec. In potem je povabila domov sošolke in sošolce in tam pripravila posebno delavnico. Otroci sb spoznavali osnove pletenja. Sogovornik Jani pravi, da nam slama daje kruh, streho, izolacijski material, kmet jo uporablja za steljo ... In če daš slami dušo, nastanejo okrasni izdelki. Trudi se, da bi še podrobneje spoznal zgodovino družinske dejavnosti. Želi izdati etnološko razpravo. Svoja prizadevanja je poimenoval Jakobova šola. Že pokojni etnolog Vilko Novak se v to ni dosti poglabljal. Dalj je posegel etnolog Angelo Baš. Virov je torej dokaj malo. Sodelovanje na etnoloških prireditvah V novejšem času so začeli v Sloveniji organizirati v starih mestih jedrih, na trgih in po vaseh ter ob graščinah srednjeveške dneve, dneve narodnih noš, prikaz starih dejavnosti oziroma etnološke pnreditve. Zaživeli so že pozabljeni stari sejmi. To se dogaja v Slovenj Gradcu, Škofji Loki, v Kamniku, ob Predjamskem gradu, Ribnici, Mengšu, Beltincih, osvaja Jani Jakob v družinski galeriji v Ljubljani. Vso družino v tamkajšnjih Dravljah je naučil plesti okrasne izdelke iz slame. Brestanici... Na takšnih prireditvah je sodeloval ze Janijev oče. Tradicijo nadaljujejo novi rodovi Jakobov iz Prekmurja in Janijeva družina iz Ljubljane. Ta pokaže svojo dejavnost v zadnjem času tudi širšemu krogu prebivalstva iz domačih Dravelj Ob cerkvi so oblikovali Rokov trg in zaživel je tradicionalni Rokov sejem Ob tej priložnosti je tu organiziran sejem domače obrti. Kite iz slame pletli tudi v Mengšu... Jani pravi, da delajo okrasne izdelke iz slame tudi na Norveškem, v Franciji in morda še kje po Evropi. Zanimivo pa je, da so nekoč pletli kite iz slame na območju Mengša, Domžal, Lukovice ... A je bila ta osnova uporabljena izključno za uporabne namene, ne za okrasne. Iz kit so oblikovali slamnike. Za izdelavo takih klobukov je tu nastala celo industrija. In za domače potrebe so izdelovali iz slamnatih kit hišne copate. To nekdanjo dejavnost predstavljajo na etnoloških prireditvah ženske iz Krašnje pri Lukovici. Jakobova šola se uveljavlja Jani Jakob skuša uveljaviti družinsko, tako imenovano Jakobovo šolo za ročno pletenje okrasnih izdelkov iz slame tudi prek revije Unikat, ki izhaja v Škofji Loki. V njej objavlja osnove za izdelavo okrasnih kit iz slame. Dožnjek, prekmurska domača obrt so poimenovali Jakobovi iz Ljubljane svojo popoldansko dejavnost. In zdaj raziskujejo tudi prvobiten izvor tega imena. Žetev so nekoč končali na Dolinskem in Ravenskem v Prekmurju s slovesnim »dožnjekom«. Njivo so torej doželi« in delo obredno končali. Med prebivalci Tišine je bila navada, da je na koncu zadnje njive kosec pustil nekaj rastočega žita, ki ga je nato ena od »bralj« požela s srpom. Iz tega žita in poljskih rož so »bralje« spletle venec in ga pred odhodom z njive dale na glavo prvemu koscu. Med hojo domov so moški vriskali in prepevali stare pesmi. Ob prihodu domov so »dožnjek« izročili gospodinji. Ta ga je obesila v hišni kot in je tu ostal do »svetega posta« oziroma do dneva predbožičem... V drugih krajih so bili običaji nekoliko drugačni. In spomin na stan običaj naj bi bili današnji okrasni izdelki iz slame. Ljubljanski Jakobi se pogosto pripeljejo v Lipovce. V Janijevi rojstni hiši imajo svoj prostor. Tudi obe Janijevi sestri in mama v Lipovcih pletejo drobne umetnine. Obujajo spomine in se v delu dopolnjujejo. Franček Štefanec Pen 34VESIM - november 2004 V torbici nosi italijanski potni list, saj korenine njene družine segajo v Neapelj, odraščala je v bližini nemškega Frankfurta, zadnjih dvajset let pa je Angelica La Rocca tesno povezana s Prekmurjem, za katerega pravi, da je najlepše na svetu, še posebno zaradi naše prekmurske ravnice in lepot, kijih ponuja tukajšnja pokrajina, ter seveda zaradi družine, ki sta si jo ustvarila z možem Dušanom Šlemerjem v Polani pri Murski Soboti. Angelica La Rocca »Nailepši so prvi vtisi Dišalo je po domačem kruhu Poroka koledarji in adventni venčki V preteklih letih je bilo namreč veliko božičev, ki jih je Angelica preživela v Sloveniji s svojim možem Dušanom, sinom Florianom in hčerko Sarah « ki se ponavadi znajdejo na italijanskem ali mediteranskem jedilniku. Angelica La Rocca je prvič obiskala Slovenijo leta 1982. Šlo je za obisk ob koncu tedna, ki pa je bil poln novih in zanimivih dogodkov. Angelica je namreč takrat živela v mestu Neu Isenburg, ki je le šest kilometrov oddaljeno od Frankfurta Gre za mlado mesto, saj ima le nekaj več kot 300-letno zgodovino, med katero je bilo največ zgodovinskih stavb uničenih v drugi svetovni vojni, »Kljub temu je mesto odlično izhodišče za turiste in gospodarstvenike, ki imajo opravke v Frank furtu,« je pojasnila Angelica. Hkrati je dodala: »In ker je tako blizu metropoli, kot je Frankfurt, smo tam živeli predvsem mestno življenje « Zato so ji takšna doživetja, kot takrat, ko so jo med prvim obiskom Prekmurja prvič peljali na kmetijo, ko je bila prvič na trgatvi ali videla, kako iz buč pobirajo seme, in občutila, kako iz domače krušne peči diši po kruhu, ostala za vedno v spominu. Družina na izletu: Angelica, Dušan in Florian »Najlepši so še vedno tisti prvi vtisi,« je še dodala Angelica. Prvi slovenski božič V spominu ji je ostal tudi prvi božič, ki ga je doživela v Sloveniji, ki je bila takrat še v Jugoslaviji. Ko se je vrnila v Nemčijo, je namreč doma mami zaupala: »Božiča pa v Sloveniji zagotovo ne bom več pričakovala.« V večini slovenskih domov v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi takratne politične ureditve še ni bilo postavljenih božičnih dreves, ulice niso bile okrašene in v trgovinah sploh ni bilo božičnega razpoloženja. V Nemčiji pa je bilo že takrat od začetka decembra vse živo v pričakovanju božičnega časa. »Povsod so viseli adventni venčki, Božički so nas pozdravljali na vsakem koraku, ljudje so kupovali darila in ulice so bile okrašene z različnimi lučkami, ki so razsvetljevale predbožične večere,« se je spomnila Angelica. Kljub vsemu je v življenju tako, da se zarečenega kruha največ poje, pa tudi v Sloveniji so se razmere spremenile. Prazniki so drugačni kakor včasih. Še Angelica je svoje sodelavke v podjetju Mura, kjer je bila včasih zaposlena, naučila, kako se izdelujejo adventni Z možem Dušanom sta se spoznala v Nemčiji, kjer so bili njegovi starši na začasnem delu v tujini Skupaj sta obiskovala šolo za šiviljske mojstre. V Nemčiji sta se tudi poročila, poroko pa praznovala v Sloveniji. Tam se namreč poroke praznujejo drugače kakor pri nas. »V Nemčiji ne povabiš toliko svatov kot v Sloveniji. Na zadnji poroki, ki šem se je udeležila v Sloveniji, je bilo skoraj sto osemdeset ljudi, na najini pa samo osemindvajset. Po poroki na matičnem uradu greš v Nemčiji na kosilo ali na večerjo v bližnjo gostilno, se naješ, nekoliko posediš in posloviš. Pri vas pa je vse drugačne, veliko je tudi glasbe in plesa. Prav zato sva z možem Dušanom pripravila zabavo za vse so rodnike in prijatelje še doma v Polani,« je povedala Angelica. Na gostiji je bilo tudi veliko dobre hrane in pijače. »Pri vas kosilo ni kosilo, če ni na začetku dobre goveje juhe in nato za glavno jed kos mesa, pri nas pa smo pripravljali še veliko drugih brezmesnih jedi,« se je nasmejala naša sogovornica. Do danes se je žp navadila na slovenske prehrambene običaje, čeprav doma najraje kuhajo jedi, Neu Isenburg V kitajski restavraciji S hrano je povezana tudi zgodba, ki se je pripetila, ko je Angelica obiskala moža Dušana, ki je še v nekdanjih časih kot mlad vojak moral priseči takratni vojski. »Dušan je sluzil vojsko v Derventi in Sarajevu. Ko sem se peljala k njemu, sem bila edina, ki na avtobusu iz Frankfurta ni govorila slovenski, hrvaški ali srbski jezik, edina, ki je bila vso pot trezna in na nesrečo sedela ravno pri stranišču Vožnja je trajala več kot dvanajst ur, nato sem v Tuzli morala presesti na avtobus proti Sarajevu in nato na vlak proti Derventi Ko sem prišla pred vojašnico, sem morala najprej pokazati vse papirje, saj je v mojem potnem listu pisalo, da sem Italijanka, in ko so mi končno dovolili, da sem vstopila, so mi še zapovedali, da ne smem gledati ne na levo ali na desno, samo naravnost, da ne bi videla kakšne Tokrat je na fotografiji z Angelico hčerka Sarah morebitne skrivnosti Ko je Dušan končno dobiti dovoljenje, da je lahko šel z mano iz kasarne, sva želela iti na kosilo, vendar so bile vse restavracije zasedene. Končno sva našla lokal, na katerem je pisalo, da je kitajska restavracija Vstopila sva, in ko sva prosila jedilnik s kitajsko hrano, so naju samo čudno gledali in nama povedali, da je edina kitajska jed, ki jo imajo, tako imenovana kitajska plošča. Skomignila sva z rameni in naročila ponujeno, f1 nama drugega ni preostalo. In kaj dobila na kitajski plošči? Mešano žara. Te prigode še danes nisva poza-'"'" tudi zato, ker so še bolj čudno gledali, I-sem naročila jasminov čaj,« se je od hl‘ nasmejala Angelica. Znanje jezikov_________________,__ Kot smo zapisali že v uvodu, sta b zakonca Angelica in Dušan uredil® dom v Polani. Angelica ne pogreša čije, saj je vsak dan poln dela in Lji Čeprav ni zaposlena, vsak dan J odpelje Floriana in Sarah v šolo v vrtec, ki jo obiskujeta v sosednji 1 ■, Nato ju pride okrog poldneva ’ J čakat. Kar se jezikov tiče, se * ! yt družini mešajo slovenščina, nem^ tudi italijanščina. Angelica sicer v .j svojega življenja v Sloveniji ni r°JI' veliko, kar so ji pripovedovali s°seti10iP' trgovini, toda danes bi nas ze prepričala, da slovenščina ni ul®*1 ni jezik. Popoldnevi so namenjeni času, ki ga družina La Rocca n preživlja aktivno, še posebno. doma Dušan, ki je zaposlen v ■' tekstilnem podjetju, ki ima po svoje tovarne in večino časa .. tujem, kjer priučuje tamkajšnje 1 • Tudi Nemčijo občasno še °^'®C0L'fil počitnice raje preživljajo v Slov V je lepše vreme m lepša pokr0^ /V1 likokrat so tudi potovali po Slov nif'1 gelici je všeč Postojnska se odpravijo tudi v Italijo, pa naj31 skok v bližnji Trst ali pa nH staršem, ki so se iz Neaplja pr®1"' e scano. J p^n november 2004 '^k kina je postal družinska zadeva. Vhodna stran Koloseja od zunaj Nataša Juhnov za vsako predstavo ima blagajničarka računalniški izpis števila prostih sedežev. Kljub spoštovanju do filmskih legend Bogart in Monroejeva na platnih multikina nimata več prostora. Velika škatla popkoma je daleč najbolj priljubljena pri obiskovalcih multikina. »Privlačnost multikina je zame predvsem v užitku, užitku ob udob hosti, ki ti ga ponuja tak kompleks," pravi upravnica Koloseja Maribor Darinka Voglar. »Mislim, da je kino v nekdanji obliki danes že zas tarel.