Inserati ne sprejemajo in velj& tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 ,, „ „ ,, 2 >■ i, i, >• ii ® «i Kolek (»tempelj) »nese vselej 80 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisl
■e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
f«

Političen list za slovenski narod.
Vetji do konca tekočega leta po pošti iu v Ljubljani n«
mesec.....— 80 „
posamezne številke po — 7 1(
VrednKtvo je na stolnem trgu hiš. št. MM.
Naročnino prejema opravništvo	g
(administracija) in ekspedicija v »i^fc.**1'"^
Blaznikovi Uakarnici na Bregu. —
Izhaja
po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
Sola.
(Dalje.)
Mislimo si gospodarja, kteri ima srčdnje, pa dobro posestvo, vrh tega pa tudi obilno družino, kakih osmero ali devetero otrok. Troje sinov pošlje ta oče v šolo, češ, da bi se izšolali in ložej od njega si kruli služili. — Sinovi hodijo pridno v šolo, stanejo očeta od leta do leta več, prihodki doma ne zadostujejo, dolg se dela in sčasoma se posestvo popolnoma zadolži. Sinovi so dospeli čez mnogo let do visokih šol, do vseučelišča in so ga tudi izvršili. Bili so izšolani, pa navdihnjeni z duhom brczverskim, ptujstva navzeti in neprija-telji domovine, se za hišo očetovo ne zmenijo, ktera zarad njih vsa zadolžena bila je posled-njič od upnikov prodana, starši z ostalimi otroci pa pognani po svetu. Oče in mati morata gostovati, drugi otroci pa služiti.
Je-li ta oče razumno ravnal, da je tri sinove v šolali imel, ko bi bil komaj enega zdrževati zamogel? Je taka skrb in ljubezen staršev pametna, če za ene otroke vse store, vse druge in sami sebe pa zavržejo? Mislimo, da ue. In glejte, v enaki razmeri je vsta-nova šol, vsaj tukaj pri nas na Kranjskem. Tu se ni gledalo na zmožnost sosesk o zdrža-nju šolskih oseb in potreb, tu se je le slišalo: „šola mora biti, in vprašanje je le, kako boste učitelja plačevali; plačati ga morate, le vedeti hočemo, kako mu boste plačilo dajali? „Ko bi bile soseske vse zadosti močne iu premožne, bi bilo to lahko, ali med njimi jc neizrečeno velik razloček, razloček kakor noč in dan. Nektere srenje so silno majhne, in te soseske naj imajo svojo šolo in naj plačujejo po 400 do 500 goldinarjev učitelju leto na leto, orga-nistu pa še posebej! Taka naloga ni kaka
iprača, in ni se čuditi, če se zdaj, ko se nova plača vpeljuje, ljudje pogledujejo, z glavami majejo, za ušesi se praskajo, inarsiktero psovko izustijo in sem ter tje hudo rentačijo.
Tudi nabiranje plače ni dobro vredjeno. Namesto na davke napraviti naklad, ki bi se z davki vred v davkariji pobiral in učiteljem na pobotnice izplačeval, bode morala soseska ta denar med sosesčani sama pobirati, in nabranega v davkarijo nositi, kjer se bode učiteljem izplačeval. Kdor vč iz skušnje, kako radi ljudje za take in enake reči dajejo, ta bo tudi vedel, koliko sitnosti, zoprnosti in težave čakajo moža, kteri bo ta denar po soseski pobiral, in kolika priložnost k prepirom je s tem pobiranjem dana, koliko neprijetnih in zavjedavnih opazek se bo moglo slišati, in kako slabo je postava za mirno vživanje zasluženega plačila in za spoštovanje učiteljevo skrbela.
Pa bode kdo izmed intelegence nam po-drobil: „Pijančujejo pa lahko; dokler ljudje imajo denar za „šnops," ne more še tako slabo biti."
ltes je, pijancev se ne manjka in jih pri spačenosti in slabosti človeški tudi nikoli manjkalo ne bode. Toda med pijančevanjem so razločki. Nekteri pijejo, da si za nekoliko časa zatope skrbi in zlajšajo življenje; nekteri pijejo, ker težko delajo in se po dokončanem delu, posebno v sobotih, hočejo nekoliko po-krepčati. Da jih večkrat goljufa in se ušemijo, je tudi res. So pa tudi pravi pijanci; taki so bili, so še zdaj, in bodo tudi zanaprej — prava nadloga in uečast za človeštvo! Taki so navadno zapravljivci in bodo „šnopsljali", dokler bo le kje zaslediti kaj okroglega; raji bodo na davkih dolžni ostali, kakor da bi si na pijači pritrgali. Kadar pa tudi taki več ne pijejo, kadar njih pijančevanje po krčmah poneha in vse povsod potihne, potem je le
dvoje misliti: ali so ljudje popolno v se šli, se spoznali in poboljšali, ali pa so popolno opešali. In če zadnji vzrok obvelja, potem pa joj! Davki začno zaostajati in strašnejši „krach" od unega, ki je bil majnika meseca na Dunajski borsi, bode po celem cesarstvu nastopil, kajti brez davkov mora zastati vsa državna mašinal Kaj takega misliti pa je strašno! Šole tedaj vpeljati in kmeta silili, da jih zdr-žuje, brez prevdarka, je li to mogoče, in brez vse primere, koliko soseske premorejo, ni pametno, ampak po našem priprostem zapopad-ku zelo nepremišljeno.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
V Avstrijskih deželah.
Državni zbor, kije imel včeraj sejo, se pred ifO. januarijem ne bo več zbral. — Ustavo verna „Morgenpost" priporoča spravo s Cehi.
