amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMEitl&L Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovene Organizations.- Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. ŠTEV. (No.) 32______CHICAGO, ILL., TOREK, 16. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 16, 1932___________LETNIK (VOL.) XL? Japonci izkrcali nove čete - Odi Kitajske konferenci DIVIZIJA JAPONSKIH ČET SE IZKRCALA NA NEKI I TOČKI BLIZU ŠANGAJA. — ČETE PRIČAKUJEJO j "POVELJA ZA NASKOK. — TUJEZEMSKE VELESILE | NE NAMERAVAJO POSREDOVATI, DA BI PREPRE- ! ČILE SOVRAŽNOSTI. ___I Delujmo za Amerikanskega Slovenca! Ravnokar sem se pripeljal z agitacije za Amer. Slovenca. Doma me čaka četrtkova številka. V njej je poročilo kampanje. Bravo La Salle! Ker imate večjo baro kot v Datroitu, imejte še več naročnikov! Prav nič nismo nevoščljivi! S tem pa ni rečeno, da mi spimo. Zopet imamo tri nove. Vseh skupaj torej devet. Pa še ne bomo mirovali. Z Mr. Potočnikom bo\ a še trkala, četudi se morava voziti od ene do druge družine včasih tako daleč, kot je iz La Salla v De Pue, 111., in še dalje. Johnstown, Pa., je na prvem mestu v kampanji. Dobro so mi znane delavske razmere v Johnstownu in reči moram, da je to čudež, kje so dobili 20 novih naročnikov! Če jih ima Johnstown 20 novih, jih mora imeti Eveleth, Minn., 120, in ravno toliko Ely in Chisholm, Cleveland pa najmanj 500! Poznam razmere! Delajmo! Ne spimo! Korajža velja! Tekmujmo! Če zamudimo en mesec, bo za vedno zamujeno. Gre za edini katoliški slovenski dnevnik v Ameriki. Kdor ne dela za Amer. Slovenca, dela za Prosveto! Nekatere naselbine še niso dvignile niti mezinca za ohranjenje Amer. Slcvenca. Niti njih imena ni v seznamu kampanje! V New Yor-ku so izdali DESET ZAPOVEDI za Amer. Slovenca. Pa te zapovedi naj veljajo samo za druge naselbine! Tudi za New York naj veljajo! Od Atlantika do Pacifika en glas, ena zahteva: AMERIKANSKEGA SLOVENCA NE DAMO! P. Odilo. Šangaj, Kitajska. — Japonske vojaške oblasti ne prikrivajo več, da se pripravljajo za veliko ofenzivo proti kitajskim četam v tem mestu. Cenzura o gibanju in prevažanju čet, ki je bila v veljavi od 2. februarja, je bila v nedelje zjutraj odpravljena in uradno je bilo objavljeno, da je izkr-cavanje čet na neki točki v bližini Šangaj a dokončano, in da so čete pripravljene za nastop. Izkrcala se je ena cela divizija, ki je znana kot naj<-boljša v celi Japonski, tako-zvana Kanazava divizija. U-porabilo se je sedemnajst par-nikov za nje prevoz z Japonske. Skupno število izkrcanega vojaštva se računa na 12,000. Celo gibanje čet, kakor rečeno, se je vršilo v strogi tajnosti. Vendar pa se je mogla opazovati s streh sosednje mednarodne naselbine živahna aktivnost, ki je vladala v Krajih, okupiranih od Japonske, in očividno je, da so čete popolnoma pripravljene za napad in samo čakajo na povelje, da udarijo. Opazila se je tudi velika množina težke ar-tilerije, tankov in oklopnih avtomobilov. Vendar pa se pričakuje, da bodo Japonci odložili napad za nekaj dni, da med tem temeljito uredijo svo- j* je načrte. Z dohodom te nove r divizije imajo zdaj Japonci na > Kitajskem sedem popolnih d i- ^ vizij s skupnim številom mo- j. štva okrog 100,000. Od teh g jih je pet divizij v Mandžuriji, f ena v Tientsin in ena v Šan- v gaju. V Šangaju imajo poleg c tega okrog 6000 mož morna- g riških čet in 120 aeroplanov. Do nameravane generalne ofenzive bo brez dvoma goto- t vo prišlo. Tujezemske velesile j so namreč izgubile vse upanje, j, da bi se mogli obe sovražnici j pripraviti do mii-ne poravnave. { Tako je prišla vlada v Wash- , ingtonu do prepričanja, da bi ( kako posredovanje za. mir ob ( sedanjem času bilo ne same brezuspešno, marveč bi več škodilo kakor koristilo. Ja-! ponska vlada daje namreč trdno odločena, da naskoči in'; zavzame celi Šangaj z okolico.' -o--j | STAVBINSKA IN POSOJIL-! NA DRUŠTVA NA RADIO j Chicago, 111. — Preteklo so- i boto se je vršil program na ra- •. dio, na postaji WCFL, katere-, ga je priredilo 62 združenih i Stavbinskih in posojilnih dru- j štev Cook okraja, med njimi' tudi Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo. Drugi program se bo vršil v sredo zvečer na isti postaji, in sicer od 9:30 do 9:45 zvečer. Redni program pa se bo pričel v ponedeljek, 29. februarja, in se bo ponavljal nato vsak ponedeljek ob istem času, namreč od 9:00 do 9:15 zvečer preko postaje WCFL. Kdor želi slišati marsikatero zanimivost o teh društvih, naj posluša te programe. APEL NA KONFERENCO \ Kitajski delegat na razorožit-veni konferenci apeliral na države, naj držijo svojo besedo in izpelnjujejo pogodbe. Ženeva, Švica. — V soboto je kitajski delegat na razoro [ žitveni konferenci porabil pri- | liko, ki mu je bila dana, ko je bil pozvan k besedi, in je sve-j lovnim državam temeljito iz-j | prašal vest ter jim bral levite: vsled njih kršenja dane in i podpisane besede. Precej neprijetno so se po-;_ čutili zbrani delegati, ko jim i s je Kitajec dr. Jen strago, a ^ vendar vljudno zaklical: "Nikoli bi se ne smelo dogoditi, da bi kaka mocha militaristič-.11 država .obnula sv(\p. vojno r mašinerijo na mirno sosedo,!« 1 s tem kršila vse slovesne pogodbe, ki jih je podpisala."' "Kitajska," je delegat na- j daljeval, "ne prosi, da bi joi(j druge države pomilovale ali c pa ji nudile oboroženo pomoč s v tej njeni uri stiske. Edino, is kar zahteva, je to, da države, ki so se podpisale na slovesne ^ 1 pogodbe miru, izpolnjujejo c ' obveznosti, ki so jih prevzele c ' na se. Kličemo vam, da se dr- c 1 žite določb Lige narodov in!r Kelloggovega pakta, kajti to j bo edino, potom katerega bo- i ste mogli doseči, da bo imela A ' razorožitev resničen in trajen g uspeh. Uspeh ali neuspeh raz-orožitvene konference je odvisen od tega, ali se boste držali pogodb, ali jih boste zavrgli." H koncu je delegat dr. Jen 1 tudi pristavil, da bo Kitajska. ' ki je preživela 2000 let v do-j1 brih časih in v krizah, presta- 1 la tudi sedanje zatiranje in bo j izšla iz njega z novim spo- ' znanjem, kako voditi zunanjo ' politiko, ker bo vedela, pri 1 čem je in koliko se lahko na ' pogodbe zanese. -o--j; SU,HAŠKA LIGA "BROKE" j Westerville. O. — V tukaj- i šnji vasi se že trideset let na-j haja glavni urad protisalon-j ske lige in 70 odstotkov pro-1 meta ima tukajšnja pošta sa-i mo s tem uradom; še