« Toda gradnja kmo kompleksov ima tudi svoje senčne strani. V Mariboru so zaradi tega zaprli dve klasični kinodvorani (sedaj obstaja samo še kino Udarnik, kjer vrtijo bolj umetniške filme). Ali imajo v Koloseju zaradi tega kaj slabo vest? »Ne, mislim, da so spremembe potrebne. Tudi osebno sem tak človek, ki si že po pol leta želi kakšno spremembo, drugače je preveč enolično. Treba pa je vedeti, da smo v Koloseju zaposleni vsi tisti, ki smo nekdaj delali v teh dveh kinih, ki sta danes zaprta," odgovarja Vogiarjeva. Z veseljem se še danes spominja 16. junija letos, ko so ob večerni otvoritvi z reke Drave odsevale številne luči Koloseja in trgovskega centra Europark na drugi strani. »Takrat so nam še Ljubljančani rekli, daje fantastično,« Vogiarjeva priznava, da ima Europark več obiskovalcev kot Kolosej, vendar se v zadnjem času oba kompleksa vedno bolj dopolnjujeta. Še več, obstaja celo nekoliko futuristična, a čisto uresničljiva ideja, da naj bi se Kolosej in Europark povezala z novim mostom čez Dravo V mariborskem Kolose ju je deset kinodvoran s skupno 2100 sedeži. Največja dvorana ima 400, najmanjša pa 130 sedežev. Novi filmi se ponavadi vrtijo v večjih dvoranah (včasih en film tudi v dveh dvoranah naenkrat) okrog 14 dni, nato pa se preselijo v manjše dvorane, včasih pa še v klasični kino Udarnik. Toda tisto, po čemer multikina odstopajo, je dodatna ponudba. V Mariboru so v kompleksu še knjigarna, prodajalna telekomunikacij, prodajalna ur in nakita, turistična agencija, frizerski studio, računalniška trgovina, restavracija z mizami za igranje biljarda, videoigrice, stojnice, kjer prodajajo popkom, slaščice in pijačo (značilnost multikompleksov je, da celo spodbujajo grizljanje in pitje v kinodvoranah), študentski servis, parkirna garaža, obiskovalcem pa so na voljo še bankomat, kartomat in igrišče za bowling. Po slednjem je mariborski Kolosej izjema, saj v drugih multikinih tega doslej še ni bilo. Ampak kje se je v tej nmozici izgubil film, ki bi moral biti pravzaprav bistvo multikina? »Jaz bom idealist in bom rekel, da obiskovalce multikina še vedno privlačijo predvsem filmski naslovi,« meni programski vodja mariborskega Koloseja in eden najbolj znanih slovenskih filmskih recenzentov Damijan Vinter. »Multipleks s svojo osnovno funkcijo in strukturo omogoča kinogledalcu najbolj optimalno ponudbo. Nas kompleks ima po petnajst predstav na dan. Razlika v primerjam s klasičnimi kini je tudi ta, da so filmi na sporedu dovolj časa, da vsakdo naffle nekaj za svoj okus, obenem pa lahko obrnemo stvar in rečemo »Aha, danes je dan za kino« ter se šele v multipleksu odločimo, kaj bomo gledali. Druge prostočasne aktivnosti pa so v multikinih ravno zato, da bi k ogledu filma privabili tudi ljudi, ki drugače niso veliki ljubitelji filma.« Sam kot ljubitelj filmov se natančno zavedam, kaj pomenijo gradnje multipleksov za klasične kinodvorane in umetniške filme: »Vem, kaj mislite. Odkrito povedano ambient multipleksov ni pogodu art publiki. Ti ljudje se še vedno bolje počutijo v solo dvoranicah, kjer je razpoloženje intimnejše in kjer vse še ni tako skomercializirano. Ampak mi v Mariboru uvrščamo v Kolosej tudi vse neameriške filme, vendar za krajši čas. Saj sem moral tudi sam pred desetimi leti sprejeti težko odločitev in se sprijazniti z dejstvom, da ljudje ne hodijo gledat filmov, ki so všeč meni. Ampak ta manko mi nadomesti obisk filmskih festivalov, ki se nikoli ne dogajajo v multikompleksih« Klasična vstopnica v mariborskem Koloseju stane 900 tolarjev, v petih mesecih od otvoritve ga je obiskalo okrog 170 tisoč gledalcev, medtem ko je bilo lani v vseh kinodvoranah v mestu celo leto nekaj več kot 200 tisoč obiskovalcev »Stvar je profitabilna, sam pa menim, da lahko dosežemo obisk od 450 do 500 tisoč obiskovalcev na leto.« Najbolje obiskani dan je sobota, so pa v globalnem razmerju Evropejci trenutno nekoliko številčnejši obiskovalci kinočentrov kot Severno-američani. šobnemu kom-1 r morajo še vedno !°ll tudi osnovna V čem je fenomen multikina, ki tako privlači množice obiskovalcev? Fenomen, ki ga je v svoji volilni kampanji obljubil celo eden od kandidatov za župana soboške občine in s to obljubo - da bo namreč »zgradil multikino« - dobil precej glasov predvsem mlajših volil-cev, V Sloveniji imamo dvoje vrst kompleksov multikina, in sicer Planet Tuš in Kolosej. Slednji sedaj obstaja že v Ljubljani, Kopru, Celju in Mariboru. Najmanjši je v Kopru, ki ima samo tri dvorane, nam najbližji pa je v Mariboru. Kinooperater Aljaž v kontrolni sobi, iz katere se »pokrivajo« prav vse dvorane. Kompleksi kinodvoran, v katerih se poleg ogleda filmov ponujajo tudi pijača in prigrizek ter igre takšne in drugačne vrste, imajo tudi v Sloveniji vedno več obiskovalcev. Stari kini v večjih mestih izumirajo, medtem pa se delajo načrti za gradnjo novih multikompleksov tudi v mestih, ki multikina že imajo. Med ta mesta pa ne spada na žalost niti en pomurski kraj, niti Murska Sobota ne, kjer je ogled filma zreduciran samo na njegovo golo bistvo (včasih ob sredah, ko so na sporedu bolj umetniški filmi, pa niti to nej._________ Programski vodja mariborskega Koloseja Damjan Vinter: v<1imo vse filme, ki jih dobimo od distributerjev.« Je film še vedno v glavni vlogi? t otmv 7^^'— november 2004 Mirela in Bostjan Bertalanič Pon 36fBn» Sedla sva na eno od izpeljank rikše - v tem primeru trikse. V Melaki so le- te še posebno okrašene. Na najbolj kičasti in z najbolj urnim voznikom sva se na lanski božič popeljala na turistični ogled mesta. Po Maleziji pa sva se spet vrnila v realni svet: Boštjan na Transpak, d. o. o., kjer kot univ. dipl. gosp. inž. delam kot projektant - programer, in na Murski val, kjer sem za hobi glasbeni redaktor, Mirela pa na okrajno sodišče k Lenartu. Najin skupni hobi so potovanja in prav Malezija naju je v zadnjem času najbolj pozitivno presenetila. Malezija Po poldnevnem poletu se znajdeva v prihodnosti - letališče Kuala Lumpur International (KL1A] je trenutno med najmodernejšimi in največjimi na svetu, sicer pa že preskok iz hladne decembrske Evrope v soparno in monsune obljubljajoč® jugovzhodno Azijo povzroči dovolj velik šok. Ko sva izbirala destinacijo za popotniško orientiran dopust, začinjen z odmikom od božično novoletne nakupovalno-konzumne norišnice, sva za vnaprej določene tri tedne iskala predvsem taksno državo, ki nama lahko v tako kratkem času omogoči, da jo temeljito raziščeva. to mora imeti razvito infrastrukturo, obenem pa mora biti dovolj eksotična in seveda s tropskimi otočki, na katerih sva želela vmes enostavno poležavati in lizati rane, povzročene v meglenih zimskih dnevih preteklega konca leta... Malezija je odličen odgovor na vse te zahteve: zadnje desetletje imajo skoraj 10 odstotno rast BDP-P> med tropskimi rajskimi otočki in deževnim gozdom cvetijo razne veje industrije m načrtno spodbujanje razvoja je dvignilo to prelepo državo med oblake ... Rajske plaže: polno jih je, vendar jih je treba znati najti. Vsaka naslednja je drugačna od prejšnje, ena lepša od druge, vse pa enkratne... Malezija je zelo zanimiva država. Polotoš-ka Malezija leži tik nad ekvatorjem na malajskem polotoku, velika večina življenja se dogaja tukaj, zatem pa imajo še dve pokrajini. Sabah in Sarawak, ki sta na otoku Borneo, vendar ju imajo celo Malezijci za povsem drugi državi. Celotna država je kraljevina, kjer devet vladarjev -sultanov posameznih pokrajin vsakih pet let izmed sebe izbere novega kralja, torej imajo kar devet, bajno bogatih in privilegiranih kraljevskih družin, katerih edino delo je to, da pač živijo kraljevsko in zapravljajo pobrane davščine Gibalo razvoja in napredka pa je v novih umetno zgrajenih prestolnicah Putrajaya in Cyberjaya, kjer sta parlament in vlada, ki ju je do lani vodil karizmatični dr. Mahathir Mohammada, ki je po kar dvajsetih letih vladanja odstopil s premierskega mesta in ga prepustil lastno izbranemu nasledniku Nekateri so mu očitali osornost, nedemokratičnost in brezpogojno teženje k napredku in s tem zanemarjanje malega človeka, a sledi njegovega dela so vidne na vsakem koraku: rad se je pobahal z rekordi in presežniki. Malezija premore najvišjo stavbo na svetu (Petronas Twin Towers - 452 m), najvišji drog za zastavo, umetno prestolnico sredi džungle, najmodernejše dirkališče (Se pang), letališče (KLIA, seveda, naj bi se od popoln izziv: na severu ležerna Tajska, na jugu sterilni in moderni Singapur ter okrog in okrog velika, a obubožana Indonezija1,11 kot pika na i najbogatejša država na sve^-Brunejski sultanat. Kar velik zalogajsvaS naložila za te tri tedne: polotoško Maleji in Singapur. Po kratkem pozdravčku hipermode ne mu letališču in olajšanju po prevzet^ prispelih nahrbtnikov zamenjava term--1' in se z lokalnim poceni letalskim pl*'"' mkom AirAsia odpraviva na otok, point01■' van Penang, ki pa je bil kar manjše raa^ ranje, saj o rajskih plažah in romanHč,“n hiškah ni bilo ne duha ne sluha ... Nan^ tega so naju pozdravili tridesetnadstrop*1® stolpnice, umazano morje in prezt*^ meduze. Zato sva že naslednje jutro pobr3* šila in kopita ter z brutalno klimaiizir01^ trajektom odšla na skrajni sever držav0 brezcarinsko otočje Langkawi. Za janje turizma so razglasili otočje za br#1" rinsko, saj stvari, ki so na preostali ' močno obdavčene, tukaj stanejo veliko m*11' predvsem alkoholne pijače. Pa vendaf prišel raj, in to sredi decembra Temp®J ra konstantno več kot 30 stopinj C, pešc0D^ rajske plaže, senca kokosovih palm, ma-‘ in skromne hiške in ležeren vsakdan ■ Islam je državna religija, vidna na vsakem koraku: zadržane ženske, skrbne matere, moderna dežela in vsesplošen napredek. Navkljub drugačnim predstavam v Sloveniji je mošeja pač le še en verski objekt, ki se zliva z okolico ali ne: povsem odvisno od predstav in dojemanj posameznikov in družbe. Odlična razkošna arhitektura teh verskih objektov, ki so v Maleziji v večini. »Zelena preproga« Cameronskega višavja na višini več kot 1500 m nad morska gladino je žitnica tega dela Azije - sredi deževnega gozda jim raste preprosto vse, od Čaja in jagod do prave enciklopedije rož. Na sliki čajna plantaža firme BOH. naslednjega leta naprej imenovalo dr. Mahathir Mohammad Airport, kajpada...). Zanimivo pa je, da je država, v kateri prevladuje dokaj liberalni islam, prepredena z mogočnimi mošejami, velikim številom katoliških cerkva, hinduističnimi, budističnimi m sikhovskimi templji. Res zgleden primer sožitja religij in ras pravi zgled nestrpni Sloveniji... Poleg Malezijcev, ki so v večini, je veliko tudi Kitajcev in Indijcev, ki se v vseh večjih mestih združujejo na območjih, ki se povsod imenujejo enako. China Town (Kitajska četrt), Little India (Majhna Indija)... različnost in sožitje kultur ter religij pa le začinita vso naravno prijaznost domačinov, ki je edinstvena in za nas povsem nov svet... Obkrožena s popol noma različnimi državami je bila Malezija n Prehranjevanje na ulici je novih svetov, vedno znova- N “ - Indijka pripravlja naan, ki j® v jd(ft vrsta kruha oz. priloga h glavni®1 le ki se ponosno šopirijo v vitrini pre n vrh višjega razglednega hriba vozi n na gondolska žičnica, še en Mahathirja, katerega rek je celo zapisan na vhodu v sprejemno -Zakaj bi plezali na goro, če se n m- ' zapeljemo«. In v vsej sopari. V111. ’ turkiznega morja in pod vtisom p: v blagodejni senci se z njim njam. Na zahodni obali polotoške je še manjši otoček Pangkor, ki je T,.ji • še skoraj nedolžen, zato pa nas prikupno ležernostjo, lepimi omejenimi infrastrukturnimi nupf5 , Pa vendar, dan za dnem sva odkril1 ■ , p in nove raje Ali nas niso učili, d11 y ,^1 eden? Na vzhodne rajske otočke 1 j in Perenthian ...) pa je priporoč|kv0^.||f februarja do septembra, ko tam n* sezone, ki kakršnim koli ploviloiT P1 prihod na vzhodno obalo poloti zije Malezija ima namreč le dva 10“ dnP ki ju sama lahko opiševa le -'I?'" » deževna m zelo deževna sezona-tura je vedno več kot 30 stopinj,'l4?' 1 pin november 2004 USTNIKsz azij ski tiger v galopu ‘ r= po količini dežja. V normalni sezoni dežuje le tu in tam, včasih zelo močno, a po razjasnitvi sonce pač naredi svoje. V močno ^ževni sezoni pa so padavine tudi pustejše in močnejše, tudi s poplavami in I ..• In vzhod ter zahod se s tema dvema tonama med sabo izmenjujeta. Raziskovalni del popotovanja sva udeja-W z lokalnimi avtobusi. Z Langkawija sva Alor Setarja in Ipoha v poznih urah Hega lepega večera prispela v slikovito ■^neronsko višavje. V jedru deževnega so ogromne plantaže čaja, rož, sadja, ^stva in seveda tudi turizma, ki se napaja jemajočih razgledih, sprehodili skozi džunglo in vso eksotiko z vseh vetrov .'^telih domačinov. Zanje obupno mrzlih stopmj Celzija pomeni že dolge rokave “drjPe, za nas pa le malce lažje dihanje in ^jši spanec, za spremembo brez klimat-daprav avtobus je odgovor, ko želimo brez Goljenega časa prepotovati malce večjo Qaljo in hkrati privarčevati pri prenočit-^ki proračunu. Vendar je spanec ohla-šofer namreč glasno zbija šale s hodnikom, iz zvočnikov se sliši indijsko divo, po stolih pa se sprehajajo Stelji ščurki. A spanec in volja sta le t cnejša, zato se zjutraj prešerno zbujava ■'■’id in zmeraj drugačnih krajih, ki naju p Znova kar vsrkajo vase. , rehrambena središča so zmeraj znova Mšču le-teh, center vonjav in okusov, 1bil ne poizkusiti poceni in odlične . na ulici, še več - postal nama je edini ^|JI Prehranjevanja: tisoč okusov ek-. 'rH zelenjave, drugačni načini pri- ' t,anja nam poznanega in nepoznanega veliko sadja in ogromno konkretnih ! , Pa vendar je zmeraj nekje riž, vse pi Pa v bistvo vedno kombinacija Indije Rajske, z dodatkom Malezije in In-Nasi Lemak, Satay, Nasi Goreng | ../"' “tl nasvetov, če se kdaj znajdete tam je v muslimanski Maleziji alkohol ’’ ljudje znajo zabavati in uživati tudi - tam sicer še edine dovoljene -L Vsako posedovanje ali preprodaja 1 mehkih ali trdih drog - od ma-" do heroina - pa ima le en odgovor: V^Po®°iha smrtna kazen. Brez vprašanja, °dgovorov. Ali je to način za izko- Sultanova palača v Kuala Lumpurju - le eno od mnogih razkošnih domovanj vseh vladarjev J v tem primeru na otoku Langkawi lomovanje malezijske družine - v tem p Novo leto na ulici: veseli praznujoči mimoidoči, nasmejani, pripravljeni na zabavo in spoznavanje ljudi ... . Enotirno železnico Qdijo pa,: tam, kjer je 1 ^stor: tokrat v višini drugega nadstropja V Veleblagovnice, t. i. **>'1 je v zadušljivem _____________----- reninjenje takih razvad, presodite sami... Kuala Lumpur, milijonska prestolnica sredi deževnega gozda, je beton sredi zelenja, je zelenje sredi betona. Spretno koncipirano mesto, dušeče se v prometu in s stotinami nakupovalnih centrov, ki brez grozečih jim referendumov odpirajo vrata vsak dan ob 10.00 in Jim imajo odprta do 22.00, tudi ob vseh praznikih. Brez davkov na tehnično blago so magnet za ljudi z vseh koncev sveta, ki s kalkulatorji preračunavajo cene iz malezijskih ringitov v svojo domačo valuto in se ubadajo s tem, koliko ducatov oblek in fotoaparatov ali računal rukov bodo kupili m kako bodo vse to spravili domov. Sredi mogočnih zgradb in zvenečih ulic sva prvič preživela božič in novo leto v kratkih rokavih. Tisti, ki sanjate o tem ter o »žurerskem« novem letu, in to brez petard in alkohola, priporočava vam Kuala Lumpur Ker vsakdo sanjari o tem, česar nima, so na ulicah prodajali pršilnike z umetnim snegom. In zagotavljam vam, bilo je bolj belo kot v Sloveniji! Če vas poleg tega mika še nakupovanje do onemoglosti, potem ste na pravem mestu. Še pred nekaj urami ulice, preplavljene z avtomobili, so sedaj polne plešočih in z umetnim snegom pršečih se ljudi. Vsakih nekaj deset metrov skupina z glasbo za zabavo in stotine ognjemetov pozdravijo novo leto sedem ur pred vami v Sloveniji. In domačini pravijo, da je praznovanje našega novega leta dokaj mirno, da je praznovanje kitajskega novega leta, ki je zmeraj nekje konec januarja, veliko bolj veselo in precej bolj bučno. No ja... Na koncu sva si obljubila, da se enkrat vrneva v to čudovito, prijazno in zanimivo deželo. Čeprav sva veliko videla, nama je ostal celoten vzhod, katerega obisk so nama tokrat odsvetovali. Veliko mrtvih v poplavah, nedosegljivost Tiomana in Perenthiana ter ' premalo časa so prinesli obljubo, za v prihodnje. Za mnoge je JV' Azija najlepši del sveta, in Malezija je - čeprav njen, takoj za Singapurjem, cenovno najdražji del - vlečni konj azijskih tigrov, klasična lepota vseh teh dežel, začinjena s hipermodernim, a nikoli vsiljiva, nikoli vsakdanja, zmeraj prijazna in polna presenečenj, pa čeprav se le-ta včasih skrivajo zgolj v prgišču riža, ki ga kupite na ulici za dva ringita... Kuala Lumpur: Petronas Twin Towers (452m) - najvišji zgradbi na svetu, tokrat ponoči, razkošno in ponosno bdita nad hipermoderno prestolnico Malezije. Golden Triangle (Zlati trikotnik) je poslovna četrt Kuala Lumpurja; mogočne poslovne zgradbe, ogromni trgovinski centri in razkošni hoteli se drenjajo med sabo in vedno znova dokazujejo svoj status. Tudi Slovenija ima svoj - sicer neznaten -delež v dej oddaljeni deželi. Podjetje Iskra ima tam hčerinsko podjetje in večina števcev električne energije je njegovih. Srečno novo leto: nakupovalni centri že vedo, kako in zakaj... p^n november 2004 Jure Zauneker Timotej Šooš, Staša Pavlovič Uto« Bliža se prvi december Čez leto ponavadi pozabimo, zato smo se odločili, da vas tokrat spomnimo in opomnimo: prvi december je dan, posvečen boju proti novodobni kugi - aidsu. Rdeče pentlje, deljenje kondomov po vsem mestu, naslednji dan pa vse skupaj zamre. Zato smo mi začeli še pred 1. decembrom. Virus HIV se je v prejšnjem stoletju razvil v gozdovih zahodne Afrike. Na ljudi je prešel s šimpanzov, ki so jih ljudje uživali kot hrano ali pa so prišli v stik z opičjo * krvjo med afriškimi rituali. Je virus imunske pomanjkljivosti in pov-zročitelj aidsa, sindroma imunske J 'h 1 pomanjkljivosti, širi pa se prek 1 .frr - '& vseh telesnih tekočin Nas je zanimalo predvsem to, kako gledate na enega od varnej-ših načinov kontracepcije in zaščite "■i ■ ' pred spolnimi boleznimi - na kon Še veliko se moramo naučiti in v Bk svojih glavah podreti marši-i k katero pregrado. Življenje nam je : i,J dano, da ga izkoristimo toliko, kot J', zmoremo in znamo. Vsepovsod ' ■ na nas prežijo luknje in zmaji, v m. različnih oblikah, a le s trezno gla- B vo in naprednim razmišljanjem se jim lahko umaknemo in jih pokončamo. Nas lednjič vzemite kondom, sprejmite prijazno besedo, nasmeh in poslušajte sočloveka. Ne razburite se prehitro, a obenem se ne pozabite tu in tam tudi razjeziti. Stran s tabuji, ki ubijajo napredek posredno, nedolžna življenja. Živel 1. december! ■ l dom. Sprehodili smo se po mestu in za ’ / vami p obir ali kondo me, ki na j bi vam, p adli iz žepa. Stopili smo ‘do vas m vas prijazno D vprašali, ali ste vi izgubili majhen kvadratast zavojček z znano vsebino. In kaj je sledilo? Ogorčenje, smeh, zbeganost, sram, nejevolja, celo jeza in, ne boste verjeli, tudi histeričnega . napada ni manjkalo. Nekateri Prekmurci očitno sploh ne seksajo ali pa ^B to počnejo pač brez kondoma, kajti našlo se je kar nekaj takih, ki so naju le zbegano pogledali. Drugi so mi spet »čudežno elastiko« kar • iztrgali iz rok in zadovoljni zbežali ^B^J neznano kam... Starejši gospod je na primer za- r -« dovoljno pograbil iskano blago * m se z igrivim nasmeškom " — B pohvalil »Moj je moj. Tou dosta ‘J nucan, fala!