„Pest. Cor." poroča, da cesar ni sprejel odpovedi ogrskega ministra Szlavy-a; tedaj ostane dosedanje ministerstvo. — Hrvaški ban Mažuranič se je 8. t. m. vrnil v Zagreb. „Pest. Cor." piše, da se je v Pešti posvetoval o imenovanju novih sekcijskih načelnikov; Živ-kovič je neki odločen za sekcijskega načelnika v ministerstvu notranjih zadev, Deven-č i n v ministerstvu prava, M u h i č pa ostane v miuisterstvu bogočastja.
Vnanje države.
Pruska vlada bede neki odpravila kolek za časnike, pa vpeljala tolikanj ojstrejo tiskovno postavo. — Španjski je sporočila, da nikakor ne misli polastiti se Filipinskih otokov. — Učni minister je izdelal spomenico, o pregre-

Nov krivoverec.
(Konec.)
Po ti poskušnji se je mladeneč nekoliko časa zdržal in je še le pozneje začel zopet tje zahajati, pa le na skrivnem, in ko ga je nek gospod pismeno opominjal in svaril, je tajil, da več tje ne zahaja. Ker je pa vendar celo vsaki dan, v časih tudi po dvakrat na dan sleparja obiskoval in njegovi za to nič niso vedili, je gospodu, ki je videl, kaj bo z mla-denčem, če ne bo zapustil sleparja, potrpežljivost prešla ter je pisal ljudem, pri kterih je mladeneč stanoval, in jih opomnil sramote, ktero jim napravlja. Mislil je, da je še čas mladenča rešiti, pa bilo je že prepozno, ,,sv. mož" ga je tako zvito podučeval, in tako daleč premotil, da je rekel, da raje umrje, kakor da njega zapusti. Res je rajši zapustil gotovo in sijajno srečo in k njemu stanovat šel,
kjer še dandanes prebiva. Vsak si lahko misli, kakošuo sramoto je s tem svojim napravil.
Naj bralcem povemo tudi nekoliko naukov in bogokletstev, ktere slepar uči, in smo jih ali sami slišali iz mladenčevih ust, ali pa od drugih vrjetnih ljudi.
Fratnik namreč uči in trdi, da on z Bo gom govori, da njega hodi sam Kristus spo-vedovat. Ko je ta svoj nauk pred nekim gospodom izustil, ga je ta tako močno zavrnil, da jo je brž v drugo sobo potegnil in si ni upal pred njim še dalje trditi. Ker pa vč, da duhovniki njegovemu nauku nasprotujejo, kar tudi morajo, uči svoje učence, da ne smejo duhovnikom nič verovati, ker oni nič ne vedo, ako bi hoteli kaj znati, morali bi prej k njemu v šolo hoditi. To mora biti zares zelo učen mož I Svojega „angeljskega mladenča," tako namreč imenuje mladenča, o kterem smo prej govorili, je ua ta nauk tako navezal, da je nekemu gospodu, kteri je bil nekdaj njegov duhovni voditelj, naravnost rekel, da več veruje svojemu „učeniku", kakor pa njemu.
Ko je „sv. mož" hišo zidal, je pri neki priložnosti rekel: „Naj prosi Trst Boga, da ne bi bila moja hiša še dodelana, ker potem se bo začel moj nauk očitno podučevati. Pa hiša je dodelana in v Trstu se nič hudega ni zgodilo, svojega nauka pa možicelj od tistega Časa očitno še čisto nič ni razširil, le nekaj lahkovernih ljudi k njemu zahaja zdravja si iskat, pa večidel le ponoči. Vendar imajo ti ljudje tudi svoje zbore. Kdaj pa zborujejo, bi utegnil ga kdo vprašati? Dnevi njihovega zborovanja nam niso znani, a znan nam je čas; zborujejo namreč, kakor prosto-zidarji, po noči. Če so bili ti zbori takrat le zato ponoči, ker se jih „mladi apostelj" čez dan udeležiti ni mogel, ali pa iz strahu pred ljudmi, nam ni znano. Pa naj bo temu že kakor hoče, noč ima svojo moč, ponoči se nar več greha stori, in že po tem se lahko spozna omenjena sleparija. Da pa „sv. mož" še ne more očitno razširiti in učiti svojega nauka, temu je krivo tudi to, ker si še ni pridobil dvanajst aposteljnov; še le potem, kakor je sam rekel,
škili Škota Ledochovskcga. Ker je Bismark pritrdil, da se bode izročila sodniji za cerkvene zadeve, da stopi na noge, ker je pretekel čas, ki je bil škofu odločen, da se škofiji prostovoljno odpove, česar pa ni hotel storiti. Ledochovski se te sodnije ravno toliko boji, kakor kneza Bismarka. Čem bolj ga preganja vlada, tem veči je vdanost ljudstva do njega, in 4. t. m. so ga polniški volilci postavili celo za kandidata za državni zbor.
Laška. Iz Rima se poroča, da bodo papež v prihodnjem konzistorijo 22. t. m. imenovali 10 novih kardinalov. Med drugimi za to čast odmenjeni so papeževi poslanci Chigi, Falci-nelli, Oreglia in Franchi, dalje avstrijska nadškofa Simor in Tarnocy, Pariški nadškof Guibert in Kambrčški nadškof Regnier.
Kongres ainerikanskih zedinjenih držav se je 2. t. m. pričel. Prezident Grant v svojem poročilu reče, da je 1.1872 ostalo 43 milijonov, s kterimi so plačali nekaj državnega dolga. Finančne krize bodo toliko časa mogoče, dokler se papirnati denar ne bode izplačeval s kovanim. Kongres naj resno pretresa, kako bi se to najložej in najhitreje zgodilo. — O ladiji „Virginius" pravi, da se bode reč rešila mirno in častno za oba naroda. Dalje naznanja, da se je začela odpravljati kupčija s sužnji, le na Kubi se sužnost še nahaja, pa upati je, da bode tudi tam kmalo odpravljena.