pred par leti je dal urad pošti toliko o- | pravila, da je bil ta klasifici-( ran med poštne urade prvega j ! razreda. Tekom zadnjih dveh j i let pa slava stalno gine in urad 'je bil degradiran na drugi, razred. Dočim je namreč Liga dobila še leta 1928 okrog 87 tisoč raznih pošiljk, se je njih število skrčilo preteklo leto na 32,000. Urad Lige se je v svojih izdatkih skrčil na skraj-] nost. Prej je izdajal obširen) dnevnik, katerega pa je zdaj izpremenil le v nekakšen letak, ki izhaja od časa do časa. Uslužbenstvo v uiv/lu je reducirano na eno tretjino in ta tretjina se skoraj ne bayi z drugim, kakor da piše pishia ŽIVAHNOST NA BORZI Cene delnicam na borzi nenavadno poskočile. New York, N. Y. — Pretek-i lo soboto je bil na tukajšnji [delniški borzi vesel dan. Cene delnicam, ki so že dolge mesece ali stalno padale, ali pa stale na skrajni nižini, so ne-radoma in nenavadno poskočile kvišku. Skupna vrednost v ceni. zvišanja vseh delnic tega dne znaša okrog štiri milj ar de dolarjev. Istočasno so tudi cene na borzi bondov švignile kvišku. Ta pojav živahnosti na borzi se pripisuje novemu j vladnemu načrtu za kredit v : svrho poživitve trgovine. j < --o--j 1 SMRTMA KOSA j1 Chicago, 111. — V nedeljo zjutraj je po dolgotrajni srčni bolezni izdihnil na svojem do- j 1 mu 2027 W. 22nd Pl. v naši ' i ( naselbini obče znani rojak Mr . Frank Banich, st. Truplo pokojnika leži na njegovem do- ' mu. od koder se bo vršil pogreb v sredo dopoldne s sv. mašo zadušnico v cerkvi sv. 'Štefana ob 10. uri. Pogreb bo I imel v oskrbi pogrebni zavod Louis Zefran. Doma je bil, I ' jranjki iz Sv. Kriza pri Kostanjevici, od koder se je pred | dolgimi leti preselil v Ameri-Iko. Zapušča tukaj soprogo in i pet otrok ter enega brata in eno sestro. Pokoj njegovi duši,' žalujočim preostalim sožalje. -o-- j RAZMOTRIVAJO O EKO NOMSKI ZVEZI 1 Budapesta, Ogrska. — Zadnja dva dni preteklega tedna so tukaj zborovali zastopniki peterih držav, da razmotrivajo o možnosti ožje ekonomske kooperacije. Zastopane so bile Ogrska1, Jugoslavija, Avstrija, Čehoslovaška in Rumunija. O j poteku konference se niso izdala javna poročila. starim dobrotnikom in podpornikom Lige za, pomoč, češ, da je Liga na robu s svojimi sred-. stvi. —< Ljudstvo postaja menda pametno. KRIŽEM SVETA i -iter? — London, An- jija. — Stavljen je bil v pa>! lamentu zakonski predlog,' vo* kater err. I naj se preloži smrtna kazen pri mladinskih zločincih od 16. na 18. leto. Enako bi bilo tudi odpravljeno bičanje takih i zločincev, ki je bilo do zdaj i postavno.- a — Pariz, Francija. — Kon- 1 cem preteklega tedna je v i enem dnevu povzročil nenava- j ( den mraz smrt peterih oseb v ] severni Nranciji. Tekom cele- i ga tedna pa je podleglo pre- ' cejšnje število oseb. ! — Malaga, Španija. — Silo- i vit potresni sunek, ki je tra- : jal pet sekund, je v soboto zjutraj občutilo to mesto in j okoliški kraji. Prebivalstvo je i prestrašeno zapuščalo domo-!ve in bežalo na odprte kraje. ! — Dunaj, Avstrija. ----- Tukajšnje kitajsko poslaništvo je dobivalo zadnje čase tako številne ponudbe cd raznih častnikov iz cele srednje Evrope, da je bilo prisiljeno izdati javni proglas, da nima nika-kih naročil od svoje vlade, da bi jih smelo sprejeti v vojaško službo. -o- i FRANCOZINJE ZAHTEVAJO PRAVICO Pariz, Francija. — Po vroči 1 debati je v petek francoska poslanska zbornica sprejela 1 zakonski predlog, ki daje žen-1 skam politično enakopravnost ' z moškimi, namreč da bodo smele biti izvoljene. Predlog, pa mora priti še pred senat, kjer pa ni dosti upanja, kajti senat je podobni predlog zavrgel še vsako leto od 1. 1926 1 naprej. ' --o-- ZAPOSLITEV JUGOSLOVANA e Parobrodna družba North ■> German Lloyd objavlja, da je nje glavni urad v New Yorku i-menoval za svojega potovalnega agenta Mr. Vincenta Ujci-- cha, kateri bo kot tak y krat-•- kem obiskal,.vse glavne jugo-a slovanske naselbine y vzKodr 1- nih državaE, L- -0- ŠIRITE AMER. SLOVENCA KATOLIČANI i V ZED. DRŽ. Dva mili jont* v«»e katoličanov kakor pred desetimi leti. —o— i, Chicago, 111. — Ravnokar je izšel "Catholic Press Directory", izdaja za leto 1932, ki vsebuje razne zanimivosti iz katoličanstva v Ameriki. V njem se navaja, da je v Zed. i državah točasno nekaj manj; kakor 22 milijonov katoliča-j nov, torej dva in pol milijona > več kakor pred desetimi leti. -Skupno je v deželi 310 katoli- ' ■ ških časopisov in revij, ki se < • izdajajo v sedemnajstih jezi-'1 i kih ter imajo naročnikov ne-j] i kaj nad sedem milijonov. ; ' -o--: MORILEC ZASAČEN PO 29 j LETIH Columbia, Mo. „-— Od leta i 1903 so oblasti iskale Geo r ) Presnella, ki je tedaj v Bakers-. > ville, N. C., umoril nekega far- - marja, ko sta se prepirala gle-l i de Presnellove žene. Presneli' - je bil pretekli teden končno 3 aretiran v tem mestu, kamor se ? l'e kmalu pc umoru preselil in živel v njem kot spoštovan meščan pod izpremenjenim imenom Geo. Miller. Med tem časom je mož že opravljal službo mirovnega sodnika in bil porotnik pri dveh morilskih obravnavah, od katerih je bil pri eni obtoženec obsojen na smrt. • -o- DELO AMERIŠKE LEGIJE i j Chicago, 111. -— Ameriška • legija je po svojih podružni-i cah pričela že v mesecu de- - cembru propagando med pre-( > bivalstvom, da preskrbi brez-; poselnim kako krajše ali daljše delo, ki bi jim finančno vsaj nekoliko pomagalo. S to propagando nadaljuje še sedaj in i poziva prebivalstvo, naj se kli-( ču odzove. Dajo naj brezposfil- - nim mala opravila, kakor Či-■ ščenje, pranje oken, popravila - na hiši in okrog hiše, pranje • oblek itd., in naj za pomoč"pri • takih opravilih pokličejo po- - družnico Ameriške legije, ki jim bo poslala, zanesljivega moškega ali žensko, take, ki y kresnici nomoči notrebuieio. Tri leta je požigal Skozi tri leta je dolgo ne-j znani požigalec požigal razne objekte posestnika Toke v Centibi blizu Dol. Lendave. Tokovi sosedje, najbolj pa Tokovi sami, so se od prestahega strahu oddahnili, ko je bil pri- j jet požigalec, zlasti še, ker ni-j so imeli mirne noči, odkar jim je zgorel mlin, ampak so stali cele noči na straži, da bi preprečili požige. Varnostni organi so izvršili razne aretacije, ki so toliko pripomogle, da so zasledili prave požigalce, med katere je bil zapleten celo Tokov domači vajenec, Golenko, ki je tudi izdal ključavničarskega pomočnika Huzjana, ka-jterega so pozneje aretirali na | njegovem domu. Huzjan je nekaj časa tajil, a je nazadnje priznal vse. Povedal je, da ga L929 pozval k sebi lastnik paromlina Eppinger in mu obljubil 10,000 Din, če i vpepeli vsa Tokova posestva, na kar je Huzjan pristal in šel i takoj na delo. Ko je lansko I jesen zažgal mlin, ki je po pol-1 noma zgorel, mu je Eppinger dal na račun par stotakov, od ( : katerih je enega dal vajencu iGolenku, ker je ta nekoč opa-; zil Huzjana, da je hotel zažgati slamo. Obljubil mu jej tudi, da mu bo dal 8 stotakov.' če ne bo tega nikomur pove ..dal. Od tedaj sta delala skupino, dokler jih ni dosegla roka ■pravice. Zaprt je tudi glavni 'povzročitelj teh požarov, last-j j nik paromlina Eppinger, kci Je v svoji hudobnosti našuntalj t mladeniča, da je postal poži-^galec. — Čudno, da se najdejo j . na svetu taki podleži. b .1 -_o.