PoSMna pls?awo v gotovki,
Leto. VII, št. 13, V Ljubljani, v četrtak 18, januarja 1923»	st.	H	DSn.
MflPREJ
Glasijo SocJalisti&te stranke Jsigosiaviie,
«e,r.Ko^^:SA^EIAu LJUDSKI G IMS
Sestavite volilne odbore!
Z. B.:
Prečastiti duhovščini
ter sploh vsemu proletariatu h enotne fronte delovnega ljudstva.
Na pokrajinskem strankinem zboru SSJ mi je neki prijatelj iz opozicije nadel prijazno ime »sadist«, češ, da imam veselje nad tujim trpljenjem in da zato tako sitnarim. Prvi trenutek nisem mogel poj-miti, kako sem prišel do tega naslova, zdaj se mi pa čim dalje bolj odpira pogled v duševno življenje starin ov. čital sem namreč 2. številko »Pravice«, glasila krščanskega delovnega ljudstva, h kateremu spadalo tudi Zarjani in komunisti. Delovne se imenujejo, ker trgujejo z delom, delavni pa ne marajo biti, ker je cenejše držati s pomočjo sv. vere delavno ljudstvo v nevednosti, da dela zanje tem prid-nejše. Sv. vera ie zanje torej res potrebna. posebno tisti njen nauk, ki pravi, da bo ubogim še tisto vzeto, kar imajo, in dano bogatim, da bodo imeli še več- To načelo sv. vere ie naravnost nasprotno sodalističnemu progresivnemu davku, ki zahteva od bogatih veliko, od ubogih pa malo davka. Gotovo mora biti proti nam in se mora držati sv. vere vsak, ki kaj Ima — zato so za enotno fronto krščan-
ZOB:
Socializem in žena.
Od vseh strani dobiva človek sunke in po vsakem takem sunku se zaleti v nasprotno stran, v nadl, da tam ne bo naletel na odpor; komaj je pa priletel tja, ga že zopet odrine nov sunek. In tako dalje. Ko ima 20 let, je že tako osuvan, da si zaželi miru. Stisne se v kak kot, £©š, tu me ne bo suval nihče, saj me niti
vidijo ne, kaj še, da bi bil komu na poti- Toda poiščejo ga tudi tam, če ga ne najdejo drugi ljudje, ga začnejo nadlegovati lastne misli in želje, hrepenenja in strasti, sujejo mnogokrat še bolj neprijetno, nego zunanji svet. Da se izogne človek tudi tem sunkom, si poišče dru-žabnico za svoj samotarski kot. Po navadi si jo najde kaj kmalu (»Ta, ali pa nobena!«) in ko Si jo najde misli, da je zagotovljen pred vsemi zunanjimi in notranjimi sunki. Ko ima 30 let, malo več ali manj, to je postranskega pomena, ko minejo medeni tedni, v katerih je človek tako neumen, da sunkov niti ne čuti, čeprav je od njih ves poln modrih in črnih Us, takrat začne tisti joj, ki privede ne-
skega delovnega Ifudstav vsi od najbogatejšega ljubljanskega tovarnarja pa do naipobožnejšega škofovskega veleposestnika. pa tudi izmed starih socialistov vsi od upravnih svetnikov Blasnkove tiskarne pa do uslužbencev bolnega naroda, ki so dobili nagrade po istih načelih sv. vere: kdor ima malo. je dobil zelo malo, kdor ima več, ie dobil več in kdor ima največ, je dobil največ, seveda vse progresivno z edino krivično izjemo, da ie neki poslanec, ki ima skoro enake dohodke kakor g. ravnatelj, dobil 20krat manj nego ta. komaj za spoznanje več nego tisti, ki imajo najmanj in so zato tudi dobili najmanj. Pa to je izjema, ki je utemeljena. Dobil je namreč vsak po delu, čim manj ie kdo delal, tem več je dobil. Ta poslanec je pa zelo mnogo delal, ne v pisarni, pač pa se te trudil za nagrade, da nai se jim izplačajo- Ravnatelj se baje niti za te ni trudil, pravijo celo, da ie bil proti njim. zato ie dobil največ. Torej ie vse natanko po načelu sv. vere.
Jaz seveda nisem mogel misliti, da te ljudi boli. če iim črno na belem potrjujem, da žive res po svoji sv. veri tako natanko, da še izjemo napravijo, če je utemeljena. Zdai pa mi pride dr. Pater Angelik Tominec s trditvijo, da ta njih vera uči tudi druge nauke. n. or. »da človek svoje ob-
katere do obupa, da si vzamejo življenje.^ druge do resignacije, to je, da se vdajo v voljo tistih, ki sujejo, čeprav pravijo sami, da so se vdali le v božjo voljo, tretje pa do neusmiljenega in brezobzirnega prerivanja s komolci, da pridejo med tiste, ki si jih je baje božja volja izvolila za suvalce; upajo namreč, da takrat ne bodo več dobivali nikakih sunkov, ko bodo sami suvali druge.
Ko se je tak joj začel tudi zame, nisem vedel, kako naj se rešim, le to sem vedel, da nobena teh treh vrst rešitve zame ne pomeni rešitve. Samomor je strahopetnost, bežati se mi ne zdi posebno častno. Resignacija je proti moji naravi in tudi proti moji pameti — ne morem si misliti, da bi bila božja volja tako krivična. Da bi se pa hotel s komolci prerivati med suvalce, bi bilo še posebno neumno! Videl in vedel sem namreč, da se tujih sunkov ne rešiš s tem, če sam suješ.