Vlada je izvedila, da se ji bodo „Virgi-nius" in ostali jetniki izročili v 10 dneh. Novejši telegram pa dvomi, da bi Kubanske gosposke hotele ladijo nazaj dati. Državni tajnik za mornarstvo zahteva od kongresa 5 milijonov za mornarstvo. — Predlog Kubanskim upornikom pripoznati vojskovalno pravico, je bil po vladinem predlogu zavržen.
Kubanski namestnik Španjske vlade pravi, da ni res, da je mislil odstopiti.
Iz deželnih zborov.
Spomenica, ktero nameravajo koroški Slovenci izročiti deželnemu zboru, se glasi: Visoki deželni zbor!
Že celih 25 let se nam Slovencem obljublja , da dobimo tiste narodne pravice, ki jih uživajo naši sosedje Nemci. Poglavitne poglavitne postave od leta 1867 pravijo v §. 19, da imajo pred postavo vsi avstrijski narodi enake pravice in da so v šoli, v vradnijah in v javnem življenji vsi jeziki ravnopravni. Prosili in tirjali smo, naj te postave in pravične
ko bode dobil dvanajst mladenčev, se bo njegov nauk začel očitno učiti. To pa se nikoli ne bo zgodilo, ker je po tako dolgem delovanju komaj dobil enega samega mladega lahkomiš-ljenca, kteri njemu veruje.
Zdaj pa še nekaj prav smešnega. „Sv. mož" namreč uči, da on nikdar ne bo umrl. Ali ste že kdaj tako slišali? In vendar mu njegovi privrženci tudi to verjejo.
Tudi njegov „mladi apostelj" se je od njega že marsikaj naučil, česar pa tukaj le površno omenjamo. Ko ga je prišla neka so-rodnica obiskat in skušala pregovoriti ga, da da bi zapustil te zmote, ga je ob enem tudi prosila, naj ji pokaže njih kapelo. Pa tega ni hotel storiti, ter ji je odgovoril: da bodospo-korniki k nji dohajali po nagih kolenih, da bi le videli njih kapelo, pa prišli bodo le do vrat, notri pa bo malo kdo spušen. In „sv. mož" je še pristavil: „Sam škof bodo s procesijo k nam prišli, toda v kapelo ne bodo šli. Ali ste kaj tacega že slišali? To mora biti res imenitna in krasna kapela! Vendar se pa
besede stopijo s papirja tudi v življenje, — prosili in tirjali 6mo to v taborih, pri kterih se je slovenskega ljudstva zbralo na tisoče, prosili in tirjali smo to v zborih naših društev , po časopisih — slovenskih in nemških — pa vse je bilo zastonj. Veselilo nas je toraj iz celega srca, da se je poslanec Velikov-skega okraja v deželnem zboru za to poganjal, naj se Slovencem stenografični zapisniki deželnega zbora pošiljajo tudi slovenski, naj se šolam po slovenskih krajih učni pripomočki dajejo tudi slovenski, itd. Pa vse je bilo zastonj. Tudi naše politično društvo „Trdnjava" je deželnemu zboru podalo prošnjo, naj se djansko vpelje postava zastran narodne ravno-pravnosti, pa kteri Slovenci dobimo v šolah in vradnijah tiste pravice, ki jih imajo Nemci. Deželni zbor pa je to pravično tirjatev spod-bil in trdilo se je ceio, da mi Slovenci na Koroškem take postave zastran narodne rav-nopravnosti ne potrebujemo, da! da je še celo nočemo. Temu pa ni taka! Da se toraj visoki deželni zbor ne moti, temuč zvč resnico, našo voljo in željo, tirjamo mi spodej podpisani, naj se vpelje postava zastran narodne ravno-pravnosti, po kteri mi Slovenci zadobimo ravno-pravnost v Šolah in vradnijah, pa tudi pri volitvah poslancev za deželni in državni zbor.
To je naša poglavitna tirjatev!
Da se ona prej spolni, želimo in povdarjamo:
1.	Naj visoki deželni zbor nam Slovencem stenografične zapisnike svojih sej pošilja tudi v slovenskem jeziku, da vsaj zvemo, kaj se govori in sklepa v našem deželnem zboru o nas in naših zadevah.
2.	Naj visoki deželni zbor sklene, visoki c. kr. vladi naročiti, da zaukaže to-le:
a)	Po šolah se slovenski otroci od začetka podučujejo skoz in skoz slovenski, in še le potem, ko znajo dobro slovenski brati, pisati in računiti, učijo se tudi nemškega jezika.
b)	Slovenskim otrokom se morajo šolske bukve in učni pripomočki dajati v ma-ternem jeziku.
c)	Postave, deželne in državne, naj se pošiljajo slovenskim sosesčinam slovenski, kakor se nemškim pošiljajo nemški.
d)	Po slovenskih okrajih se smejo le vradniki postavljati, ki so slovenskega jezika v besedi in pisavi dobro zmožni.
e)	S Slovenci naj se po vsih vradnijah, sodnijskih in denarnih, obravnuju vse po slovensko.
doz daj ko je od tistihmal že več kakor leto preteklo, še nihče ni podstopil po golih kolenih tje romati, in reči smemo, da se to tudi nikoli zgodilo ne bo.
Kaj pa k temu porečete? „Sv. mož", ker ga ni hotel menda nihče drugi, se je sam takole povzdignil: „Jest sem več kakor papež in kakor vsi duhovniki!"
To tedaj so Vam nauki tega brezver-skega človeka; če bi ne bila reč sama na sebi neumna in pregrešna, bi Vam hoteli povedati še marsikaj v tej zadevi, toda za zdaj naj bo tega dovolj. Ker bi pa marsikdo utegnil vprašati, zakaj sodnija to pripušča, naj še omenimo, da sta bila Fratnik in njegova družnica, zavoljo tih sleparstev že večkrat v zapor djana, in ni dolgo od tega, da je iz ječe prišel, v ktero je bil za tri mesece obsojen, pa on za to nič ne porajta, ter še vedno nadaljuje svoje početje.