-_ . ( Nesreča v planinah II Zimski sport se posebno le- 5 tos, ko imajo po Gorenjskem r % precej snega, prav lepo razvi-jr i ja. Nesreče pa tudi ne počiva- r ! jo. Dne 27. jan. je na Krvavcu £ i se težko ponesrečil G. Preda- 1 i lič iz Ljubljane. Po težavnem, i 1 4 ure trajajočem naporu so ga's i spravili na zasilnih saneh do 1 i Cerkelj, odkoder so ga z av-1 to m prepeljali na postajo ri Ksanj in od tam z vlakom v i Ljubljano v bolnico. 1 --o--j] Nevarna patrona : i a Še vedno se dogajajo nesre- 1 i- če s patronami in drugimi eks- ] plozivi, ki izhajajo še iz vojne-': s- ga časa, čeprav je od tedaj > ! preteklo že, 14 let. 26. jan. je j- iia$el sedemletni sinček kme-,j ta, Anton Drobnič v Pijavi go-)- rici dinamitno patrono, s ka-n tero se je igral in jo tolkel s i- kamnom, da je eksplodirala. 1- mu raztrgala dlan leve roke, i- da bo menda fant ob levo ro-a ko. e -o- ri Nesrečen mladenič > Iz Poljčan poročajo, da je d 131etni Ivan Rebernik, ki služi ;a v Hošnici pi'i Kotniku, ko je y šel po seno na šupo, pri po- vratku tako nesrečno padel z , lestve, da si je zlomil obe roki. ! Na srečo je priletel na seno, ki ga je nesel pred sabo, kar ga je obvarovalo smrti. -o- Smrtna kosa V ljubljanski bolnici je umrl I Janez Tanko iz Hrovače pri 'Ribnici, po dom. Vidmarjev, star 38 let. — V Braslovčah je umrla Karolina Kovač, roj. Zajec, učiteljica v pok., stara 10 let. — V Ljubljani je umrla Jera Štrukelj. — V Škofji vasi nad Celjem je umrl Ignac Rajman, star 64 let. -o- Dva organista v 100 letih Lansko leto je novomeški - kapitelj obhajal lOOletnico 1 svoje obnovitve. Posebno zani- - mivo je to, da je v teh 100 le- 2 tih službovalo tako malo števi-i lo organistov, namreč samo 2, i. in jsker Jože Kruis. ki je na-i stopil službo .meseca junija [1830, in je orglal celili 56 let , Lota 1889 je prevzel njegovo 1 j mesto še sedaj živeči organist i in komponist Ignac Hladnik, - ki je kot aktivni organist zad-? njič orglal 25. sept. 1931, ko ^se je pri obhajanju lOOletnice i kapitelja vršil slovesni re--jquiem za umrle kapiteljske - duhovnike. □ j -0-- J Smrtna nesreča -1 Ivan Bogatin, 481etni posest-i- nik iz Malehove pri Mariboru, a'je na ledenih tleh na svojem li dvorišču padel in pri tem za-j del s trebuhom ob panj, da je i takoj obležal nezavesten. Pretil peljali so ga v bolnico, pa mu i- niro mogli več pomagati, ker o je v kratkem podlegel poškodbam. —.—o- Reški škof je umrl V Reki je 27. jan. umrl prvi i reški škof, msgr. Izidor Sain, • j rojen v Nome gradu ob zapad- - ni istrski obali. Pokojni škof i Sain ni bil naklonjen reškim - Hrvatom in je imel vpeljano , povsod le italijansko in latin-i 'sko bogoslužje. Star je bil 63 > let. --o--- i Brezposelnost tf i Iz Cerknice pišejo o veliki ■brezposelnosti. Med tem, ko i pred leti ni bilo nobenega od-.rastlega fanta doma, ker sc bili vsi zaposleni na žagah al kot tesači v gozdu ali na Rakeku pri raznih lesnih podjetjih so sedaj skoro vsi doma in čakajo na boljše čase. -o—-— Srečen lovec V okolici Ogulina na Hrvat skem je lovski strokovnjal Zlatko Turkelj o priliki lov«' na divje prašiče, katerih se ji letos veliko število nabralo 1 tamošnji okolici, ustrelil pe velikih divjih prašičev, kate rili eden sam je tehtal nad 10! kilogramov. -o- Katoliški Slovenci oglašajt svoje prireditve v "Amerikar 5L"t> ?le«cncu"! Iz Jugoslavije. KAJ NAPRAVI ZAVIST? — NAJETI POŽIGALEC BI NAJ UNIČIL ZA PLAČILO POSESTNIKA V PREKMURJU, KRIVCI V ZAPORU. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI. gfrafi 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 16. februarja 1932 AMERIKANSKI SLOVENEC * Prvi in najstarejši slovenski rhe first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. >--1 _, Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pono- Issued daily, except Sunday, Mon- j deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. ( Izhajajnjtiska: Publi^T By: ' C EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. r Naslov uredništva in uprave; Address of publication office: g 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, Ili. e Telefon CANAL 0098 Phone: CANAL 0098 f Naročnina: ; _( Subscription: 1 Za celo leto.......................................$5.00 For one year.....................................$5.00 Za pol leta___________________________2.50 For half a year.............................-- 2.00 Za četrt leta ____________________________________________________________For three months............................- 1~>0 ' Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: - Za celo leto---------------------------"$6.00 For one year-------------------------------$6.00 Za pol leta-----------------------3.00 For half a year ------------------------ 3.00 ra četrt leta____________________ 1.75 For >.hrce months------------------------ Ua Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredili-t štvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.-Za zadnjo številko v tedni, j Je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne oznra.—Rokopisov , J uredništvo ne vrača. ____! POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači,, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate list«. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office M Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _____ S. D.: Narodna obramba Ni dolgo temu. kar je predsednik Hoover naglašal v j ovojih govorih za razorožitev, da upanje na dolgo mirovno j perijodo ni bilo nikoli tako ugodno, -kfikor sedaj, in da na ka.;, spor z orožjem ni niti misliti. Med tem časom je bržkone ze Iv0je mnenje izpremenil, kajti nevarnost za oborožen konflikt, je bila in je morda še prav blizu. Ta vest ni nikak alarm, jej samo spoznanje, ki se vsakemu človeku, ki trezno misli Jn raz | miši j a položaj na Daljnem vzhodu, nehote vsiljuje. Dogodke na Vzhodu lahko opazujemo iz zgodovinskega ftališča. Smatramo jih kot prvi pripravljalni korak žoltega. plemena, da napravi konec gospodstvu belokožcev. Tako na- £ zhmie ni pikakor fantastično. Ni nam pa treba iti tako da- j leč, treba vzeti v poštev samo dejstva, da vidimo, kako blizu g je jnla — in je, ko to pišemo —. morda še vojna nevarpost. Ja-(£ ponci so prodirali jja raznih točkah v Kitajski. V Šangaju je t niednarodno ozemlje, in na tem se nahaja tudi ameriška kon- t cesija. . . ♦ . , , • Lahko je misliti, da bo v bojih med Japonci in Kitajci ob a streljevana tudi ta koncesija, in da bo mogoče stotine Ameriy kancev svojo smrt- V nekoliko dneh je bilo odposlanih < tisoče vojaštva v bojno zono. Brezdvomno je mišljenje na , obeh straneh napeto in sovražno, in najboljša disciplina pogosto ne more preprečiti kakega prenagljenega dejanja. En i strel r^vnamc lanko vojno. . 1 Zato prav , da se. je .predsednik Hpot^r jako Motil, ko je trdil,da ni nevarnost konflikta z orožjem nikoli bila tako od- : daljena. kakor sedaj, Ne fom« p^etii «,\aii, če a'dimo, daje : vojna nevarnost jako velika pe samo z ozirom pa Daljni j vzhod, marveč tudi z ozirom na ostali svetovni položaj. Povsod je veliko več tvarine, ki se lahko užgp kar čez noč, kakor je je bilo kedaj prej. Skoro bi lahko smatrali sedanjo ženevsko kopferenco za razorožitev kot predpustno šalo. Kako. upa konferenca pri sedanjih razmerah doseči kake uspehe, jej kratkomalo nerazumljivo. Predsednik Hoover je eden najbolj odlpčnjh boriteljev z,i razorožitev, čemur bo vzrok bržkone njegovo internacijona listično n^ziranje, Kljub vsem slabim skušnjam je še vedno upanja, da se bo oboroževanje lahko omejilo z raznimi pogodbami. Ip taka misel je fundament^lno napačpa. Pogojeno določbe ne bodo odločilne za obseg oboroževanja, marveč edi-nole potrebe raznih narodov. Kako velike so te potrebe, lajiki ne morejo razsojati. Odločitev o tem pristoja izvedencem. Izvedenci v na|i deželi pa — namreč ti, ki niso več v aktivni službi, katerim je zik ni zavezan — so mnenja, da je narodna obramba zanemarjena na jako neodgovoren način. To velja posebno o mornarici, o zra-koplovstvu, ki so naravno za našo deželo najvažnejša panoga narodne obrambe. Z mornarico smo ostali tako daleč nazaj, da ne dosega niti te moči, ki ji pristoja na podlagi pogodb. Za vse ima zvezna vlada denarja dovolj. Za popolnoma ponesrečene rešilne akcije —.omenjamo samo Farm Relief — za najbolj nesrečne "noble" poizkuse — kakor prohibicija — izmeČe vlada letno stotine in stotine milijonov. Število uslužbencev v vladni službi raste vidno, za nje je še vedno dosti mesta pri vladnih jaslih, za nje se še vedno najdejo nove dovolitve, z<;i mornarico, zrakoplovstvo ni denarja, tu treba varčevati. Značilno je, da mislijo v Washingtonu, kadar treba var- TARZAN IN NJEGOVE ZVERI (67) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURRQVQHS jammmfl' i . ko^ ^Opinys IWK I>. K" polagoma začela pomikati ladija Kincaid. ysako-krat prej je Tarzan z posebnim dpmptožjem zapuščal svojo domovino džunglo, a to pot pa ni mogel dočakati trenutka, da je Indija p.oteg-ngg iz ustja reke. V to ga je gnal«} želja, 4a bi cimpreje dosnel do svojega lastnega feina, katerega je iskal s tolikim hrepenenjem. Mtmaymmwwwm Vendar kljub temu, da je ladija plula zelo počasi, Se jp ista le odmikala ve^no bolj od ustj?i ix£e'. Tarzan in Ivana sta opazovala' kop,po .xmljo z visokega mostiča, spodaj rpornarji, Taraanove zveri, gorile in patifcer pa so se razložile ob spodnjem krov« ifl&p pospali. Tafe pisana tpen^a fli še- nikoli potovala sku- paj na talf načifi, kakor to ppt. Ladija se j? po polževo počasi pomikala proti južni smeri. ; 1 ______ j gi!o jc vse mirno na ladijinsm krpj/u. Opice so spale, panter .je malotnarjjo zl^fij^n fta tleli, fldorp^rjj sp M pri svpj'ih pqsljh ia fcar na enkrat SaČuje' silni" pok: faastala je ekspio-zija, c}a je r-azneslo' ladijin vrhovni krov na' sredi na i^se strani. Opice so Se segfrašUe in,n§$ial je silni krik in zmešnjava na ladiji. Oplašene gorile, ki mgq f^tnejg,' $o .plezale Yfe mogoče predmete kot jambore itd. Panter je ves razkačen letal po krovu, misleč, da ga kdo preganja. Mornarji so. bi}j v sil-flejB strahu pred gqril^Rii in panterjem,-misleč, da jih v tej razkačtnosti napadgjo. Edina, ki sta ohranila ..hladpo kri na krovu, sta bila Tarzan- in Ivina.''farzan je' dopovedaval Akutu in drugim geriian,, da 'je glavna nesreča že minila in da bo vse v redu. ijdmo njemu so zveri ve'r^Js, da sp se pomirile ... KNJIGA Š DOLENJSKA je zanimiva vsakega, posebej pa je zapiimva za g Dolenjce, ker opisuje njih rojstne kraje kot mesta, 6 trge in vasi. Slike kažejo dolenjska mesta in trge 6 še i/. Valvasorjevih časov dosedaj, kar je nadvse za- 9 niniivo zlasti za one, ki iz teli krajev prihajajo. Za- 9 to bi jo vsaj vsak Dolenjec moral imeti v svoji hiši, g da bi vsaj njegovi otroci tu v Ameriki videli na sliki o kraje, od|«je prihajajo njihqyi slovenski starši iz O teh krajev. — Jipjiga je lepa in stane d? j CA j? s. poštnino ........'.....'.'.............-v............v:.,.................O Navada se od S KNJIGARNA AIDER, SLOVENEC isto Trc4 22ml Street : Chimv,, ill. $ )OOOOCO-OOPOOO<>O<><>OOOPOO0Oe'P OP^. POROČILO IN ZAHVALA n Pittsburgh, Pa 1 t Dolžnost naju veže, da se zahvaliva vsem udeležencem v in da obenem sporočiva vsem i čjtateljem. kako so nas žene c Slov. Ženske Zveze š krasno zasnovanim "supraj z - parti-'t jem" ob priliki najine 251etni-h ce poroke presenetile in po- z 'stregle v Slov. Domu na 57th ^ Street. Najprej so napia rekli, j da naj se peljeva v neki 'sow', j Šofer nas je odpeljal proti j, Highland parku. Že sva misli- j^ la, da pojdeva gledat tiste ] j "monkey", pa je šofer okrenil t na drugo stran proti Butler ul. h Pred Slov. Domom obstoji ter'! ! nama ukaže, da naj za kratek t čas stopiva v dvorano, kar j brez kakega ustavljanja tudi > storiva. Nikdar bi si ne mislila,'; da se nama bo kaj takega pri- . godilo, kakor se nama je, kaj- j ■ ti nekako tesno je nama prihajalo pri srcih, ko naju je šofer vodil po temnih hodnikih in • I Sobanah, v katerih je bilo vse i' -v največji tihoti in kakor za-j i čarano. Nisva si mogla vsega! • do|>ro raztolmačiti in že zašu-i mi okoli nas, se znajdeva sredi razsvetljenega prostora, v > katerem je bilo tolik0 miz ob- - loženih z okusnimi jedili in 0-; koli naju se je nabralo vse pol-i no članic SŽZ., ki so nama k - najini 251etnici poroke časti-r tale in omenile, da je ta "su- - p raj z party" napravljen v na- 1 jiho počast. Ena za drugo so ? j nama stiskale roke in nama i želele vse najboljše še dolga i!dolga leta, za kar se jim najlepše zahvalimo. Qkqli 9. ure ^ se pa zbere poleg botrov in bo- - trie in že omenjenih Članic | 2 SŽZ., odbor Slov. Nar. doma - in zbor pevskega društva Prešeren in drugi gostje. Mr- - Matthew Jakša kot stolorav-i natelj otvori proslavo in večer- - jo z molitvijo, nakar nama % Miss Frances Šumič prinese v - dar krasno, veliko podobo Ma* tere božje, katero smo položili v nalašč za to pripravljeno a mesto, da jo je lahko vsak visi del. Nato nama podari Mrs. - Edward Zinser dva velika šop- - ka cvetlic s posodama 'vred,j i' katere postavi pred naju. i Qd raznih strani smo preje-j bi li v dar še več stvari, kakor tu- - di dar od Slov. Nar. doma in od rojaka Michael Jaketičaj •- zlat cekin. Društvo Prešeren' nam je zapelo šest krasnih 1 pesmi, nalašč izbrane za to ; priliko. |' Oglasili so se tudi razni go- i vorniki, ki so krasno povedali in proslavili s svojimi govori današnji pomenljivi dan naji-|Ue 251etnice. Naša dolžnost je .tovej, da se v pry i vrsti zaliva- ; 'lipo tem. ki so tO prireditev zamislili, potem tem, ki so za to prispevali, iij -vs^m rojakom in rojakinj^, Prijateljem in prijateljicam, ki so nama po-. klonili darove. Posebna hvala Igre Mrs. Math Balkovec in ( Mrs. Geo. Sumič. Hvala lepa .tudi odboru Slov. Nar. Doma, ki so dali zastonj prostore, in pa hvala lepa pevcem, ki so tako krasno prepevali. Vsem pa želimo, da bi tudi vi vsi zdravi, veseli in zadovoljni dočakali srebrne poroke, kakor gva jo midva. Pozdrav in pa • hvala lepa vsem. , Joseph in Barbara Bahorich. -1-9'--- , j PISMO IZ VZHODNE INDIJE Rev. Smoloy je prejel od slo-i■venske redovnice, zdravnice Dr. Miriam, Zalaznik, ki deluje v Ihan?i, Vzhodna Indija, zadnji teden pis>-.u o tamoš-njih razm«: ,*«. V kolikor ni pismo osebnfi, ga prinašamo, ker vemo, da bo naše čitatelje zanimal. ^ '< M. . . Svojo zahvalo sem izročila presveteniu Evharistič-nemu Srcu, ki edino je v stanu povrniti žrtve, ki so vedne združene z darovi za misij one-Rada se hočem V*is tudi nada-' lje spominjati v molitvi pred tabernakljem. Saj je jako čudovito lepa zavest, da isti Gospod zre na nas, ki molimo, in na one, katerih se spominjamo. Kakor razberem iz Vašega pisma in tijdi časopisi to razodevajo, celo Vi v U. S. A. občutite ekonomsko krizo, ki je preplavila svet- Mi v misijo-nih jo naravnost silno občutimo. Prispevki z doma so skoraj usahnili, vse §e je podražilo, brezposelnost raste in naši dohodki, kolikor jih je, se vsak dan zmanjšujejo, tako da bi le z gpozo zrle v bodočnost-j da nas ne vodi zaupanje v bož-I io Previdnost. — Naše glavno j torišče so šole in vzgajališča za evropske, anglo-indijske in indijske otroke, v prvi vrsti I dekleta — ter sirotišnice za •Indijce. Brezposelnost je mno- ge stariše prisilila, da ne šola- r jo deklet; tako so nam ostali i: skoraj samo taki otroci, ki jih c me vzdržujemo. Kako dolgo s bo to mogoče, le Bog ve. Veli- \ ka težava je tudi v tem, da r nas je tako majhno število re- 1 dovnic, vsled česar smo nave- c zane na svetne učiteljice. To P pa je precejšnja financijelna obremenitev, potem pa tudi ni tiste enotnosti v vzgojnem delu, kakor bi si jo želele. Nas v Ihansi-ju je osem redovnic s r Č. materjo prednico vred, med • temi so tri laiške sestre. Zclaj g si-pa lahko mislite, koliko de-ila pride 113, vsž\ko, ko imamo [ j kompletno High School ter r ipenzijonat. Za misijonsko delo zunaj na deželi med šolskim ^ letom ne preostaja dosti časa, ] v mestu samem pa človek ne pride ljudem blizu. So pač j "meščani". — V počitnicah j odhajamo v vasi, ki so pa tu i pri nas precej oddaljene, kjey poiščemo bolnike; ljudje sq vedno zelo hvaležni za zdravi- ! la; tako se potem nudi marsikatera prilika za krst kc\kega umirajočega, bodisi otroka ali ' odraslega, (zlasti stavi l.iudje, kjer ni dqsti wpanja. da bi 0- krev^li). V ljudstvu je dosti vernosti, seveda okostenele |p zato v gotovem smislu ozkosrč-ne. To je na eni strani prednost, ker imajo precej smisl^ za besede o Bogu, na drugo stran pa je ravno v tem, ovira; težko jim je doprinesti, da jim želimo pokazati pot do čistejše vere. In izobraženi krogi? Ce tndi mnogi uvidijo in sami j trdg, da je katoliška ver« "boljša" in bolj vzvišena, jim ne pride na misel, da bi svojo zmenjali. Seveda pri večini dandanes tudi nacijonalen mo-^ tiv sodeluje. Tako je misijonsko delo z^res težavno, ker ne , obrodi dosti direktnega uspeha, vidnega,, takega, ki se da izraziti v številkah in pokazati v statistikah. Človek bi včasih zdvajal, pa ga mora dišali pokoncu zaupanje v Bog^. ki je Stvarnik, in zato tudi Gospod src. Njemvi ugaja poč&s-j no dozorevanje —mi pa ni-, smo preveč pagiyeni, da bi po-! ( trpežljivo čakali, da bije ura... Vsega skup imaino sedem, . psern misijonskih postaj, - eno so namreč pravkar ptvoyi-I li. Naš red se imenuje Institu-[ tu m Beatae Mariae Virginis z ! dodatkom yirginum Angla-rum, ker je bil red ust^pov-j ljen v 17. stoletju od apglpške plenikinje Mary Ward, za katere beatifikacijo vztrajno delujemo. Največ hiš in najstarejše imamo na Bavarskem, kjer se nahaja največja ma-:terna hiša z novicijatom v 1 Nymphenburgu pri Monako-! vem- Tam sem tudi jaz vstopi-| la. Sedež generalata pa se nahaja v Rimu. Naš ztivod je šel ; sko?;i burno preteklost in pre-| mnoge težave; zda.i šele — ocj 'časa papeža Pij a X. — s.e je 'mogel bolj opomoči na zunaj. ■Naša pravila so pravila sv. I Ignacija, naš zavpd stoji direktno pod papeževo jurisdik-cijo. I Ne vem, če Vas bo vse to za- nimalo. Naj zadostuje za to I pot. Upam, da se mi še kedaj oglasite — že samega slovenskega pozdrava se človek razveseli v tujini. Vračam prisrčne