« 1B i ' Nasploh so se fantje in možje ? veliko bolj izkazali kot ženske. \ Timi ni bil čisto nič napadalen, zgolj ^B prijazen mimoidoči, dekleta pa so ob njegovem nedolžnem vprašanju druga za drugo zardevala in umikala pogled, vse dokler se ni ena od njih zares razjezila in Timija Br kar malo prestrašila. Očitno dober namen ni vedno zadosti. Kaj sva torej z akcijo sploh želela doseči9 Ugotavljala sva, koliko smo ljudje sproščeni in kakšen je naš odziv na popolnoma vsakdanjo situacijo, ki jo je družba spremenila v tabu. Koliko smo razgledani in ali smo dovolj čustveno zreli za ta svet, ne glede na leta. J In rezultat? VESTNIK 39 november 2004 Ali je kajenje med mladimi še moderno? pepelnikom ■ UQie. Sam nisem proti temu, če kakšna Jug, Vanča Vas, 17 let: Po ni več tako moderno, da bi mladi a|li. To zdaj delajo samo še frajerji. s kadim. Tudi dekleta rada ^hšajo, ali kadim. Pa jim odgovarjam, jl Ampak, če se z njimi poljubljaš, je ’ ■ X« l\f VV •— I < | I M H | v ,1j9okus, bolj neprijeten. Tisti, ki kadijo, *lsiP niti ne zavedajo, meni pa to ni Mislim, da ni velike razlike med in dekleti, vsi skoraj enako kadijo. t '-lv našem razredu skoraj vsi kadijo. । ’ prakso in tudi vmes se hodi kadit, ^ko kateri ne kadi. Nekateri so prvo kareto prižgali že v 4. razredu. 'ePrav moj ata kadi, me cigarete niso ^gni|e A, Nana Rituper Rodež ^neh. in Mojca Gjerek, Martjanci, 18 let: Kajenje je med mladimi najine M^^cije 2elo razširjeno. Zelo veliko jih kadi, večina. Dekleta ponavadi še t , kadijo kol dečki. Ne veva, kje dobijo denar, ponavadi od staršev in tudi I ^'pendije. V našem razredu zelo veliko staršev ve, da njihovi otroci kadijo, - jim verjetno to dovoljujejo. Saj niti nič ne morejo. Nekateri začnejo kaditi I ' Z' 8' razredu in 30 Premolo zavedai°' kako ci9arete škodujejo zdravju. | : niso všeč fantje, ki kadijo, saj mislijo, da so frajerji, in tudi poljubljati se I 1 njim ni lepo. Tudi fantje dekleta skoraj obvezno vprašajo, ali kadijo Kar I nekaj je takih, ki nočejo imeti tistih deklet, ki kadijo, ali če s kajenjem ne I ^ehajo. Zgodi pa se tudi, da tisti, ki kadijo, nam nekadilcem radi ponujajo I cigarete. si se začela ukvarjati z t Spovedovanju svojih star Ktj ' '' zelo hitro začela izgovar-Pltl|!"l> besede’ nato Pa 30 iz Prdlaiale pesmice, ki so laučib starši. Kot da bi bilo ' sP°miniam časa, ko sem pt|h.'" IJ-i । vrtec in sem tam svoje Mučila pesmi »Negda je %, To pesem me je naučil Prav tako giblje v svetu večkrat zapojeva, Pie spremlja tudi s kitaro. ^^biniraš glasbo in 4 mi veliko pomeni Ob sProstim in napolnim Vsako jutro, ko vstanem, radio, še boljše pa je, ko -------Pen Kot poljub s Petra Topoinik, Križevci, 18 let: Po mojem prepričanju je kajenje med mladimi še vedno zelo prisotno in moderno. V mojem razredu jih kadi vsaj polovica, dečki skoraj vsi, dekleta pa si prav tako pogosto prižgejo cigareto. Jaz ne kadim in poskušam živeti zdravo. Poskusila sem, kdo pa ni, samo mi ni bilo všeč. In tudi doma bi bili hudi. Mladi veliko porabijo za cigarete, namesto tega naj bi si raje kupili kaj za obleči ali kaj drugega, kar potrebujejo. Ponavadi pa je tako, da eden kupi škatlo cigaret, potem pa vsi kadijo. Jaz ne bi nasprotovala, če bi moj fant kadil. Fantje pa dekleta radi vprašajo, ali kadijo Mateja Filipič, Radoslave!, 17 let, Lahko bi bila zvezda si zapojem. Ne morem trditi, da bi mi glasba delala težave pri študiju Prav nasprotno. Katere instrumente obvladaš? Učila sem se igranja na klavir in sintetizator. Kje vse nastopaš? Zaenkrat pojem pri dekliškem pev^ei' zboru Leotitia Beltinci, in to že sedem let. Kot študentka pedagoške fakultete boš verjetno opravljala učiteljski poklic ali pa imaš morda druge ambicije? Misliš, da se mladi glasbenik v Sloveniji lahko preživlja samo z glasbo? Verjetno bom ostala pri peri HguŠkem delu, saj sem rada med ljudmi, v Okolju, M" - se vedno kaj Milan Kolbl, Babina, 21 let: Ja, jaz pa kadim. Vsak dan pokadim kakšno škatlo, ko pa smo v gostilni ali družbi, pa velikokrat se več. Denar za cigarete se vedno najde, kaj dobim ali od Štipendije, pa gre. Že dolgo kadim, pet, šest let, a sem že začel premišljevati tudi o tem, da bi prenehal kaditi. Doma vedo, da kadim, in jim ni všeč, mama mi večkrat prigovarja, naj bi nehal kaditi. Ampak težko se je odvodih*. Navadil sem se na cigarete in takoj, ko se zjutraj zbudim, pomislim nanje. Pri nas doma kadi samo še sestro. Kar se deklet tiče, pa bi bil rajši, če ne bi kadila. Vaša čustva Maja v svetu glasbe Poznam jo že 15 let, najprej kot sošolko v osnovni šoli, potem v gimnaziji. Na licih sta vidna njen nasmeh in bistroumnost. To je Maja Balažič iz Bratonec, ki bo kmalu vstopila v 21. leto. Končala je gimnazijo v Murski Soboti, sedaj pa se izobražuje na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer razredni pouk. Od nekdaj, še kot osnovnošolka na OS Beltinci si je želela postati učiteljica in tako biti zgled ‘drugim. Njeno življenje pa je bilo vedno povezano s petjem, klavirjem, navsezadnje tudi z ljudmi iz glasbenih krogov. dogaja. Mislim, da se je samo z glasbo težko preživljati, razen če si seveda vrhunski glasbenik ali si na sceni. Če pa si zaposlen recimo na glasbeni šoli, zraven pa se ukvarjaš še z glasbo, je čisto nekaj drugega Katere glasbene zvrsti so ti posebno blizu? Poslušam več zvrsti glasbe, pop, pop-rock, rock, aren bee. Občasno si privoščim klasično zvrst. Se želiš kdaj uveljaviti pri kaki skupini kot solo pevka ? O tem sem že veliko razmišljala. Pustimo času čas, ker se lahko nekega dne zgodi tudi to. Bomo videli! (Smehljaj) /maš pa svoj otroški zborček. Čeprav analize kažejo, da razširjenost kajenja upada, slovenska mladina še vedno pogosto sega po cigaretah. Tako fantje kot dekleta. Mednarodne zdravstvene študije uvrščajo Slovenijo na zelo visoko mesto po pogostosti kajenja med mladimi. Da je kajenje škodljivo zdravju, je v teh letih gotovo preslab argument, ki bi prepričal mlade, da bi se odpovedali cigaretam. Ko pa to počnejo vsi moji sošolci, vsi prijatelji, in ko si s cigareto v roki videti bolj odrasel! O tem, ali je kajenje med mladimi moderno, kako gledajo na kadilce in kako se je poljubljati s kadilci, smo povprašali mlade na ulici. Kako je s tem? Tako je. Ta otroški pevski zborček obstaja od marca letos. Za ustanovitev zbora sem se odločila, ker imam rada glasbo in otroke. Zato sem si mislila, da poskusim še s tem. In res se mi je uresničilo Smo v pripravi na božični koncert. Veseli pa smo vabil za nastope, na katerih se uveljavljamo Želiš postati zvezda? Zvezda! Mislim, da se vsakemu kdaj pa kdaj porodi želja, da bi postal zvezda. To so sanje vsa kega, enim se to uresniči, drugim spet ne. Ob gledanju nastopov po televiziji sem si mislila, da bi to postala, zvezda Bojan Zadravec Vaše pesmi Gnjes se ženin Gnjes san se odloučo, ka v zakon mo stoupo, dosta sva na kukorci živela, neva več kokic gela. Poklekno mo pred tebof, te proso za rokou, ka boš šla z menof, pred Boga lubezen krstiti tou, ka va mouž pa žena do konca najnoga življenja. Zatau zvon na turne samo doune, naj si okouli znajo tou, ka ti si me žela za maža, Gnes se ženin., dragi liidje, gnjes naj vino v potekaj teče, srečen san, ka bole nemren bite, gnjes san zriktani pa obriti, srečna ti tudi si, ka maš taksnoga maža, ka ti vse, ka ti srce želej, da. S. Ljubezen Ljudje ljubijo jesen, zimo, pomlad, poletje, utrinek zvezde, brez ljubezni se ne da živeti, vsaj enkrat v življenju ljubezen moraš doživeti, zato da občutiš, kako je med oblaki leteti, to je boljše doživeti, kot pa doma sam sedeti, Monika Š. Še zadnjič Preden za vedno odideš, me še zadnjič objemi, zazri se v moje oči in videl boš solze, ki so ostale. Spomni se vseh trenutkov, še zadnjič se mi nasmehni, potem pa tiho odidi. Sonček Preštevam minute! Ti ne veš, kako te jaz vsak teden težko čakam. Ko se pozdraviva v slovo, začnem preštevati ure in minute, kdaj se bova spet videla. V vsakem trenutku mislim nate in se te veselim. Načrtujem, kako se ti bom vrgla v objem, kako me boš poljubil in kako me boš stisnil k sebi. Kako bova skupaj pr&ivela vsako prosto minuto in kaj vse bova počela, ko te bom lahko imela spet samo zase. Potem pa pride trenutek, ko se srečava, in meni se vedno znova naredi cmok v grlu. Ne morem te objeti in tudi poljub mi je skoraj odveč. Tudi najine besede so vse prej kot nežne. Ne vem, zakaj, ampak takrat se tako hitro sporečeva. Je krivo to, da sva premalo skupaj, ali pa si v tistem skopo odmerjenem času želiva dati in dobiti kar največ. In potem se vse to tako neprijetno izteče. Ne da bi tl povedala, kako te imam rada in kako prijetno mi je s tabo. S tvojim odhodom je spet vse drugače, vem., da te bom pogrešala, in tako hudo me peče vest, da ti ne znam pokazati, kaj čutim do tebe. Tvoja mala november 2004 p^n Nataša Matjašec, igralka __________4oVesdik To je ona Zgodba z naslovnice Lahko podpišem pogodbo. Lahko spremenim naslov. Lahko se preselim. Lahko odidem drugam. Ne bom nazadovala. Imam identiteto. Imam dokumente. Imam potni list. Izobražena sem. Hodila sem v šolo. Ne bom plačevala davkov, ne bom se zavarovala, ne bom varčevala, ne bom imela odvetnika in nikomur ne bom polagala računov. Obrnila se bom proč in tega ne bom več gledala. Ali sem res prekršila vsa pravila, ideje, načrte, postulate, nenapisane zakone, bonton, splošna merila, mnenja in vrednote vsega tega svetaaaa?! Šla bom v metro, sedla na klopco in gledala vlake. Potem bom vstala, odšla domov, se ulegla in obraz zarila v blazino. Potem se bom obrnila in bom dolgo gledala v strop. Upam, da bom zaspala, upam, da bom spala dolgo in da ne bom sanjala. Zjutraj bom vstala, umila se bom in preoblekla, se pogledala v ogledalo in odšla na cesto. Hodila bom počasi, gledala bom v tla, ampak ne bom zamudila na vajo. Šla bom na oder in bom počakala, da mi povejo, kaj naj naredim. Z nikomer več se ne bom pogovarjala. Nikomur več ne bom zaupala. Nikogar več ne bom spoštovala. Nikogar več ne bom ljubila. Telefonirala bom mami. Nikoli ne bom rodila. Nikomur več ne bom pogledala v oči. Z nikomer več ne bom imela spolnih odnosov. Za nikogar več si ne bom vzela časa. Šla bom predaleč. M&a '■ polna. Prestopila bom mejo. Preskočila bom črto. Realno* je