Spisali smo ta članek v poduk in v svarjenje, ljudem, kteri morebiti temu ali enakemu sleparju zaupajo. Povedali smo naj bolj
Visoki deželni zbori Nas Slovencev je na Koroškem dobra tretjina: mi plačujemo cesarske davke, kakor Nemci; mi plačujemo za deželne in srenjske potrebe, kakor Nemci; mi dajemo tudi svoje sinove za vojsko, kakor Nemci — mi Slovenci nosimo torej z Nemci enaka bremena; pravično in postavno je, da uživamo tudi enake pravice. Upamo, da ta naša prošnja ne ostane glas vpijočega v puščavi.
Dopisi.
Iz Koroškega, 6. dec Dragi, dobro nam došli „Slovenec"! Iz priložene vloge, pripravljene za visoki koroški deželni zbor, blagovoli povzeti, kako se nam Slovencem na Koroškem godi zastran našega maternega jezika. Naši nemškutarji nas hočejo po vsi sili in o vsaki priložnosti v žlici vode vtopiti, in ko bi mogoče bilo, neme storiti; v lažeh so tako izurjeni, da ni mogoče, da bi bolj prepredeni bili. Slovenščino v šolah napredovanju mladeži na kvar tako zatirajo, da mora pamet upasti vsakemu pametnemu. Šematizem Krške škofije kaže na tanko, ktere fare so čisto slovenske, v kterih se slovensko pridigova itd., in Bog varuj, ako bi duhovni pastirji začeli nemško pridigovati v tih duhovnijah , kmalo bi bilo pritožeb na kupe. Šole pa za čisto slovensko mladež, ki nemške besede ne ume, nemčurji hočejo ponemčiti!?
Sirotinskim otrokom se pošiljajo skoro skoz in skoz le nemške knjige, še katekizmi, ki se potem celo leto valjajo nerabljeni po šolskih oknih; in vendar vpijeje nemškutarji, da ljudstvo tirja nemške šolel — Kako se pa to godi? V šolsko predstojništvo se volijo večidel le nemškutarji, ako pa kteri to še ni, ga kmalo prerode, ter mu pravijo: „Wirstjadoch kein dummer VVindischer sein vvollen?" in brez pomisleka jim sede na nemčurske limanice. Ti ljudje potem govore za cele fare in soseske, drugod se jim rado verjame, in to je potem: Vox popoli!? — Sapienti pauca.
Iz Gradca, 6. grudna. Kakor „Gospodar" povdarjal je tudi „Slovenec" že večkrat potrebo katoliško-političnih društev v naši domovini. V spodbudo narodnjakom slovenskim naj povem nektere besede o takih društvih pri Nemcih. — Kje je podlaga in moč nemških federalistov? Ne le z velikim žrtvami ustanovljeni časniki, marveč tudi — in še bolje politična društva so j;m podlaga in moč.
Poglejmo na Tirolcc in Predarelce. Skoro
poglavitne reči, da bi občinstvo tim lahkeje spoznalo to očividno sleparstvo. Spisali smo jih pa tudi za taiste, kteri vedo za ljudi, ki takim sleparjem zaupajo, da jih bode na telesu ozdravil, med tem ko jih umori na duši; to edino želimo, da bi se o tej reči podučili, ter sprevidili vidno sleparstvo tega zdravnika," kteri namesto da bi si pošteno z delom svoj kruh služil, le na denar in blago drugih preži, in gleda kako bi si ga prisvojil. Nismo pa pisali teh vrstic samo za Tržaške prebivalce in okoličane, temveč sploh za vse ljudi, posekno pa za Slovence, ker smo slišali, da tega sleparja vabijo tudi na Kranjsko in šo celo v Ljubljano oni, kteri sami k njemu ? Trst priti ne morejo.
Čitatelji bodo lahko spoznali to sleparijo in podučevali tudi druge ljudi o tej reči, da bi se vedili varovati sleparjev, ako jim je kaj mar za zveličanje njih duš in za njihovo premoženje.
v vsaki župniji imajo svojo „kazino"; ondi se shajajo ob nedeljah, čitaje Časnike in pogovar-jaje se o občinskih in državnih zadevah. Domači duhovniki so jim vodje in svetovalci. Tu se pripravljajo na vsako volitev , od tod njih složnost in pogumnost. Pri njih je sramota, ne biti ud „kazine", — najveljavniši možje si Štejejo v čast, če so izvoljeni v njen odbor.
Poglejmo na Gornje Avstrijsko. Kakor mreža, razpeto je velikansko katoliško-poli-tično društvo po celi deželi, in šteje nad 20.000 udov. Kakor se da parola iz njegovega glavnega mesta Linca, kjer ima odbor svoj sedež, tako se gane in voli ves kmečki stan; vsa strastna prizadetja liberalne stranke, to veliko falango razdreti, so izgubljena. Danes v tem, juter v onem kraju ima društvo svoj zbor (Wanderversammlung), na tisoče pride naroda, in dobi poduk in navdušenje za svoje pravo in vero po izvrstnih govornikih.