Vaše dobre želje za Novo leto, ki naj Vam ga dobri Bog obilo blagoslovi! M. Miriam Zalaznik, I.B.M.V. j -o- IZ DOMOVINE g Metlika, Jugoslavija s Letošnja zima se ne loči kaj j mnogo od običajne v teh kra- ] jih. Dasiravno je padlo precej c snega, in je treba priznati, da j je bilo okrog Božiča nenavadno mrzlo, je sneg nekam hitro zginij. Mraz je dosegel o Bo- ( žiču 19 stopinj C, kar je za t Belo Krajino kar jako mrzlo, 1 na novo leto pa je padlo 30 5 cm snega. Pa je kmalu pihnil 1 jug in sneg je povečini zginil 1 ^e po osojnih bregovih in dolinah se še drži. Ko so bila potji že vsepovsod kopna, je pa pred dobrim ted nom ponoči padlo nekaj dežja, ? ki j^ na tleh zmrznil, in take ■ je bilo vsepovsod prevlečeno g tanko ledeno plastjo, da 111 bila varna nobena stopinja. — 1 ; Marsikdo je tako proti svoji \ ' volji položil po tleh svoje ko- j sti. Še dobro, da se nihče ni, I vsaj kolikor je poročevalcu 5 znano, kaj nevarna poškodo- 1 • val. Le kdor ima spretne noge ' in je bil pod noge ostro kovan. ; le ta je imel trden korak. Ta- f 1 ko smo imeli enkrat priliko, da j ' smo se lahko po kppnem pan- | kali. ( i j Kaj pa drugod po Sloveni- j 1 ji? Okrog novega leta je po-} vsod zapadel debel sneg. pp-) tem ga je pa po nekod precej i dobro pobrido. Vse Ljubljen- , - sko polje je kopno, po Go- - renjskem pa speg še dobro dr-e ži in je kaj ugodno za zimski - šport. Na Notranjskem je vse a pod snegoin, po drevju pa visi prebogat,o srgbrno ivje. Dolenjskem je največ spega ok^Og Ki^vcg« mesta, kjer je še vse pod snegom. Mraz drži sedaj povprečno na —3 st. C. j Predpust. Svet se ženi. Kaj bi se ne! Pa ne mislite, da ved-! no odločuje človek, kdo naj !se vzame. Vsak Amerik^nec, ki prinese s seboj lepe dolar-čke, lahko poye, da se pogosto ženi denar, neyes;ta pa le ' zato, ker bre? neveste povnkfl biti ne more. Včasih se denfir moži, včasih se pa žepi. včasih pa se moži in ž,eni, kqr je pač še najbolj usodno. Ne morem pa vseeno ne trditi, da se povsod povprašuje le po denarju- Sicer pa je v teh č&s^h to kaj lahko umliivo, ker se y teh obupnih gospodarskih ra,7,r merah majejo še celo najbolj trdne hiše. Ziito, se marsikateri sin in hči žrtvuje, da reši . dom propada- I Je pa ta predpust Še precej joklicev. Tako so tudi maš^arp : prišle pa svq.j račun, kev je bi,-lo tudi precej svatb. -o-- "Tarzan'' bo izhajal še celo .imo v MAmer. Slovencu"; povejte to svojim prijateljem, da si naroče list, da bodo čitali 'Tarzana"! Moderni žurnalizem: Število oseb, ki je prišlo pri potresu v Santiago ob življenje, je znašalo po poročilu jutranjih listov '2000. V poznejših izdajah se je število skrčilo na 1500; večerni listi so poročali, da je 300 mrtvih, v resnici jih je bilo pa celih deset! * * * Pri banketu repubU^ank v Congress hotelu v Chicagi, je trdila Dolly Gann, da se imamo edinole Hooverju zahvaljti za prosperiteto 1. 1932. Vse lepo, toda kje pa je ta prospe-riteta ? * :Jc * Tudi laški proračun kaže velik primanjkljaj; proti temu niti "vsemogočni" Mussoli- pi ne piore ničesar storiti. * * * V mednarodni politiki je bilo zadpje dni tako tiho, da je bilo lahko slišati, kako sta Newton D. Baker in Franklin Roosevelt — dosedaj največja zagovornika Zveze narodov — pustila Zvezo na cedilu. :l: * Hoover pravi, da bo zaupanje vrnilp zopet prosperiteto. Hearst pa trdi, da bo prosperi-teta zopet prinesla nazaj zaupanje. Oba imata prav ... Če hočemo bedo odpraviti, treba pognati najprej revščino . . . *i> * * Lord Robert Cecil, nepoboljšljiv idealist, pravi, da bi iz-jalovljenje razorpžev^ilne kon-. ference izpodkopalo vse dpse-1 danje pogodbe. Naj se nikar ! ne boji, te pogodbe so že dav-1 110 izpodkopane, so sam v cunje papirja - • • 1 * * « Franklin Hopsevelt trdi, da ie še vedno moker. Gpiovp, kot pewyorski governor je pipker, kot predsedniški kandidat pa " suh. J ,jc * :|c Londonskim bankani, ki so dovolile nemškim industrij-" skim podjetjem jako velike l kredite, grozj bankerat. K^j tl so Nepici m^d vojno molili? 1 "Gott strafe England", Bog " naj Anglijo kaznuje. Sfdjfej jo e je menda kaznoval. William Randolph I^earst je . sed^j našel nekoga, ki naj bi I kupil prpsperitetne jaonde, ka-x koršne je on predlagal. Je to občinstvo- Le škoda, da mora ^ to prodajati dosedanje bonde. če jih sploh še ima, da si more II kupiti vsakdanji kruh. * s;-. * '•] Japonci so baje pripravljeni f za premirje. Bržkone so že vse zasedli, kar so hoteli imeti. :J: Zvezni blagajnik Mills pra-o vi, dd se morajo davki zvišat: t- za četrt iniljarde. No, zviša-a jo se lahko, vprašanje je, če li jih bodo ljudje tudi mogli plačati. čevati, vedno v prvi vrsti na varčevanje pri narodni obrambi, j Ne moremo se ubraniti sumnje, da ima vs6 to političen vzrok, j Državni uslužbenci so lahko politično delavni, med tem ko 5 prislušniki armade, mornarice, itd., nimajo volivne pravice. i Ameriško ljudstvo ni militaristično. Pričakuje pa od svo- ) je vlade, da ne bo nikoli pričela kake vojne lahkomišljeno; ] namreč, da si bo vestno prizadevala, da se izogne vsakemu i oboroženemu konfliktu, dokler se more temu izogniti brez o- < madeževanja narodne časti ali izdaje važnih narodnih intere- ; sov. Ljudstvo pričakuje pa tudi od svoje vlade, da izpopolni ] svojo narodno obrambo, da ohrani vse na višini, ki ji pristoja, < da ne določa obsega oboroževanja na podlagi dvomljivih do- 1 mnevanj, marveč na podlagi lastne potrebe. ] Torek, 16. februarja 1932 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran g iiiiiiiiiiiiižiHiiiiiiii 11 riin'TTirwwnBMMwwTB^nwiiMMHMBMMM Mi— «—' j I j Tvoj nedeljski tovariš, ^ | TEDENSKI KOLEDAR 14 Nedelja — Valentin. 15 Ponedeljek — Faustin in Jovita. Andrej. 16 Torek — Julijana. 17 Sreda — Simeon. 18 Četrtek — Konrad. Klavdij. 19 Pe^ek — Konrad, trptjerednik. 