tako vulgarna. In vesolje je tako visoko. Upatn, da bom našla trenutek za konec. Verjamem v Boga. Postarala se bom. Imela bom zguban obraz, redke sive lase in sivo mreno na levem očesu. Nosila bom. protezo. Moja ušesa bodo posta1-' večja. Imela bom koščeno telo z razvlečeno staro kožo 1 vonjala bom po starem. Zavedala se bom, da nimam nobeni prihodnosti več. Imela bom prazen pogled. In sama bom zelo bom sama. In ne bom umrla med spanjem, bom dolgo in počasi in vsi okrog mene si bodo želeli, da 9s končno umrla, in jaz bom to vedela. Ne bom se več obrat » Spoznala bom, da sem postala to, kar naj bi postala, da bila to, kar naj bi bila, da sem bila. Zaključni odlomek iz avtorske monodrame: Get fa obstajajo cenejše možnosti. Ena je nakup komP jfi domač kino, ki vsebuje predvajalnik DVD, zvočnike. Cene osnovnih se začnejo pri 50.000 ■! ■ računalnik, ga lahko poceni opremite, da b0 1 multimedijski center Potrebujete samo ustr® čunalniške komponente, ki bodo omogočale filmsl-e^^pi DVD-pogon je danes že skoraj standarden del račun Cena pekačem DVD vztrajno pada. Na računalo1 enostavno priklopimo projektor ali monitor grafična kartica TV-izhod, lahko sliko televizorju. Nekatere omogočajo tudi sprejem T ., [V in snemanje oddaj. Pomembna je zvočna karti^^g.l)' podpira ustrezen digitalni avdiostandard (vsaj siS । Naštete računalniške komponente ne bodo kakovosti samostojnih komponent, vas bodo precej manj Za povprečnega uporabnika ' zadovoljivo Če želite višjo kvaliteto, pa boste 9 globlje segli v žep. Želim vam samo še obilo o- ■ vašem domačem kinu _ s Mag. Mate) ' univ. dipl. inž. r* VESTNIK 43 Pen oktober 2004 Pokrito, zakrito Mleko in intoleran Majhne stvari počni z veliko ljubeznijo; teko bo vse postalo veliko.______________ Zakrivanja so skrivnostnejši del ^ode, ki se posameznice ali posameznika osebno dotika. Majhni dodatki, ki jih izbiramo, so pona-Vadi tisti, s katerimi povemo največ a sebi. Le redko se posvečamo Pokrivalom s tako vnemo kot nakitu, uram in čevljem, pa čeprav j aas lahko kapa, klobuk, ruta in šal dajejo kar nekaj mesecev. Krzno, naj bo pravo ali umetno, 00 vedno bolj ali manj priljubljeno, na modo seveda. Zgodovina odela pračloveka v prvobitna tlačila in krzno je grelo najbolje. u igramo s pregledom jezika. Ce je ta Z)Utra> obložen. v kazalnik, da moramo biti pozorni se prenaša od bolnika do o Ko Najpogosteje s poljubljanjem I % ° okužbe z glivico kandidoze, lah 1 ^adhljBe obdobje (Iu* za laktozo (LI) Laktoza je mlečni sladkor, laktazapa encim, s pomočjo katerega se prebavi. Laktaza se pojavi v prebavilih človeškega zarodka pozno v nosečnosti. Največ je ima otrok drugi ali tretji dan po rojstvu. Njena raven ostane visoka v detinstvu, ko je mleko glavna sestavina prehrane Zelo upade po odstavitvi dojenčka od prsi pri vseh sesalcih, razen pri ljudeh, kjer ostane dejavna vse življenje ali njena dejavnost pomembno oslabi šele v odrasli dobi. Če ljudem prebava živil, ki vsebujejo laktozo, dela težave, pravimo, da so postali intolerantni zanjo. Takšno neprenašanje zlasti mleka in mlečnih izdelkov, ki je genetično pogojeno, imenujemo primarna intoleranca za laktozo (LI). Utrpi jo 70 odstotkov ljudi na svetu, Evropejcev pa le od 10 do 15 odstotkov. Zahvalimo se prednikom Antropološka teorija razloži, kako so nekateri odrasli ljudje postali edini sesalci, ki lahko prebavijo mleko in mlečne izdelke. Nekoč človek v odrasli dobi ni mogel prebaviti laktoze. To mu tudi ni bilo treba, saj kot poljedelec ali lovec ni pil mleka. Pred okoli deset tisoč leti pa je začel gojiti prežvekovalce, ki dajejo mleko. Ob skromni žetvi zaradi suse, bolezni in škodljivih žuželk ter pičlem ulovu je segel, denimo, po kravjem mleku in omilil stradanje. Preživeli so le redki, ki so bili zaradi genetične posebnosti sposobnejši prebaviti mleko, in nadaljevali vrsto. Zaradi naravnega izbora je postala po štiristo generacijah posebnost prebavljati mleko vse življenje pogosta človeška lastnost, Le potomci ras, ki so šle v davnini skozi pekel pomanjkanja hrane, imajo dovolj encima za prebavo laktoze praviloma tudi v odrasli dobi. Drugim ta encim prej ali slej splahni na desetino začetne vrednosti in postane prebava laktoze precej omejena. Od 90 do 100 odstotkov Indijancev, Azijcev in Afričanov ne prenese mleka, ker njihovi predniki niso pasli čred prežvekovalcev, ki dajejo mleko. V Aziji so, denimo, udomačili najprej svinjo, ki jo človek težko doji. pri moških do zmanjšanega izliva semenčic. Pa še te so lene, premalo gibljive ali večinoma mrtve. Zadnje čase je čedalje več moških, ki so pogojno plodni ali imajo težave s spermiji Vedno pogosteje pa povzroča glivica vnetje prostate tudi pri mlajših moških. Vse skupaj privede do številnih težav Najpogosteje pride do povečanja prostate. Za zdravljenje težav priporočam dnevno razkuževanje spolovila in mednožja z domačim jabolčnim kisom. Moški se po jutranjem in večernem umivanju razkužijo s čistim, ženske pa z razredčenim kisom (1 del kisa, 2 dela vode). To naj traja sedem dni dvakrat na dan (zjutraj in zvečer). Po potrebi pa je treba vse po tednu dni ponoviti Terapijo naj obvezno opravita oba partnerja Še zlasti priporočam razkuževanje spolovil pred spolnimi odnosi. Previdnost je potrebna predvsem zato, da partnerja drug drugega spet ne okužita. Ob začetku terapije se pojavijo reakcije. Po navadi so to pekoče bolečine takoj po nanosu kisa. Čez čas bodo izginile. Treba je biti le zadosti vztrajen. Obstajajo pa tudi učinkovita zdravila. Priporočam obisk zdravnika, da predpiše eno od zdravil, ki ga je najbolje kombinirati s kisovo terapijo. Uspeh zdravljenja bo predvidoma viden po mesecu dni. Zdravljenje je uspešno, ko ni več srbenja spolovila in mednožja, znojenja in kiselkastega zadaha Pri moškem pa je močnejši izliv semena. Za podrobnejša navodila o terapiji me lahko tudi pokličete Na klice odgovarjam vsak delavnik med 19.30 in 20.30. Kako se kaze LI Laktoza povzroči številne težave v prebavilih, V tankem črevesu nase pritegne vodo, zato človeka sili na bruhanje, mu kruh po trebuhu in ga požene na blato. Bakterijska presnova laktoze v debelem črevesu sprosti čezmerne pline. Med njimi je tudi vodik, ki s kisikom iz zraka tvori pokalni plin. Bolnik torej utrpi prebavne motnje, napenja ga, pestijo ga krči in trebušna bolečina ter izpušča pline. Blato postane vodeno in pri odvajanju brbota V najtežjih primerih uhaja samo, ker ga črevesni refleks ne more več zadržati v črevesu. Razlika od alergije LI ni alergija na mleko, kot pomislijo mnogi prizadeti. Alergijo na kravje mleko namreč največkrat povzročijo mlečne beljakovine. Res pa je, da se obe težavi kažeta podobno Večina otrok, ki so alergični na kravje mleko, dobi drisko, ki je najpogostejši simptom. Pestijo jih krčne bolečine, mučijo vetrovi in blato je sluzavo. Ti simptomi so značilni tudi za LI. Razlika je v bruhanju. To je drugi najpogostejši simptom pri alergiji na kravje mleko, posebno še prvo uro po zaužitju, za LI pa bruhanje ni značilno. Prehranske posledice Odrasli,' ki premorejo dovolj encima za presnovo mlečnega sladkorja, so v ugodnem položaju. Mleko in mlečni izdelki namreč vsebujejo pomembna hranila, denimo fosfor, magnezij, vitamin B,, vitamina A in D ter beljakovine TLidi večino kalcija dobimo pri nas iz živil, ki vsebujejo laktozo. Odpovedati se mleku in mlečnim izdelkom, bi pomenilo zvečine odločiti se za šibke kosti in se prepustiti osteoporozi. Raziskave so, denimo, pokazale, da ženske, ki imajo LI, pogosteje zbolijo za osteoporozo kot tiste, ki LI nimajo. Opustijo namreč mleko, s tem pa tudi kalcij, ker ga ne nadomestijo iz drugih virov. Kaj storiti____________________________________________ Če ljudje ugotovijo, da jim mlečni izdelki povzročijo težave, se jim ponavadi v celoti odrečejo. Popolna odpoved je nujna pri alergiji na kravje mleko, pri intoleranci za laktozo pa je potrebna le za desetino m dvajsetino prizadetih. Večina še zmore prebaviti nekoliko laktoze, a ne ve, koliko. Če ima prizadeti LI, se stopnja prenašanja laktoze ugotovi zelo enostavno. Treba je preveriti, katera živila vsebujejo laktozo. To so lahko mleko, kava s smetano, sladoled, sir, maslo, omake, kruh, pecivo, kosmiči, solatni prelivi, slaščice, šerbet, zamrznjeni mlečni izdelki, pudingi, instant krompirčki in juhe, nekatero zamrznjeno sadje m zelenjava. Prav tako naj se preveri vsebnost laktoze v zdravilih, tudi homeopatskih, kjer je pogosta pomožna sestavina. Nato naj se za tri tedne opustijo vsa laktozna živila in zdravila. V naslednjem koraku jih postopoma spet uvedemo. Na primer, popijemo četrt skodelice mleka za zajtrk. Če se simptomi LI ne pojavijo, popijemo naslednje jutro pol skodelice mleka. Po malem vsako naslednje jutro zvečamo odmerek. Ko se simptomi spet pojavijo, vemo, da je odmerek mleka za zajtrk predhodnega dne največji, ki ga še prenesemo. Že naslednji dan naj postane stalna sestavina našega jutranjega obroka, obenem pa po enakem postopku ugotovimo najvecji odmerek mleka še za kosilo in večerjo. Intoleranca za laktozo se seveda da ugotoviti tudi bolj prefinjeno s testi, ki jih odredi zdravnik. Prizadeti se lahko izogne težavam zaradi LI z uživanjem več manjših obrokov namesto manj večjih Če si zaželi hrane z vsebovano laktozo, naj istočasno užije tudi kaj drugega, tako bo razredčil laktozo in olajšal njeno presnovo. Tildi jogurt, fermentiran mlečni izdelek, lahko olajša LI, če se vzame skupaj z drugimi mlečnimi izdelki, ker najbrž vsebuje tudi encim laktazo, ki se je rabila med fermentacijo. V naši širši domovini Evropi in drugod v razvitem svetu pa so na voljo tudi mleko z malo laktoze in laktazni nadomestki. Janez Springer, mag. farm. 44 M« november 2004 Pc" Nagradna križanka ul Pripravlja: Agencija PogoG ŠTEFAN hajdikiak MESTQ V VZHODNI MAKEDOMJ OREHOVO ŽGANJE SLAC JUŽ 5AD EK NI EŽ AUDIJEV KARAVAN NORDIJSKA MORSKA BOGINJA fc- * C’ ČISTILEC HOTELSKIH SOB M L ’ -s- PAŠNA RASTLINA * T# .1 1 FRANCOSKI FILOZOF IN PISATELJ (ERNEST) OKRASNI OBROČEK V UŠESU OČE 1 RONTIRANJE BANTUJSKO UUDSTVO V ZAMBIJI KRAJ PRI SARAJEVU AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA GOSTINSKI DELAVEC VRSTA VRBE OKRASNA RASTLINA PRAZNA BESEDA. PUHLICA 1 1 CEDE DROB Žilic glavi MESI ARMEP NA A «*0 TJ ifJE JAVOR (LAT.) MINERAL Z AVALE MALOPRIDNEŽ PEN IZUMRLO INDIJANSKO PLEME Z OGNJENE ZEMUE KRAJ PRI BLEDU PRIPADNIKI DINARSKE RASE KIRURŠKA IGLA NEKDANJA ŠVICARSKA SMUČARKA GLAVNO MESTO JUŽNE AVSTRALIJE OSKAR KOGOJ NOVINAR BASACIČ DELAVEC V LIVARNI CIRKUŠKO PRIZORIŠČE ZDRAVILO PROTI SIFILISU TITANOV MINERAL REKA NA BAVARSKEM MESTO V ZAHODNI UKRAJINI UUDO« ŽERKA OKRASEK NA VERIŽICI DRVARJEVO ORODJE ARGON FRANCO ŽGAN ODMR TKIV C TRHLD SMO E LO (A MAROGA EDEN OD ČUTOV BUDISTIČNI IDEAL BERILIJ GLAVNO MESTO SIRIJE SLOVENSKI ZGODOVINAR (LOJZE) CITAT UDAREC S SEKIRO OSTANE. VALNO SREDSTVO PRI FOTOGRAFU! ST.ARO GERMANSKO PLEME PEN SKLADATELJ COPLAND STIH _J FINA TKANINA IZ ČESANE VOLNE PRAVEC TERENSKI AVTO USTREŽEN NADOMESTEK LUKA V IZRAELU MARIBORSKA NOVINARKA (DRAGICA) UMETNOST (LAT.) DODATEK K POGODBI REKA V TURČIJI KRILO RIMSKE KONJENICE PODEŽELSKO NASELJE TROPSKA RASTLINA ZA PLETENO POHIŠTVO DEL OBLAČILA LASTNIM TOVARNE ZDRAVNIK, KI OPERIRA LAHTAN SERVIRNI PLADENJ REKA V iTAUJI, PROTON TIBERE ► STAROGRŠKI KIPAR NADSTROPNI PROSTOR V CERKVI j i L 1 j) ■TIT L 1 JUDOVSKA MENIŠKA SKUPNOST ČLOVEK Z VELIKIM NOSOM GORSKO DREVO PAVLE RAVNOHRIB KOSTUMOGRAFINJA VOGELNIK JAPONSKI VULKAN STARO KITAJSKO BRENKALO KRAJ PRI KOČEVJU EMA STARC TOM CRUISE KRAJ POD KRIMOM ♦i 1 % A Hp* KANDIRAN POMARANČNI OLUPEK Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. III. - 20. IV.) EHTNIC (23. IX.-22. X.) Rešitve VESTNIKOVE KRIŽANKE z dne 11. novembra 2004 - STRAŽNICA, KUZMA, MATJAŠEVCI Povabilo k reševanju 1 . nagrada s vrBrinosli 10.000 SIT: Jasmina Cat, Kuzma 19b, 9263 Kuzma, DŠ 40947114 2 nagrada kuharska knjiga Boag žagnjaj: Iris Krpič, Gornji Slaveči 43, 9263 Kuzma 3 .-7. nagrada - Vesinikova majica: Milan Krpič, Kuzma 19b. 9263 Kuzma Helena Novak, Moravske Toplice, Cuber 34, 9226 Moravske Toplice Marjetka Tkalec, Mladinska 4c, 9231 Beltinci Silvija Vodenik, Vrtna 22, 9250 G. Radgona Ladislav Banko, Noršinci 23. 9221 Martjanci Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Potrudite se in rešitev z osen čenih polj prepišite na dopisnico, ki jo skupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov: VESTNIK, p p. 107, 9000 Murska Sobota, s pri pisom PENOVA NAGRADNA KRIŽANKA, do vključno petka, 3 decembra 2004 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, knjigo, čestitko na Radiu Murski val in Vestnikovo majico Poni© kratko rečeno, Vrstnikova mesečna priloga In ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen Je bil. da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) tn penetrantnež (prodirajoč) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Čakajo vas dokaj naporni dnevi z nenehnimi spopadi in nepredvidljivimi dogodki, ki vas bodo izčrpavali Ob vsem se boste utrujali še z nepotrebnimi opravili. Kar si tiče ljubezni, je zelo pomemben mesec Neki dogodek (povezan z osebo v znaku device) bo lahko marsikaj odločilno spremenil, vendar morata biti vaš ego in ljubosumnost izključena. Nepredvideni izdatki, dobra zabava, kraljevanje v družbi in krajša pot. • Zanimiva spoznanja in rast. Nič vam ne težko. Tisto, kar boste želeli, boste dobiti-Nekateri bodo sicer želeli, da bi se zgodilo ka). kar bi vas spravilo v slabo voljo, V ljubezni -J kaže dober nastop, ki ga boste okrasi121 modrostjo ter občutkom za pravičnost ustrezno govorico telesa V pričakovanjih bodite nestrpni. Treba bo razmisliti o zdra prehrani, morda celo o dieti Veselje in do^r razpoloženje. BIK (21. IV. - 21. V.) ŠKORPIJON Obdobje profesionalnega in zasebnega blagostanja oziroma zadovoljstva. Aktivni boste v okolju in zgodila se bo zanimiva ljubezenska zgodba. Kljub vsemu bosta »na sporedu« tudi manjša živčna vojna in neka zahrbtna igra. V čustvenem življenju zatišje pred viharjem. Ugodno za učenje, odločitve o spremembah in opravila, kjer je pomembno predvidevanje. Nujno poskrbeti za dodatno energijo. DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) Kljub jasnim ciljem se lahko marsikaj sprevrže in videli boste, kje tiči razlog. V ljubezni nekaj novega, nerodnega, dotikanja, spraševanja, sprenevedanja. Sicer lahko nekoliko pozabite na vsakdanje obveznosti in se posvetite sebi Če pride do spora: malce se potegnite nazaj in mirno čakajte na primeren trenutek Odnosi v hiši urejeni, vendar lahko popoldne nekaj spremenite. Delo z ljudmi bo neverjetno uspevalo. RAK (22. VI. - 22. VII.) Določene probleme boste enostavno prerasli in jih ne bo več Za vas obdobje optimizma, vztrajnosti in spodbudnih novic. Uspeh bo prinesel samozavest. Vse skupaj lahko skalijo neučakanost in hitre poteze Sredi meseca večji prepir ali spor. V ljubezni previdno in brez radikalnih posegov, čeprav se bo nekdo vmešaval. Objektivna presoja bo zmanjšana, zato se večjih nakupov izogibajte ali prej dvakrat premislite. LEV (23. VIL - 22. VIII.) Obnašajte se racionalno in organizirano, kajti hitre spremembe, popolnoma, nemogoče stvari in nepotrebni prepiri bodo zahtevali veliko energije. Čustveno območje razgibano - vi boste tisti, ki boste osvajali in hodili tja, kjer boste videni. Izogibajte se neprijetnim družbam, tudi, če vas bodo debelo gledali. Dobri boste pri več stvareh naenkrat Ugodno za umetnost, šport, potovanje, izobraževanje DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Čas je za drobno ali natančno dejanje in za sklepanje kakšnega sporazuma Skromen in enostaven videz bo vplival na privlačnost. Doma boste prevzeli dominantno vlogo Koristili boste majhne ugodnosti, ki ste si jih zaslužili z dobrimi deli in majhnimi uslugami Čas je, da razkrijete nejasnost, ki vam občasno povzroča strah ali nelagodje Mineva mesec, ki ima v vašem življenju pomembno vlogo. Pred vami je torej obdobje novih izhodišč. (23. X.-21.XIJ Obdobje zanimivih izkušenj, nepričakovatM pohval in priložnosti. Zanimivi učinki v delo '1 -okoliščinah, kjer boste neko zadevo pripel skorajda do roba. V ljubezni poslušajte Občutek vas bo pripeljal v bližino, taki* čakajte na signal. Če bo v redu, vas bodo ■" ' občutki zalivali kot valovi. Težave in zdravi * problemi bodo izginili, prišla bo velika kohčna notranje moči, ki jo boste potrebovali, saj trenutno čas, ko morate delovati iz ozadja STRELEC (22.XL - 21. XIIJ Razmišljanje o zabavi in dejstvo, da na de*6*1 razmere ne morete vplivati s silo , njevitostjo. Sicer dinamičen mesec, v kat*-'1 boste marsikaj razrešili in pripeljali do tisto, kar vas je preganjalo vse leto Samoa11 ' bo rasla Pozornost pri izbiri novih prijal1'1 Opazujte reakcijo vam bližnje osebe in pa' da vas ne spravi ob živce. Ljubezen: ne c vedeli, kaj morate povedati, čeprav se istočasno zabavali kozorog (22. XII. - 20. Čeprav se boste odločili za skromno za’3aVD|jty. tako ne bo končalo Na koncu boste Kud' Sicer spodbuden mesec s hitrimi o lickh1”' Stika z realnostio ne boste izgubili. Na'11 j bo prineslo razgovor in izkušnjo. Po-boste na zabavo, ki bo nekaj razkrila' ■ obdobje, ko se boste težko zbrali. Nov** bezenska pot čaka na pravi trenutek razbil negotovost Glavobol in slabša VODNA? (21. I Prijazen mesec, ki prinaša sprostit®"^ nimivosti in veselje. Povečani izdatki za111® premislek in racionalnost. Preboj do res: t*ežak, vendar je to vaša dolžnost. I"" uu resnično boste ljubezen doživljali v Manjši problem s starimi prijatelji, ker 1 p da jih zanemarjate. Sprememba, doživeli, zahteva večjo prilagodljivost ■ spremembe Energije bo dovolj, v 0*1 ’ prihaja pustolovski duh. RIBI (20. II. - 20 Zadovoljni boste, saj boste razmetane , pji mozaika postavili na svoje mesto. To 1 ' (za ljubezen, čeprav po drugi sim111 pravijo, da je to za vas mesec strasti. Sk* spodbude in hitrih odločitev Z realnostjo imeli problema Sposobni boste jyS1’ drugim, predvsem razočaranim in izgubili voljo. Če se ukvarjate z zciH1' naredite korak naprej. Povečan nap°r’' Izdaja Ra Podjetje za informiranje.Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Volek uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper In Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka F.mri Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Zb Pen ni posebne naročnine! vbink 45 ------------------p^n-------------- --november 2004 Šlo je za umor in ne povzročitev smrti iz malomarnosti ali silobran 21 OSTE BAKAL o@ 000000 Umorila ga je z vrvjo, ki je bila namenjena njej Nesrečna starka si je oddahnila šele, ko se je prepričala, da je napadalni mož mrtev Gotovo se mnogi še vedno spominjajo 'loKodka, ko je bila pred nekaj leti pred Mikim senatom Okrožnega sodišča '^ska Sobota, kateremu je predsedoval ^dnik Roman Petek (sam je že najmanj ' leta odvetnik, op, p.), končana od-glavna obravnava zoper takrat 64-e^o Ano I., doma z Goričkega, kateri so zaradi umora takrat 62-letnega r Jožeta I. V obtožnici, katero je ^stopal okrožni državni tožilec Žarko e’ek, je bilo zapisano, da je Ana I. v ^eljo, 22. novembra 1998, dopoldne n;ila med splošnim prepirom, razgra-in pretepom umorila svojega in sicer tako, da mu je okrog vratu ' zadaj zavila -štrik« (vrv) in jo najmanj j1,1 rilnul pritiskala in zatezala, da je Jože ; u zaradi zadušitve umrl. Nesrečna a se je morala prepričati, da je ^esivni in napadalni mož mrtev, saj bi 0 v nasprotnem primeru resno og-njeno življenje. V svojem zagovoru ’< obtožena povedala, da se je vse ^paj začelo pred 20 leti, toliko časa je rMa prenašati vse grožnje, pretepe, Ol|tžanja izjemno hudo pa je postalo, Mesu F. leto in dva meseca zapora zaradi omogočanja uživanja mamil ko se je njen pokojni mož invalidsko upokojil. Od takrat naprej naj ne bi počel ničesar drugega, kot da je pil in razgrajal doma ter pretepal tako njo kot hčerko , ki je živela pod isto streho, ogrožena pa je bila tudi njena (v tistem času j 9-letna vnukinja. Kritičnega dne je Jože I. zgodaj zjutraj odpeljal mleko v zbiralnico, in sicer je takrat še bil trezen, toda približno okoli 9.30 ga je sosed vinjenega pripeljal