Poglejmo na nemško Štajarsko. V okoli sedemdeset politično-konservativnih društvih stoji zedinjenih nad 12,000 možakov, cvet kmečkega stanu. Društvo v Grafendorfu šteje nad 1000, druStvo v Štradnu nad 600 kmetov, celo v radikalnem Gradcu je društvo — z večino meščanov — ki ima nad 600 udov! Od ktere dobe sem so otresli nemški kmetje jarem liberalizma in volijo le može svojih misli, svojega zaupanja? — Kar imajo svoja društva! Se vč, da tem vrlo na strani stoji tednik „Sonntagsbote", kterega prejemajo v 8000 iz-tisih. Poznam župnije, v ktere tega časnika roma vsako soboto po 100 in več iztisov. In v kterih krajih je premalo društev, ondi še gospoduje liberalizem. Itečem tedaj še enkrat: bratje Slovenci — v katoliško - političnih društvih je moč naših zanesljivih zaveznikov, konservativnih Nemcev na Tirolskem, Predarel-skem, Gornje Avstrijskem in Štajarskem, — bodo naj nam izgled t Med liberalizmom ondi in pri nas ni druzega razločka, nego da je pri Nemcih pokazal svoje rogove netere leta poprej, kakor pri Slovencih. Začetek je bil tudi pri njih težek, odgnati ga iz kmečkih hiš; toda polagoma in s stanovitno delavnostjo so blagi prijatlji narodovi zvečma dosegli svoj namen in storili neizmerno koristi.
Zatorej na nogel Delajmo ali po izgledu Gornje Avstrijancev, ustanovimo eno veliko društvo v vsaki slovenski deželi, ali po izgledu nemških Štajarcev, ustanovimo po 1 — 3 društva v vsaki dekaniji. Ne ustrašimo se zaprek, ktere so še zdaj majhne, čez pet let bo že dosti težje šlo, morda bo že prepozno! Vzlasti v okrajih, v kterih je naša stranka pri slednjih volitvah propadla, — hitro z društvi na dan! Rog daj srečo!
Domače stvari.
(Upravni odbor) „narodne tiskarne" je imel, kakor „Narod" poroča, v ponedeljek 8. dec. sejo, pi kteri se je udeležilo 10 odbornikov (7 vnanjih in 3 ljubljanski). Dogotovila se je bilanca do konca septembra 1873. Ob enem se je sklenilo, da se ima bilanca narediti do konca tega leta in potem predložiti občnemu zboru, ki bode meseca januarija ali februarija 1875. 1. Narod trdi, da bilanca kaže ugodno stanje podvzetja; nam pase je zanesljivo pravilo, da je imel odbor veliko opraviti, predno je sostavil „ugodnou bilanco in ima največo zaslugo pri tem g. M. Pire iz Kranja. Gospode delničarje že zdaj prosimo, da naj svoje delnice in svoja pooblastila blagovoljno pošljejo vredništvu „S1 ovenča", da pridobimo pri zboru kolikor mogoče glasov.
(80 revnih Šolskih otrok) je 7. t. m. v čitalnični dvorani katoliška družba obdarila z novo zimsko obleko. Pričujoče so bile gospe in gospodičiue, ki so obleko izdelovale, in lepo število drugih dobrotnikov. Govorila sta g. dr. Vončina in g. Močnik, ki sta otrokom na srce pokladala pridnost in hvaležnost do dobrotnikov. Kakor vsako leto, so tudi letos radodarni peki poslali lepih štruc, ktere so se po končani slovesnosti otrokom razdelile.
(Včerajšnje veselice) v katolski družbi v spomin cesarjeve petindvajsetletnice se je vde-ležilo toliko ljudstva, da je prostora primanjkovalo in se jih je več moralo domu vrniti. Po slovesnem govoru dr. Coste, v kterem je pripovedoval, kako je Franc Jožef cesar postal in kako je 2. t. m. sprejel deputacijo kranjsko, ki mu je v imenu deželnega zbora čestitala za petindvajsetletnico, pričela se jc tombola, ktera je dala 98 gold. 53 kr. čistega dobička, ki se obrne za stroške, ktere je katoliška družba imela za obleko revnih šolskih otrok.
(V frančiškanskem samostanu) je pretekli petek umrl brat Volbenk Klemen v 39. letu svoje starosti. Od leta 1855. redovnik, je bil ranjki zadnje tri leta organist v tukajšnji farni cerkvi pred mostom, ter si je v tem svojem poslu z nevtrudljivo delavnostjo in marljivim napredovanjem za cerkveno glasbo pridobil velike zasluge. Da-si priprost mniški brat, je imel tako olikan okus za klasično cerkveno muziko, kakoršen se le redkokrat nahaja. Iz dragocenih Proske-tovih del „Musica divina" in „Selectus novus", ktere so na njegovo prošnjo v. č. o. gvardijan omislili za cerkveni kor, je za večji praznike rad jemal umotvore glasbenih prvakov prejšnjih stoletij. Akoravno mu je bilo pevskih moči odgojevati večidel prav iz začetka, je v preteklem kratkem času poleg mnogih motetov klasikov Palestrine, Vecchi-ja, Marenzi-ja, Pitoni-ja, Clemens non Papa, Ber-nabei-ja, Orlanda Lassa in Aneri-ja proizvodil slavne velike maše: „Missa brevis" A. Gabrieli-jevo, „Missa in Nativitate Domini" O. Pitoni-jevo in Missa Octavi Toni" Orl. Lass-ovo. Naj še pristavim iz novejše dobe inštrumentalno K. Greith-a op. XIII.
Kdor je imel kdaj priliko partituro teh obširnih, deloma mnogoglasnih (polvphon) skla-deb pregledati, bo vedel ceniti razumnost in trud ranjega. Se ve, da mu ni bilo mogoče zmiraj enakih skladeb rabiti — tega tadi nihče tirjal ne bo, kteremu so današnje splošne glas-bine razmere znane. — Nov dokaz, da v samostanih dandanes ni tako mračnjaško, kakor liberalci po časnikih krožijo.
Naj v miru počiva!