20 Sobota — Elevterij. Sadot. --o- Rev. K- Zakrajšek: DRUGA POSTNA NEDELJA Veliki teden, sveti, ga imenujejo Angleži (Holy week), zaključuje postni čas. V tem tednu se vrše po cerkvah veliki ip sveti obredi, v katerih nam sv. cerkev živo obnavlja največje dogodke človeške zgodovine — naše odrešenje. Teh sv. pbreclov so se verski prvih časov udeleževali z veliko marljivostjo. Dostikrat v večini smrtni nevarnosti. Razumeli so jih. Po njih so s cerkvijo vsako leto doživljali vse te velike dogodke in se tako duhovno obnavljali v krščanskem duhu in ; življenju- Sedanji čas je izgubil razumevanje teh obredov, zato so naše cerkve te dni skoraj prazne. Skušajmo jih razu-rrieti, 1. Prvi trije dnevi velikega tedna obnavljajo spomin na i dogodke v Jeruzalemu pred vjetjem Jezusovim. — Veličasten sprejem Jeruzalemčanov na cvetno nedeljo je zapečatil Kri-stusqvo usodo. Umreti mora, so sklenili še tisti dan njegovi sovražniki- Naslednje dni so porabili, da so izvršili priprave J za ta svoj sklep. Šlo j& za to, da ga vjamejo hitro in brez vsa- i kega razburjanja ljudstva, ki bi se znalo zanj potegniti in i preprečiti izvršitev njih sklepa. Mašnik pristopa k oltarju v višnjevi barvi spokojnosti in trpljenja. Ves obred svetih maš te tri dni meri na te dogodke priprave sovražnikov za vjetje Jezusa. 2. Toda Jezus je Bog. Bodo mogli sovražniki izvršiti j svoj sklep, ko ga jim je do sedaj še vselej prekrižal? Berilo! pri sv. maši v ponedeljek nam odgovori na to vprašanje. Da,' sedaj je prišla njegova ura in prostovoljno bo šel v smrt. Berilo je vzeto iz knjige preroka Izaija, ki je napovedal te dogodke o Zveličarju. "Svoje telo sem dal njim, ki so me bili." Sam ga jipi je dal, prostovoljno. Prišel je na svet, da s trpljenjem in smrtjo odreši človeka. Da, kar kliče svoje morilce: "Kdo je nasprotnik, naj pride k meni! Tu sem!" Za njegove sovražnike je bil sklep, da mora umreti lahek, toda, kako ga izvesti? Evangelij sv. maše v ponedeljek nam to pove. Samo -eden izmed zaupnih njegovih prijateljev ga jim pore predati. Toda kateri? Kristus je te dni prenočeval pri Lazarjevih v Betaniji. V ponedeljek pri večerji je bilo. Takrat se je izdal Jiidiflškarijot, da ga je obsedla strast, ki najbolj umori vsa plemenita čustva srca — lakomnost. Sovražniki so to videli. Aha, ga že imajo. In res, še tisto noč so stopili z njim v zvezo. Ponudili so mu — denar. In Judež? Pristal je na to. Denar ga je premotil. Tako, sedaj je vse gotovo. Še ta teden bo moral umreti. In res v torek in sredo se pri sv. maši čita že pasijon- — trpljenje. Hudobija je zmagala. Izdajalca je premotila strast. V torek in sredo obred i sv. maše na to spominja. 3. Vsak grešnik je nekak izdajalec, drugi Juda. Za strasti ga prodaja. Toda glej, človek, svarilen zgled izdajal- : ca! Dobil je, po čemer je hlepel. Pa mu je koristilo? Ne! i Prinesel ga je nazaj in šel in se obesil. Konec vsakega zločinca, vsakega grešnika! Sv. maše te tri dni kličejo: "Človek, hočeš iti Judovo pot? Nikar! Glej ga na vrbi obešenega! To ima za svoje izdajstvo. Zato — spreobrni se vsaj sedaj. Pretrgaj zveze s sovražniki Jezusovimi in svojimi in se obrni nazaj h Kristusu. Blagor ti, če to storiš! ; ■—...11-!—.».,ji i......................... \l DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA i Žalostne razmere v Trstu Razmere v Trstu so dan za' d ne m slabše. Število brezposelnih od dne do dne narašča' in kar vse vprek mrgoli ljudi, ki prosijo miloščine. Primeri, da potrka na vrata revnega delavskega stanovanja čedno in skoro bi rekli, gosposko o-blečen človek, proseč — kos kruha, niso rgdki. Urana, ki se daje brezplačno y več delavskih lokalih, kjer d§jejq delavcem večerjo in kosilq, tu pa tam tudi zajutrek, je mestgma tako slaba, da jo ljudje kljub lakoti zž}Yi'a, luke ip mornarice, za vojaško sodišče itd. Sedaj pa nameravajo pri Sv. Jakobu zgraditi orožniško vojašnico. Zgradili bodo štiri stavbe, za katere so dojopili 4 milijone lir, seveda na račun tržaške pokrajinske uprave in ne mi račun vlade. --o--— Nasilja prgt* tržaškim Slovencem Izgledajo je, cja so oblasti spričo vedno, težjih gospodarskih in fspcijalnih I'fizmer "proti tržaškim Sloyepcev marsikaj prizanesle, p^ niso, ker se je |eror in nasilje zppet. ponovilo. Kar nenadoma so te l?ri Sv Ivanu kčtralnner.ii ayelirali tri slovenske fante, iu pp,|r poletnega Cirila Martelanca, 23letnega brezposelnega yčfj;elja Ljuba Ivpv^čiča^, in njihgyggjj strica, 10letnega Ant; Trobca. Politična policija jim očita, da so prirejali izlete in zato so jih odpeljali v zapor. —o- Izpred goriškega sodišča Gorica, 27. jan. — V ponedeljek se je pred goriškim sodiščem zagovarjalo več Slovencev, katere so dolžili, 4 ga Lovro Kušeja, ki je vse > svoje življenje stal vedno v ] prvih narodnih vrstah. -o-- Zaplenjeni koledarji Iz Gorice poročajo, da so ! tamkaj karabinerji zaplenili zalogo Mohorjevih koledarjev, kar jih je še preostalo v zalogi, kakih 800 izvodov. Vzrok 1 ni znan, ker so vendar obla- ; stva natise k dovolila. Je vse 1 skupaj najbrže samo slepo ! divjanje goriškega fašistične- ' ga tajnika Avenantija in nje-V govjh privržencev. .j NAŠIM DOPISNIKOM Prošnja, in sicer iskrena prošnji*! Uvajež/m srap vsak dopis, in Čim več j i ji je, toliko ljubše nam je, a vendar pravimo: ; PRiQffNJAj ISKRENA PROŠNJA! ; Bodite kratki. Ne pišite , stvari in zadev, ki širše jav- j nosti ne zanimajo. Koliko ]' imamo pritožb, da tega ali onega dopisa ne priobčimo j dalj časa. Bi radi ustregli | vsakemu, ,ker pa ta ali oni porabi ?a SAM dopis iz ENE SAME naselbine po dve, tri kolone, morajo hočeš nočeš izostali drugi do- 1 piši. Ljst je samo tako velik ; in nič več. Radi bi ustregli vsem, a prostora ni. Naj ne ' zameri, prosimo, nikdo, če bo uredništvo prisiljeno tu- : intam krajšati kak dopis. Mi se truqimo, da bi prinesli našim naročnikom kar največ različnega gradiva, da bi mogli to, pa pravimo Še enkrat: PROSIMO ZA KRATKE DOPISE! Uredništvo Amer. Slovenca. Aretacije dijaštva V Trstu so meseca januarja aretirali in zaprli okrog 40 slo-| venskih dijakov, med njimi tu-|di nekaj italijanskih in dva profesorja. Zaprti so pod sum njo komunizma. ——o-- Mohorjevo družbo hočejo uničiti Z dežele, posebno s Krasa , poročajo, da so pričeli pri na- , ročnikih knjig goriške Mohor- , jeve družbe pleniti koledar. — , Vse kaže, da se zgodovina ko- , ledarja ponavlja, ker se je s \ koledarjem enako godilo pre- j teklo leto, ko je prefekt po ( strogi cenzuri dovolil tisk, a £ komaj dober mesec pozneje iz- j dal ukaz, naj se koledar zapleni. Očividno imajo namen ^ unjčiti Mohorjevo družbo, ker • če naročniki ne smejo imeti knjig, je gotovo, da jih tudi ne (C bodo naročali. —o S. D.: J NOVI NASKOK SUHAČEV ( Wesley L. Jones, ki zastopa v senatu državo Washington, 1 izmodroval je nov načrt za iz- '' peljavo prohibicije. Temu »10- S drijanu iz Daljnega .zapada ni ? ušlo, da večina ameriškega ^ ljudstva sovraži prphibicijo. ,g Celo njegovi lastni yolilci so ! se mu uprli. To je skusil sena- ® tor Jones, ko je državna kon- . venci j a 1. 