domov. Ob nenehnem uživanju alkohola niti ni potreboval veliko, da je bil spet napit. In namesto da bi šel spat, kot sta mu menda predlagali obtožena in hčerka, je v vinjenem Stanju začel prepir z ženo in hčerko. Žalil ju je in grozil, da ju bo še istega dne ubil, potem pa da si bo sodil sam. Žena se je z vnukinjo zaklenila v sobo, hčerka pa je skušala očeta pomiriti. To ga je še bolj razburilo in je odšel v vetrolov, kjer si je pred tem pripravil večje kladivo. Z njim je večkrat udaril po vratih v hodniku in po sobnih vratih Ko je razbijal, sta ga poskušali žena in hčerkaj ki je kuhala kosilo, pomiriti. To jima ni uspelo in je tedaj vzel pokojni iz žepa manjši žepni nož ter z njim zamahnil proti hčerki, ki jo je zabodel v levo kolčno stran. Da bi žena preprečila nadaljnje moževo ogrožanje družine, se je z njim začela ruvati in sta ob tem padla po stopnicah na tla hodnika v pritličju stanovanjske hiše. Jože je dobil pri padcu tako hude poškodbe, da je takoj umrl, svoje pa naj bi prispevala tudi vrv. »Že prej sem vzela vrv, ki jo je imel mož pripravljeno, da bi umoril vse domače in šele potem sebe Bila sem prestrašena m močno prizadeta ter sem vedela, da moram poskusiti rešiti hčerko, vnukinjo in sebe. Nisem želela, da bi ga umorila, in niti sama se ne zavedam, kaj vse se je pozneje dogajalo. Vem samo, da sva se skotalila po stopnicah, in ko je obležal poleg mene, sem otipala pulz in ugotovila, da je mrtev, nato smo poklicali policijo,« je pred sodiščem dokaj mirno dejala obtožena, na kateri se je videlo vse trpljenje, ki ji ga je pokojni v življenju prizadejal. In tudi obsodba je bila za njo nekakšno olajšanje. Podobno je takrat na sodišču pripovedovala tudi poškodovana hčerka , ki je tudi povedala, da je pokojni nenehno pil in da je bil zelo agresiver) in napadalen. Da je to držalo, sta zatrdili tudi dve drugi hčerki , ki več kot 20 let nista živeli na domačiji, toda vedeli sta, kaj se je tam dogajalo. Tudi nekateri sosedje in vnuk so zatrdili, da je bil pokojni izjemno napadalen in agresiven, ko je bil vinjen, to pa je bilo zelo pogosto. In tako se je vse skupaj končalo tragično, in sicer je bila obtožena v času dejanja, kot je zapisal izvedenec nevropsihiatrične stroke, pokojni dr. Marjan Pregelj, bistveno manj prištevna. Kljub temu je tožilec v zaključni besedi predlagal štiriletno zaporno kazen, zagovornik obtožene, odvetnik Boris Štefanec, katerega ji je določilo sodišče, pa je menil, da je šlo glede na vse dolgotrajno trpljenje za silobran, in predlagal oprostilno sodbo. Toda sodišče je po posvetovanju menilo, da ni šlo za sli o bran, in je ob upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin (nekaznovanje, ogroženost, trpljenje ..) Ani L, ki se je branila s prostosti, izreklo 2 leti in 6 mesecev zaporne kazni, obtoženo pa so oprostili plačila stroškov postopka Radovednost jih je gnala, da so poskusili »travo Mladoletnik razočaran nad marihuano 11 Pritegnejo na soboškem sodišču največjo iavPosti različne »velike obravnave«, kjer so ' 2agrožene tudi najvišje (30 let) zaporne kazni, »iSr tudi mnoga druga sojenja za »manjša« kazruva rr'°cit sojenja vodnikom ilegalcev ter tistim, ki X, _ a)o kršitve zakonodaje, povezane s prepovedanim ” razstrelilnimi sredstvi, so na okrožnem sodišču Soboti v ospredju obravnave, povezane s , danimi drogami. Pogosto namreč sodijo posa-' ail skupinam, na različne načine povezanim z Xll( ^^kimi« kaznivimi dejanji, bodisi omogočanje Prepovedanih drog bodisi zaradi neupravičene in prometa s prepovedanimi drogami. Ena glavnih obravnav je potekala tudi preč' senaiom, t )e Predsedoval sodnik Milan Forstnerič, sodili ^uj^rat 21-letnemu Alešu F. Po obtožnici, ki jo je ’b °krožni državni tožilec Karel Vogrinčič, naj bi ■,i, 111 mladenič omogočil uživanje prepove« lane drugi ■ an in Boštjanu M. iz okolice Ljutomera, mlajši bd v u?rr. času še mladoleten. ■ je Aleš F, katerega je po službeni dolžnosti °^Vetnik Janez Kavčič iz Gornje Radgone, 7A d& ie imel v žepu majhno količino marihuane, m 25 oktobra 2000 med vožnjo z avtomobilom Aleš ■ Uon. “ak ima kaj za pokaditi-, jo zavil džojnia, ki so * gramoznici v Babincih v Prlek j i vsi trije k adili. L . eh so končali, je prišla mimo policijska patrulja m O. B. je obdolženi ostanek cigarete uničil Obtoženi je dejal, da je on dal »potegniti« polnoletnemu Alešu, on pa mladoletnemu bratu. Nekako tako sta pričala tudi omenjena brata, vsi trije pa so dejali, da niso narkomani - odvisniki, takrat pa so vsi želeli pokaditi »travo«, da bi se prepričali, ali je dejansko »tako dobra«. In ko jih je sodnik spraševal, kakšna se jim je zdela, so vsi po vrsti zatrdili, da »marihuana ni tisto, kar se zanjo govori«, še posebno razočaran je bil najmlajši Boštjan M., ki je dejal, da bi človek od tako razvpitih drog pričakoval nekaj več. V svojem sklepnem govoru je državni tožilec predlagal, da obtoženega spoznajo za krivega in mu določijo pogojno zaporno kazen osmih mesecev, odvetnik Kavčič pa je predlagal, da naj ga oprostijo obtožbe, ker da si je po težavah uredil življenje, se zaposlil in bi ga morebitna obsodba lahko samo ponovno »pokvarila« Sodišče je pozneje sledilo tožilstvu in mu je izreklo sedem mesecev zapora, ob tem so dodali predhodno obsodbo - osemmesečno zaporno kazen - za vodenje ilegalcev, za kar ga je obsodilo okrajno sodišče v Ljutomeru. Pozneje je sodišče izreklo enotno kazen enega leta in dveh mesecev zapora, ki pa ne bo izvršena, če se podobno kaznivo dejanje v treh letih ne bo ponovilo Ob tem obtoženemu ni bilo treba plačati sodnih stroškov in stroškov svojega zagovornika, ker da na novem delovnem mestu ni prejel še niti ene plače in nima sredstev VESTNIK november 2004 p^n Pravljica za lahko noč Noč v črnem satenu Le kaj je tako pomembnega na tem svetu, da mora to Pierce Brosnan šepetati na uho teniški zvezdi Sere m Williams in da ga ona tako pozorno in srečno posluša? Zgodilo se je to na premieri njegovega j filma Po sončnem zahodu na Leicester Squareu I v Londonu še prej, preden je stopil na rdečo * preprogo m oboževalcem začel deliti avtograme A Torej najprej ona, povsem vsi drugi. Je med njima kaj več kot le šepetanje na uho? Vsi iz njune bližine radi pritrdijo, da sta Serena in Pierce že dolgo prijatelja, m vedno, ko ju vidijo skupaj, izžarevata posebno srečo Nekaj dni pozneje je bila premiera filma tudi v Los Angelesu In Serena je bila tudi tam . Zdaj, ko je 75-letni palestinski voditelj Jaser Arafat zapustil svet, se je javnost začela zanimati tudi za njegovo zasebno življenje. Doslej je Abu Amar, kot je njegovo pravo ime, polnil časopisne stolpce predvsem s svojo politično vlogo in aktivnostjo na mednarodnem področju. Malo pred njegovo smrtjo pa je v ospredje prišla tudi njegova 33 let mlajša soproga Suha Arafat z nenavadno izjavo, da bi ga njegovi ožji soborci radi živega pokopali V bistvu je s tem začela javni boj za njegovo bajno zapuščino. Po ocenah strokovnjakov je bil po bogastvu na. šestem mestu v kategoriji kraljev in vladarjev. Samo na osebnem računu pokojnega, voditelja PLO v švicarski banki je milijarda dolarjev, da o hotelih v Italiji, Franciji in Švici ne govorimo. Vodstvo PLO, ki je sicer razklano na več frakcij, se boji, da bo Suha prišla tudi do blagajne Palestinske samouprave, kjer naj bi bilo okrog 5 milijard dolarjev. Ne samo pri vodstvu, tudi pri večini Palestincev Suha ni priljubljena, saj zadnja štiri leta sploh ni živela s soprogom, ampak je uživala v razkošju dragih stanovanj na Ažurni obali ali v Parizu, kjer je v hotelu Bristol zakupila celo Britanska igralka Kate Beckinsale (31), ki se je proslavila z vlogama v filmih Pearl Harbor in Van Helsing, se je po zaporednem snemanju treh filmov odločila, da nekaj mesecev ne bo delala prav ničesar in da se bo posvetila samo hčerkici Lily, ki jo ima s producentom Lenom Wisemanom. Tako sta neki dan preživeli vse popoldne v parku. In medtem, ko je hčerkica tekala sem in tja, jo je mamica budno pazila. Naenkrat je Lily pritekla k mamici, pokazala na neko deklico svojih let in vprašala, zakaj se joče Ko sta prišli k njej, je deklica skozi solze potožila, da se je izgubila in ne ve, kje je mamica. Kate jo je potolažila in obljubila, da bodo skupaj poiskali mamico, kar ni bilo težko, saj so kar naenkrat zagledali žensko, ki je vsa iz sebe tekala po parku Pomahali so ji in izkazalo se je, da je to res mamica izgubljene deklice. Dokler se je srečna mamica, zahvaljevala Kate za najdeno hčerkico, sta se Lily in deklica dogovorili, da se naslednji dan spet srečata v parku... Meige Pehar se poslavlja od poletja hi jeseni. Sicer tam, kjer živi, v Kaliforniji, prave zime tako in tako ni. Je brucka in ima tri starejše sestre Pravi, da se bo ukvarjala s turizmom, ko pa bo dovolj zaslužila, bo poskusila z majhnim lokalom. Šele ko bo izpeljala te načrte, bo razmišljala o trajni No, če bi mama Grace še i- živela, bi morda bila zdaj srečna. B Po dolgem času m iskanju, po številnih porokah in ločitvah se je monaška princesa Caroline očitno ustalila. Nedolgo od tega je naredila w dober vtis na Filipinih, ko je v glavnem mestu Manila obiskala tamkajšnjo sirotišnico in izročila I denarno pomoč iz sklada za 1 siromašne, ki ga je svoj čas ustanovila njena mama, nekdanja ameriška igralka, hollywoodska zvezda Grace Kelly. Kakor hitro se je vrnila z dobrodelne misije domov, se je že pokazala v svetu visoke družbe. S sedanjim možem Ernestom von Hannoverjem se je pojavila na neki dobrodelni prireditvi in pokazala obilo dobre volje. Oblečena je bila v temno modro satenasto obleko. Ko so ju najavili, je mož p‘okaza.1 na. svileni never svojega smokinga in rekel: »To je ostanek blaga od njene obleke!