(Umrl) je 8. t. m. vrli narodnjak gospod Avg. Moos, c. k. poštni vradnik v Ljubljani. Ž njim zgubi družina predragega očeta, naša domovina zvestega sina in pošta dobrega vrad-nika. Smrt mu je bila nagla po hudi pljučni bolezni. Bog mu daj večni miri
(„ Učiteljski tovarš,") ki bodi priporočen učiteljem in duhovnikom, ima v listu 1. t. m. v sebi prav raznotere in mikavne tvarine. Tako jc v njemu, pr.: Lenoba in nestalnost; Mater-na dežela in domovina iz II. berila vaje; Jezikov uk v začetnici; Zemljepisna učila, Ap-nena perst; Spomin na Dunaj in okolico: Mi-nist, ukaz 9.; avg. Dopisi in novice, razpisi v učiteljskem stanu. —
(Spremembe v duhovskem stanu:) G. Rus France je šel za duh. pomočnika v Šmartcn pri Litiji, v Rovte nad Vrhniko novoposve-čeni g. Janez Alijančič, v Cirknico pa g. Jožef Liker.
(Knjigi za slovenske Šole), ki ji je ministerstvo za bogočastje in uk p o t r d i 1 o, ste „Slovenska slovnica za prvence" in „Spisje za slovensko mladino". Obe je spisal A. Praprotnik, ravnatelj I. mestne šole v Ljubljani, in je posebno 3. natis „Spisja" skoro popolnoma predelal in vredil po najboljšem učilu, po kterem se učenci brez truda — kakor igraje — učd pravilno govoriti in spisovati v maternem jeziku. Priporočamo ji tedaj vsem slovenskim ljudskim šolam. „Slovnica" dobiva se pri tiskarju g. Millicu, „Spisje" pa pri buk-vovezu g. Gerberju.
(Davkar Pajer,) ki je c. kr. blagajnico ogoljufal za 23 tisoč goldinarjev, je bil včeraj od deželne sodnije obsojen na 7 let težke ječe. Državni pravdnik je predlagal 8 let. Obsojencu se je zdela kazen previsoka in je na višjo sod-uijo rekuriral.
Razne novice-
—	Na Dunaji so zasačili te dni zvito go-ljufico, ktera si je prisvojila priimek: vdova grofinja Nyary, je pa vdova nekega slikarja, zarad goljufije prej že kaznovana. To ime in plemeniti stan si je prisvojila iz tega namena, da je brez dela živela od miloščine, ktero je dobivala po prošnjah do bogatih plemenitašev in celo do cesarske rodovine. Znesek, kterega je boje na ta nesramni način prejela kot podporo, je prav velik, ker je goljufija več let trpela. Zadnji čas pa jo je policija skrivno nadzorovala in tako je prišla njenemu početju na sled. Zdaj je izročena sodniji.
—	Poštna ladija „Ville de Havre" je 15. novembra odjadrala od New-Yorka proti Parizu, kar se 22. o lepem vremenu na visokem morji angležka železna ladija „Loch Earn" iz Glazgova zaleti va-njo s tako silovitostjo, da se poštaricav 10 — 12 minutah potopi in ž njo vred pogine do 226 ljudi. Štirindvajset ur po ti nesreči priplava po tisti poti amerikanska barka „Tremountain" in otme še 88 oseb ter jih pripelje v Cardiff. Upati je, da se jih je še kaj otelo po rešnjih čolničih. Žalostno je bilo, kako so v Parizu izvedevši grozno nesrečo, popraševali ljudje po svojih ter obsipali hišo, kjer biva „Compagnie transatlantique". „Ville de Havvre" je veljala 5 milijonov; v Londonu je bila zavarovana za l'/a milijona, v Parizu za 2 milijona frankov.
—	Pariški vikši škof svojemu duhovstvu menda naznanja, da od prve postne nedelje, t. j. od 22. sveč. 1874, je po vsih cerkvah njegove škofije rimska liturgija (obredoslovje) zapovedana. — „Narod" to reč s težkim srcem naznanovaje, je globoko iz usmiljene duše zdihnil: „Ubogi drugoverci." „Narod" ima neko želo, ki ga po gadje žene pikniti katoliško reč, kjerkoli bi bila prilika. Misli, ne mara, da to zadeva res kake drugoverce, luterane, če ne celo judov samih? Odziv na njegov zdihljej bi utegnil se glasiti: Ubogi čitatelji, ki iz „Naroda" verske novice zajemajo. — Znano je, da v katoliških obredih so nektere različnosti po raznih krajih, iu to brez škode sv. vere, kakor n. pr. katoliški Grki imajo čisto drugačno liturgijo; bolj pa ko se tudi v obredih zlagajo, lepši je edinost vesoljne Cerkve. Ako je toraj pariški nadškof sklenil male različnosti v cerkvenih opravilih odstraniti in se ravnati popolnoma po rimskih šegah, je to v svojem oziru tako hvale vredno, kakor pri „narodovcih," ako se poganjanjo za zedinjeno Slovenijo.
—	Pri volitvi v obč. zastop v Vuzenicah 29. nov. so slovenske kmečke občine srečno
zmagale. Ker Se niso kmečke občine iztrga postavno izločene, so kmetje Se s tržani volili. Kako malo zaupanja da pa kmetje do liberalnih tržanov imajo, so pokazali s tem. da so od prvega odbornika do poslednjega namestnika same slovenske kmete si izvolili. Torej pridejo nemškutarski tržani pod slovenskega predstojnika! „Purgarje" to strašansko peče, torej utegnejo pri glavarstvu moledovati za ovrženje volitve, kar pa ne bo tako lahko, ker manjka postavnega uzroka za to. (SI. Gosp.)