1930 izjavila, da naj,e se odpravi prohibici.ja. Na ee-jp iu mokrih upornikov je stal ta-j" krat Ralph A. Horr, ki zasto- i pa prvi distrikt države Wash-ington v kongresu. Senator Jones je član sena- z ta že od leta 1909, in ker je c poslednjih 1Q let edjni repu- . blikanski senator države Wa- 11 shington, razpolaga z veliko " patronažo, igra torej veliko 8 ■politično vlogo v svoji državi. 8 Vendar ga je na konvenciji 1. 11 1930 oblila kurja polt. Upor z mokrih republikancev mu je Cl vgnal tak strah, da je on, naj- 8 večji vseh suhačev, slovesno c obljubil, da bo vpošteval želje v volileev in spremenil svoje sta- •! F lišče glede prohibicije. Toda njegovo spokorjenje. ni dolgo trpelo. Vrnil se je zo-jd pet v naročje protisalonske li-j1 ge. Izdelal je načrt, ki ga mo- d ramo imenovati kratkomalo :s perfidnega. On zahteva, da bi r vojno brodovje ne smelo pluti g v pristanišča, ki so v državah, | ki nimajo državne prohibicije. 1 Države naj bi se torej na ta | način kaznovale, da bi se voj- i na uprava prisilila, da-ne bi u- | stanovila vežbališč za rezervo | v takih državah. S tako odred- 1 bo bi seveda ne bile direktno | prizadete države, mai*več pri- | stanišČa in kraji, mesta v bli- | žini takih vežbališč. Senator 1 bo v zagovor svojega načrta | seveda trdil, da treba rezervne | čete varovati pred demorali- 1 zujočim vplivom držav, ki ni- | majo državnega prohibicijske- | ga zakona. Dejanstveno je pa njegov H načrt samo priznanje, da se | prohibicijski zakon ne da iz- | peljati. Ko bi bilo to mogoče, 1 potem bi ne bilo treba še po- | sebnih državnih zakonov. Re- 1 zun tega bi imel pa ta načrt še | druge posledice; ena država | bi imela kot plačilo obisk voj- i nih ladij, dobiček od rezervnih | čet, druge bi bile pa bojkotira- | ne. Taka odredba, tak zakon 1 bi imel potem še kot posledico, 1 da bi se ladjedelnice itd. iz 1 takih držav premestile v dru- 1 ge, in za mnoga mesta so 'te 1 pravo življenjsko vprašanje. | In jako dvomljivo je, če bi bil 1 tak zakon ustaven. Ne more- I x mo si misliti, kako bi se dala | taka kazenska oblast vlade jj družiti ? ustayo; bilo bi to | vmešavanje V konstitucijelno | suvereuiteto posameznih dr- | Žav. Toda za kaj takega se su- 1 hači ne brigajo. Dvomljivo je, | da bi bil načrt iz teh in sličnih | vzrokov sprejet. Toda že na- I črt sam nam pove več kot, pre- i več, kaže nam, kaj "bi suhači | vse radi storili, samo da bi ve- i Čini vsilili i svojo v^ljp. Kaže: | da njihov fanatizem ne pozna | nikakih mej. Več izseljencev kakor priseljencev * National Industrial Conference Board je izdal stati$tikp o gibanju prebivalstva v Zdr. državah za dobo prvih devet mesecev pretek, leta. Ista kaže, da se je v tej dobi izselilo iz Zdr. držav 22,769 več ljudi kakor jih je pa došlo. Izgleda, da je to prvič v zgodovini, da se je tok emigracije obrnil v nasprotno smer. Tekom proračunskega leta, ki se je končalo poslednjega junija, pripuščeno je bilo v Ze-dinjene države 97,139 o- b, a odpotovalo jih je 61.882. Odhod naseljencev je pričel nad-kriljevati število novih doseljencev z mesecem januarjem. Do konca meseca junija je odpotovalo več ljudi kakor se jih je pa uselilo. Poslednje tri mesece, namreč julija, avgusta in septembra se je število povračil jočih se inostrancev še mnogo bolj pomnožilo. Ta dogodek pripisujejo v glavnem strožjim predpisom, ki otežujejo doseljeništvo. V ■ času neomejene emigracije je ■ prebivalstvo Združenih držav • naraslo v nekaterih letih ' do • 500,000 letno. Od leta 1925 pa do 1928 se je doselilo letno od 200,000 do 300,000 oseb. ter je znašalo v poslednjem proračunskem letu 191,039 ljudi- Paroplovne družbe, ki so imele dobičkanosen promet z doseljenci, so ta promet polagoma zgubile s padajočo emigracijo. Zastopniki paroplov-nih družb pa pravijo, da je to zakrivila brezposelnost v Zdr. državah, ki je primorala mnogo inostrancev, da se vrnejo domov, kjer lahko cenejše živijo ter počakajo, da se vrne prošperiteta. Kar se tiče pre-koatlantskega prometa pravijo, da je isti sedaj najslabši v dobi ppslednjih tridesetih let. ■ Promet se ni zmanjšal samo v ' doseljeniških razredih, temveč • splošno v vseh potovalnih raz- j redih. ; 1""S"IfA"''3"'•i.'^'............''"""'T'"'""1 nffim,'wifeSTž^miSSI \ BLAZNIKQVQ PRATI KO ZASTONJ & dobi vsak, ki se da pri meni slikati in naroči vsaj en ducat Post-Čards ali pol ducata ali več slik. Prvovrstno delo po zelo nizkih cenah. ROJAKI, POŽURITE SE, DOKLER ZALOGA NE POIDE. SKOK'S PHOTO STUDIO novi naslov * A 1333 So. 61st St. (pri Nat'1 ave.) West Allis, Wis. Tel. Greenfield 0366 -T- I,, mi m. ................ ............................—— "' i,' '»•'' ^ # # «1? 4»' f)tc 4« 41 ^ ^ 4» 4» 4 4 4.414 4 -1 I , * I Društvo ^^ sv, Jožefa j J ŠTEV. 169, K. S. K. JEDNOTE. v __i £ Predsednik, LAVRENC LESKOVEC. ^ Podpredsednik, FRANK MATOH. £ Tajnik, PAUL KOGOVSEK. ^ Blagajnik, JOHN J. OMERZA. W i Društvene seje se vršijo vsaki tretji četrtek v me- . secu v SI. domu na Holmes, ob pol osmih zvečer. Crušto vsprejema v svojo sredo člane, stare od i 16,. do 55- let. Zavarujete se lahko od $250.00, in 1 i dpjar bolniške podpore, do f2000.00 in $2 podppre. i T Otroke se sprejema takoj po krstu, in so v mlad. 4 J oddelku do 16. leta; plačujejo malenkostno svoto 15c 4 J na mesec, ali pa 30c, in zato dobijo v slučaju smrti na 4 J 15c največ $450.00, za 30c pa Jednota plača $1000.00. - ^ VSI, KATERI ŠE NISTE ZAVAROVANI, ZA- i ¥ VARUJTE SE IN PRISTOPITE K NAŠEMU DRU- i f* ŠTVU! 4 * i £ v* v v v 't* *r "i* v »p v v v *r ❖ v "r « ODHOD PARNIKOV 12 NEW YORKA: 26. feb,—Mauretania—na Chei'bourg in Southamptpn. 26. feb.—Bremen—na Cherbourg in Bremen. 21. feb.-r-Olympic—na Cherbourg in Southampton. 3. mar,—Hamburg—na Cherbourg in Hamburg. 4. mar,—Jle de France—na Plymouth in Havre. 4. mar.—Eerengaria—na Cherbourg in Southampton. 8. mar.—Europa—na Cherbourg in Bremep, 10. mar.—Deutschland—na Cherbourg in Hamburg. 11. mar,—Majestic—na Cherbourg in Southampton. IS. mar-—La Fayette—na Plymouth k» Havre. 17. mar..—New York—na Cherbourg in Hamburg. 18. mar.—Olympic—na Cherbourg in Southampton. 22. mar.—lie de France—na Plymouth in Havre. !