« Caroline mu ni ostala dolžna. Pokazala je na njegove čevlje m 1 T- —" "= »srnici halprinkp 1« nadstropje in za to plačevala dnevno 1^" dolarjev. Suha Al Tawil je bila rojena leta H®'' Jeruzalemu v bogati palestinski krščans* družini. Njena mati je bila znana novinar^ in borka za pravice Palestincev. Večkr* bila v hišnem priporu, ko je bilo Suhi 15 pa so jo izraelski vojaki pretepli. Suha je 22 leti diplomirala iz političnih znano® 1h ekonomije na pariški Sorboni Prvič se I' Arafatom srečala med študijem, pozne e F je postala njegova osebna tajnica. Ta I*1 se poročila leta 1990 v Tuniziji. Še pred je morala opustiti krščansko vTO in sprejeti islam. Leta 1995 je rodila Zahwo, ki nosi ime po Arafatovi ma*6 ' Suhini nasprotniki iz palestinskih očitajo, da se preveč druži s francoskim' setom in ne upošteva tradiciona1'1 vrednot arabskih žensk, ki ne smej0 °1 samostojne in neodvisne. V nos jim gre •' njena zveza z libanonskim kristjan0^ poslovnežem Pierom Rizkujem, ki je , povezan s številnimi obveščevalnimi bami. Kakorkoli se bodo zadeve v pf1 nje razpletale, je jasno: Arafatova vd°V11 njegova hčerka po smrti moža ozir0 očeta ne bosta siromašni. Arafatova soproga Suha je živela zadnja štiri leta daleč od moža. Na mesec plačeval sto tisoč dolarjev apanaže. Kate, izgubljena deklica in njena mati - na koncu vsi srečni Bogata vdova Kaj spet šušljajo? Pen november 2004 Pirellijev dela kraljica njen »Pri tako velikem finančnem načrtu, kot smo ga pripravili za film Vojna svetov in je bil sprejet, res ne morem gledati na. vsak' dolar,« je izjavil režiser Steven Spielberg na tiskovni konferenci pred začetkom snemanja, ko so predstavili zanimivosti in podrobnosti o novem filmskem spektaklu Vojna svetov. O višini stroškov zaenkrat niso želeli govorili, menda pa bo to najdražji film doslej. V nekaterih množičnih prizorih bo sodelovalo tudi do tisoč statistov, ki bodo dobili po 80 dolarjev dnevno. Glavno vlogo v filmu po romanu H. G. Wellsa bo igral superzvezdnik Tom Cruise, ki si je za sodelovanje v filmu namesto honorarja zagotovil 20-odstotni delež dohodka od predvajanj v kinematografih ša v Londonu je dokaj prostorna. Meri 350 kvadratnih metrov in ima pet spalnic Poleg velike kuhinje so še drugi potrebni in nepotrebni prostori pa tudi velik vrt, kjer se bo lahko igral njun otrok. Poslopje je ocenjeno 2 3 milijona evrov. Kuhar Jamie je izjavil, da bo lahko, če pride do dogovora oziroma prodaje hiše, Brad pri njem opravil brezplačen kuharski tečaj. Ib/ Vaal verjetnosti se bos-' Začetku prihodnjega ^^la iz sončnega l^^hgelesa v megleni ^vnosii se že nekaj Jiovori, da v zakonu °radom Pittom (40) in ' Aniston (35) od ‘•Q letošnjega leta ne-** >a m da že nekaj 2h'bi vsaksebi. To sta 2^konca potrdila tudi 11 istočasno sporo-oba želita, da se Qbt aui N« pri skupnega psiho-spremenita okolje 'džbo in začneta na Ht|1 začela iskati re-*0 Vse kaže, da sta jo Sredi novembra so na veliki zabavi v Rio de Janeiru -Seveda samo za povabljene - za javnost predstavili stenski feledar italijanske proizvajalke pnevmatik firme Pirelli. pkeUijev koledar 2005 so natisnili v 40 tisočih primerkih. " te koledarje je že leta nazaj značilno, da jih pošiljajo ključno po pošti na že v naprej določene naslove Na Poste m trgu jih ni mogoče kupiti, zato za njih zbiratelji Ponujajo neverjetno visoke vsote. Najvišjo ceno je doslej 11 dražbi dosegel primerek koledarja iz leta 1957, ki so ■d Prodali za 138.000 dolarjev. H straneh koledarja so znane ^Potice z vsega sveta, ustvarjajo JRk najslavnejša imena grafič r oblikovanja. Prejmejo jih Valovni partnerji in znane x _ 1 °s^nosti. Tako so med njimi ‘Os člani britanske kraljeve ^žine, igralec Paul Newman .^^"7 ■ t^di lastnik Microsofta ' * ' ifi,' Gates. Letos so k so- tf / i F? kovanju povabili francos-/ r ka fotografa Patricka j6lliarcheliera, ki je le-®tice, kot sta Brazilka lr*ana Lime in ma-^enka Naomi Campi 7 Posnel na brazil j ' Plažah Kot za ^‘vost naj doda °' 'In se bo med ^^ajstimi lepo- 1 tokrat naš- J ^iČrnugmr £ ^rijaVujo- J Ek/< J 'VC ^ata sta si hišo sicer V kult aru J* Oliverja (201. Z Ja ',t? spoznala, k° W^lf-ilbr ob hišni zabavi 4^ a’ bi iim ta večer trenutno najpopular-:i .. ' Phar na svetu. Re' Urjeno in fant je S^6^2 Londona . "r dvonadstropna hi- * / ~ j * -■ -J /„ _ nV s j sečem j j' ■•!:•• ' ■■ -Ir JR/ ' r IH ' ■ sproščeno držo . • ।. . C W ■ Seveda • ••• . '.' 1 ves budnimi VJ-ŠE ' zaM MHHb se ve med drugim tudi to, da se je dnevno petkrat preoblačila, da je v treh dneh svojega obiska zamenjala dvajset parov čevljev, da so bili talci čevlji v glavnem videni v londonski trgovini Cornila James in da njihova cena ni bila pretirano visoka - okrog 100 evrov'Obiskala je Berlin, Potsdam in DussekLorf in si ogledala vse, kar so ji pokazali: od zgodovinskih spomenikov, visokošolskega zavoda do vsakdanjega življenja Nemcev. Zadnji večer je nemški predsednik Horst Kohler priredil visokima gostoma večerjo v dvorani berlinskega gledališča, kamor se je nadrenjalo 250 pomembnih gostov Pogrinjek so sestavljali krožniki, tri vilice, trije nože in dve žlici. Hrana ni smela vsebovati čebule in česna. Šef kuhinje in ekipa so začeli s pripravami tri mesece pred prihodom kraljevskega para. Posnetek, ki ga vidimo, je bil narejen drugi dan obiska, ko sta si v Potsdamu ogledala večjo blagovnico. Kraljičinega moža, kot po navadi je zmeraj korak za , kraljico, tokrat vidimo v nič kaj kraljevski drži. No ja, končno pa je tudi on samo človek. t g nekaj takšnega kot mi... ^Pitt in Jennifer A niston se nameravata preseliti vLondod^ bosta res umaknila? koledar pripravlj’en ( —november^' Pen---------------- Vršič iz »Portoroža« pri Ljutomeru Najprej pleve, nato pa kopanje v Ščavnici* Njena življenjska pot se je začela v Pristavi, kjer je živela do svojega osemnajstega leta. »Odraščala sem na manjši kmetiji. Moji najlepši spomini iz otroških let me vračajo v čas žetve oziroma mlačve, ko je »hodil« od hiše do hiše »mašim. Otroci smo bili kot nalašč za nošenje plev izpod mlatilnice v za to namenjen prostor. Ko se je delo končalo, pa smo se brž tekli kopat v Ščavnico. Takrat je bila še kar čista. Na nekaterih mestih si lahko za silo tudi malo plaval. V' vodi smo videli ščuke in druge ribe. Strah pa. me je bilo, ko je Ščavnica poplavljala. Se zdaj vidim mamo, kako jo je skrbelo, ko je snope pšenice ali rži začela odnašati voda. Če je le mogla, jih je lovila in vlačila na suho.« « v Zakaj Portorož, če je pri Ljutomeru? Jožef G. Bistriški Z Danico sem se želel srečati, ker sem večkrat slišal, kako se pri njej dobivajo člani Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulture in dediščine m da je tudi ona članica tega društva. »Lahko rečem, da je bil pri nas nekaj prvih let delovanja sedež tega društva, zato sva se z mažem tudi oba včlanila in ponudila brezplačen prostor za društvene Pri Lujzovi kleti v Lendavskih Goricah sta se pred kratkim nenapovedan0 : lastnik Lujz, to je Alojz Pahor, in popotnik Lujzek, to je Alojz Kosi iz Rob* Razkrižju oz. Štrigovi. Oba sta ljubiteljska muzikanta, prvi harmonikar, J' kitarist in fruličar, zato sta lahko v duetu zaigrala nekaj za dobro razpolo® počastitev' pohodnikov in vinske kapljice. Naključni poslušalci in gledalci so bili navdušeni. aktivnosti. Tako smo se dogovorili tudi s prvim, zdaj že pokojnim predsednikom Ludvikom Bratušem, ki je bil naš dobri znanec. Sedež, je sedaj sicer v Ljutomeru, pri. nas pa je vsakoletno Puhovo srečanje v spomin na Ludvika Bratušo. Tu se zberemo, se pozdravimo in zajtrkujemo, nato pa se podamo na vožnjo po dogovorjeni trasi. Jaz sicer običajno nimam časa in tudi ne primernega starega vozila, da bi se jim lahko pridružila. No, enkrat sem se peljala z družino Kunc iz Ljutomera, in to v naj-starejšem oldtimerju. Za mojo dušo pa bi sicer prišlo prav kakšno zelo staro kolo, na nežni pogon seveda« Novo poglavje v njenem življenju se je začelo pred šestnajstimi leti, ko sta si z možem zgradila novo hišo z gostinskim lokalom v bližini Ljutomerskih ribnikov. Takšno ime je uradno navedeno v gradivu Agencije R Slovenije za okolje, m sicer med naštetimi zaščitenimi krajinskimi parki v Sloveniji kot del območja »Ljutomerski ribniki in Jeruzalemsko-Ormoške gorice« Gre pravzaprav za umetna jezer (c) a pri Podgradju oz pod Železnimi Dvermi, ki so nastala z zajezitvijo potokov Kostanjevica in Jugar. V njih gojijo ribe, ob njih so sprehajalne poti, tam se je naselila velika družina labodov, nekoč pa je bilo to »komunalno« ljutomersko kopališče. Najprej sta Vrši če va sicer nameravala odkupiti m dograditi že postavljen leseni objekt pri kopališču (bife, sanitarije in slačilnice), v katerem je Danica delala kakšna dva meseca, vendar druga stran m bila za to Kasneje, ko je ta objekt že skoraj propadel, sta dobila ponudbo, vendar nista bila več interesenta. Uredila sta gostinski lokal v lastni hiši in zanj izbrala ime Gostišče pri ribnikih. Morda bi to ime ostalo do danes, če zaradi zakonodaje gostišča ne bi preimenovala v okrepčevalnico, ker pač nista imela prenočišč. In morebiti bi poskrbela tudi za to, če Jožeta ne bi pred osmimi leti doletela smrt. »Ker so v pogovoru nekateri domačini ta lokal imenovali Portorož, menda se je to ime oprijelo že prejšnjega lesenega lokala ob kopališču, so se odločili, da bo to tudi novo ime za okrepčevalnico. Da je bilo nekoč tu vsaj malo podobno kopališču v Portorožu, pa priča fotografija, ki sem jo uspela shraniti « Pri njiju so se zaceli zbirati puhovci_______________ Kjer je bilo nekoč ljutomersko komunalno« kopališče, se sedaj ijo in kopajo labodi. V ozadju je Vršičeva hiša. Novo življenje v Kanadi Po končam osnovni šoli v Stročji vasi se je vpisala v gostinsko šolo in se izučila za natakarico Ta poklic jo je tudi najbolj zanimal. Potem pa je nekega dne pobliže spoznala izseljenca Jožeta Vršiča, ki je prišel iz Kanade na obisk v rojstno Pristavo Kmalu sta se poročila in skupaj odšla v Kanado. Jože je še naprej delal v mesariji, Danici pa je uspelo dobiti službo v enem od tekstilnih obratov »Tam se je začelo zame povsem novo življenje. Lahko sem si kupovala lepe obleke, čevlje, torbice . Lahko bi rekla, da sem živela v izobilju v primerjavi s tistim, kar sem do takrat imela doma. Lahko sem tudi potovala m si res marsikaj privoščila Vseeno me je čedalje bolj vleklo domov Tudi mož je imel domotožje m leta 1975 smo se s tam rojeno hčerko Heleno za stalno vrnili v domovino.«