—	V Šopronu (Oedenburg) unstran Li-tave so „kazinarji" 25letnico cesarjevo obhajali kakor v Ljubljani tostran Litave, le s tem razločkom, da so tukaj ongavili s pestmi, tam pa s sabljami. Nekteri nemški mladiči so veki vali si igrati „die Wacht am Ithein" in so tedaj po svoje razgrajali, ogrski častniki so med tem pri sosednji mizi pa žvižgali in ropotali z ostrogami. Po nekterih igrah stopi neki Bagnovec k godcem, vrže ponosno pred nje petak, češ, naj se zagode zopet „die Wacht am Ithein". Tedaj pristopi častnik nadporoč-nik, prime prusoljubnega ndadiča ter ga hoče pri vratih ven potisniti; ta pa se mu postavi in ga prav občutljivo zavrne. Zdaj je ogenj v strehi; vojaška čast je razžaljena. Častnik potegne sabljo, ter maha po nasprotniku nevo-jaku, kteri po sreči dobi lc neko rano v obraz. Vsa družba jc bila nejevoljna, in to po pravici. Sablja bodi pri takih prilikah častno orožje, ne pa za tepež z neoroženimi. Sicer so častniki sploh bolj domoljubni; tujci naj bi pa domoljubja nikar ne dražili. Ua so poredneži koj razvpili, da bo zdaj za tega voljo vojska s Prusi, kakor v Ljubljani s Fran cozi, se ve da 11
—	Z Gorenjskega se nam piše, dase je o cesarjevi petindvajsetletnici neki tudi v K ran j i godil mastni škandal z „Wacht am Rhein" pri večerni veselici v Dolenčevi gostilni, kjer jc bil zbran cvet nemčurski in vrad-niški. Dr. Kocuvan, pravijo, je demonstrativno zapustil to družbo ter iz hiše šel.
—	Kakor izvemo, umrl je preteklo soboto v Ipavi znani nasprotnik naše stvari in hud agitator dr. Spazzapan. — Ker je bil očten zasmehovalec katoliške vere in neki nikdar ni šel v cerkev, in še na zadnjo uro ni prejel sv. zakramentov, so mu odrekli cerkveni pogreb. Naj v miru počiva!
—	Cerkveni rop. V noči od 18—19 listo-pada je ropar v farno cerkev v Solčavi vdrl, razbil Skrinjico pri stranskem altarji in denar pobral. Skrinjice pri velikem altarji pa ni mogel streti. Največ škode napravil je pri svečah. Poslužil se je pri roparskem poslu krampa iz mrtvašnice. — V teh krajih je to redka prikazen. Ce bodo pa večkrat še prišli ob volitvah liberalni hujskalci sem, se utegne tudi v Solčavi vgnjezditi liberalizem, kterega si priprosti in surovi ljudje tolmačijo, da je zdaj vse „frej"l (SI. Gosp.)
—	Strašna nesreča se je 7. t. m. zgodila na železnici med Karlovcem in Reko. Silovita burja je butnila celi vozovlak s železnice doli, le mašina, od ktere so se vozovi odklenili in v Kupo se prekucnili, je ostala na železnici: sliši se, da je 5 ljudi mrtvih obležalo, nad 20 pa več ali manj ranjenih. To je prvi primerljej po siloviti burji, pa menda zato, ker železniška cesta ni dosti trdna sčm ter tje, pa tudi vetrovnih zavor nima. — Med težko ranjenimi je neki tudi profesor Novotny iz Zagreba.
—	Na Gornjem Avstrijskem jc umrl nagle smrti znani baron VVeichs, glavna podpora
ustavoverne stranke v državnem zboru. Ker je bil konfesijonslos, se je branil škof pokopati ga dati po katoliški šegi in zarad tega je bi velik hrup po židovskih časopisih.
—	IzNoršinec se nam piše: V torek 2. decembra, ko se je povsod 25letnica cesarjeva obhajala, smo tudi tukaj imeli ob devetih slovesno sv. mašo, ki so jo brali gosp. Suhač, nekdanji Ljutomerski kaplan, ki so pa zdaj v pokoju. Vdeležilo se je mnogo ljudstva in c. kr služabnikov. Prišli so tudi ljutomerski „fajer beri" s svojimi čaknmi in z zastavo, ktera se je po sv. maši blagoslovila; med blagoslovljenem so se nekteri odkrili, nekteri pa ne. Ko ta slovesnost mine, se podajo v Lorberjevo gostilnico, in se tam prav dobro imajo. A ko maj se dan nagne in „Ave Marijo" odzvorti, začne plat zvona biti in kar vidimo Honig-mnnove hleve v ognji. „Fajerberi" popu s tč vse in liitč gasit. Z njihovo pomočjo se je vbranilo. da se ogenj ni dalje razširil; k sreči tudi ni bilo nobenega vetra. Tudi sosedna brizgalnica hitela je na pomoč, pa ker je že vse pogorelo, šla je nazaj. Ta požar je že tretji, ko gasilno društvo obhaja kako veselico, in skoraj bi človek mislil, da si kdo s tem dela veselje, da gasilce razkropi.
—	V Kamniku bode imela narodna čital niča 14. t. m. ob 4. uri popoldne občni zbor, pri kterem se bode volil tudi nov odbor. — Vljudno se vabijo vsi gg. družbeniki k obilni vdeležitvi.	Odbor.
—	Župan za mesto goriško K. Perinello, ki je bil po odstopu grofa Coroninija od sta-rašinstva izvoljen, je potrjen od vlade. (Glas.)
—	Iz Jure se piše „Luzernskemu Vater-landu'-: „V nedeljo, IG. novembra, je bila v Delsbergu vpeljava upornega katoliškega župnika Portaz-Grassis-a. Osem dni poprej je občinski zbor v Delsbergu sklenil, cerkvenih ključev ne iz rok dati. Gospod Ceppy, predsednik cerkvenega predstojništva, je bil r.a to v ječo peljan in vse cerkveno predstojništvo je bilo odstavljeno. Cerkvena vrata so mogli tedaj ulomiti. Skoraj dva dni je ključar pod varstvom dveh orožnikov razbijal ključavnico. Vrata v žagrad sc niso dale odkleniti z nobenim ključem in so jih mogli prav ulomiti. Pri vpeljavi gospoda Portaz-Grassis-a jc bilo 200 oseb pričujočih. Potem je bilo veliko obedovanje v mestni hiši. Dobre jedi so novo vpeljanemu tako dišale, da so bile večernice še le ob štirih. Zvesti katoličani v Delsbergu so pa ta dan razodevali ginljiva znamenja svoje vdanosti do cerkve. V bolniški kapeli je bilo polno vernih pri treh svetih mašah, ki so se v njej brale.
—	Iz Slavinske fare na Notranjskem se nam piše: „Čudili smo se, bravši v razdražbe delajočemu „S1. Narodu" dopis iz naše fare, v kterem se čast. gosp. Erjavec in od vsili spoštovani gosp. župnik nesramno žalita, češ, da sta ona kriva, da je moral čast. gosp. Gore njec proč od nas. Mi smo vse gospode enako radi imeli, kakor spoštujemo tudi naslednika gosp. Gorenjca, toraj je vse, karsejevtem obziru pisalo v „Slov. Narodu", popolnoma izmišljeno" — To nam poroča eden v imenu vsih farmanov.
—	Volk, ki sc je že dalj časa klatil po Gorenjskih planinah, in ljudem veliko škode naredil na blagu, je 4. t. m. nek gojzdarski čuvaj iz Gorjuš blizo Kaplenka ustrelil.
1. t. m. pa je ustrelil nek kmet v spodnjem Logu na Kočevskem (Untcrlag) silno velikega volka, ki je še s šestimi tovarši ta-mojšnim prebivalcem drobnico klal. Gostilni-
čar Janez Verderber ga je od strelca kupil ter podaril Kočevski gimnaziji.
Umrli so:
3.	dec. Ivana Polcher, žena cestninarja, 62 I., za jetiko.
4.	dec. Jakob Tomec, mešetar za les, 38 1,, za boleznijo v možganih.
5.	dcc. Brat Wolfg. Klemen, frančiškan, 391., za jdtiko. — France Dovič, urarski pomočnik, 19 1., za mrzlico. — Uršula Remškar, vdova ccBtnega delalca, 76 I., za mrtvoudom.
6.	dec. Jože Komar, gostilničarja otrok, 2 1., za kozami.
7.	Helena Zupan, kramarica, 58 1., za spri-dom spodnjih delov života.
8.	dec. Avgust Moos, c. kr. poštni vradnik, 42 1., za pljučno vodenico. — Frančiška Grošelj, dekla, 22 1., za vročinsko boleznijo.
9.	dec. Ludovik Baucr, rokovičar, 46 I., za osljabljenjem. — Johana Jakše, učiteljska vdova, 71. 1., za jetiko.
Razpisana je:
Schellenburgova štipendija za gimnazijske dijake (49 gl. 94 kr.); prošnjo se vlož«5 do konca decembra t. 1. pri deželnem odboru kranjskem.
SSav.|ii*4auo'
Služba računskega oHcijala pri c. k. borštni in domčnski direkciji v Gorici. Prošnje se pri nji vlože do konca t. m. Prosilci morajo znati nemški, laški in če mogoče tudi slovenski jezik.
Ti-lrsraflčiie ilt-nni-sie rrne
9. decembra.
Papirna renta 69-85. — Srebrna renta 74-40. — lSGOletno državno posojilo 103-—.— Bankine akcijo 1008 - Kreditne akcije 240'—. —London 113 70. — Srebro 108.75. — Ces kr. cekini —.—. — Napoleonsd'or 9.10'
Denarni*ene cene.
Državni fondi. 5% avstrijska papirna renta . . . . 5°/, renta v srebru .......
Srečke (lozi) 1854. 1.......
„ „ 1860 1., celi.....
„ „ 1860. 1., pol.....
Premijski listi 1864. 1 .......
Zemljišč ine odveznice.
Stajarske po 5%........
Kranjska, koroško in primorske po 5°,
Ogerske po 5%........
Hrvaške in slavonske po 5*/0 . . . .
Scdmogradske po 5'/,......
Delnice (akcije).
Nacijonalne banko.......
Unionske banke ........
Kreditne akcije........
Nižoavstr. eskomptne družbe . . . .
Auglo-avstr. banke.......
Srečke (lozi).
po 100 gld. a.
Kreditne Ti žaske
Denar.	Hlago.
6'J 76	70.10
74.20	76 30
96.—	96 50
103.25	103.76
109-50	110.—
13 i.60	134.—
93,—	.., i
85.—	89.—
75.-	76.75
75.50	77.—
73.—	73.—
1010.	1020.
113.—	113.20
241 50	242.—
890.—	895,—
140,-	140.50
170.60	171.60
Kndenske Salrnove lalffi-jeve Clary-jeve St Genois VVindischgratz-ove Waldstcin-ove
Srebro in zlato. Ces. cekini ...'..
Napo\eonsd'or.....
Srebro . . • , . . .
100
50	„
40	gld.
40	„
40	„
40	„
40	„
20	„
40	„
k. d.
23.50 34.—
31.50 22.60 20.50 21.-
5.40 9.10
117.—
53.— 24.— 35.— 23.50 22.— 21.50 21.50 23.-
5.41 9.11
108.76 ,109.—
%, % | Zemljemerec
I	sc priporoča za izmero veeih in ^
I	manjših zemljišč, popravo inej, £
|	razdelitev gozdov in pašnikov in |
*	za drusa tehniška dela f
Več se zvč v hiši št. 37. na narodnem % % trgu v III. nadstropji.	(16—3) «