Tako sem bil prisiljen iskati si kake druge poti. Seveda sem je iskal tam, kjer sem baš stal, na razpotju teh treh poti. lam je stalo predvsem veliko vprašanje, ali je res božja volja razdelila ljudi na suvalce in osuvance. Kako sem to vpra-
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise; Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. i 1.5)59. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi; prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
CoBaisBlo Kmetsko-daJ-iavsk© zveze.
Stane letno 42*— Din, mesečno 8‘50 Din.
lasti ne sme zlorabljati, da mora biti pravičen in tudi pošten, da mora biti krotak itd.« Ta pater je baje silno učen frančiškan. tudi doktor je, mora že vedeti! In če ima prav, potem ie ta njih sv. vera morebiti še celo kai sorodna z Jezusovim naukom? Pa mi pride na misel tista lepa Jezusova zgodba o bogatem mladeniču* ki je hotel biti oooolen kakor kak škof, ko je pa zahteval Jezus od njega, naj proda vse, kar ima in nai razdeli ubogim, ga je takoi minila želja po popolnosti, ker je bil zelo bogat — odšel je žalosten.
Zakaj žalosten?
Tu se mi je torei po zaslugi »Pravice« in g. dr. P. A- T. odprl pogled v duše starinov. Oni trpe, če jim razlagam, da se ne drže natanko sv. vere, če skrbe za to, da bo ubogim vzeto, kar imajo, in dano bogatini, da bodo imeli več. Oni trpe, ker bi hoteli biti popolni ne samo po tem nauku, ampak tudi po nauku patra A. P. ki spominja na Jezusa in njegovo zgodbo o bogatem mladeniču- Onega mladeniča ie popolnost minila, krščansko delovno ljudstvo pa še dalje hrepeni po popolnosti, toda ne najde ubogih, ki bi hoteli bogastvo vzeti. Kakor se le ravnatelj branil nagrade, moral jo je končno vendarle vzeti. Škof je hotel razdeliti veleposestva. toda viničarji, bajtarji, težaki, splavarji itd. so se uprli proti agrarni reformi, nihče ne mara posestva. Tovarnar ie hotel tudi razdeliti svoje imetje, pa so se delavci uprli povišanju mezd; izganjal
sanje rešil, sem popisal v knjižici »Socializem in vera« in ponosen sem na to, da se niti suvalci niso upali javno povedati, kaj jim v tej knjigi tako smrdi, da je ne trpe v svoji bližini.
Samo taki so povedali svoje mnenje o njej, ki tud sami niso bili zadovoljni Z nobeno izmed onih treh poti. Eden izmed teh me je opozoril, da leži prednost knj-ge v njeni preprosti razumljivosti In da je zato najučinkovitejši njen del tisto poglavje, ki je najbolj preprosto in najbolj razumljivo, ker je vzeto naravnost iz življenja. Mislil je poglavje o agentu (str. 94 do 96). Seveda sem si to poglavje še enkrat bolj natanko ogledal, če ne zaradi vestnosti, da bom za prihodnje svoje pisarjenje vedel, kaj je dobro, pa vsaj zato, ker imam tudi jaz tisto vsesplošno človeško bolezen, da mi je bolj všeč hvala nego graja. Torej sem nekaj zaradi vestnosti, nekaj pa iz samoljubja še enkrat — da ne lažem: še parkrat — prečital tisto poglavje. In pri tem mi je prišla na misel ideja, resnična ideja, da me je bilo sram, ker je prišla tako pozno: Najboljše mnenje o knjigi bo dal lahko tisti agent sain! Tega agenta torej poišči, daj mu
jih je to 8 urah dela, oni so zanalašč delali več, da so bila vsa skladišča polna usnja in čevljev; poslal je čevlje na trg in jih ponujal ubogemu ljudstvu zastonj, toda ubogi so dandanes strašno trmasti, najbrž so od hudobnega duha obsedeni, kajti v mrazu in snegu hodijo bosi, pa se ne usmilijo tovarnarja, da bi vzeli vsak vsaj po 1 par čevljev zastonj. Niti za uboge otroke jih ne vzamejo!
Premislite, kristjani! Pa tudi vi vsi, ki ste s kristjani v enotni fronti! Ta satanovo delo bo končno res še nebesa premagalo! Ubogi so že vsi obsedeni, bogati pa ne moreio postati popolni, ker jim ubogi ne dovolijo. Pa kdo fe kriv vsega tega? Trikrat prokleti socializem in njegov eksekutor, ki nam je prepovedal razdeliti vse imetje in nam hoče s policijsko in vojaško pomočjo naprtiti svoj neumni progresivni davek, to katerem smemo oddati samo toliko, kolikor on hoče. pa niti vinarja več. Pa čevljev ne smemo dajati zastonj, ampak to stalni ceni, ki jo hoče določevati socialistična družba. Pa veleposestev ne smemo razdeliti ubogim, ampak jih moramo ohraniti, dokler ne pride neka čudna reč. agrarna reforma ali kaj, o čemer nihče ne ve prav, kaj je to- Še drugih takih satanskih neumnosti celo vrsto, po vrhu pa o vsem tem govore in pišejo socialisti favno, popolnoma javno, da vsak sliši in čita. tudi taki. ki se prav nič ne razumejo ne na sv. pismo, ne na jsvete tajnosti, ne na božjo previdnost, ki je samo duhovnikom, edinim božjim namestnikom. razodela, kdaj nai puške in taoove preklinjajo in kdaj nai jih blagoslavljajo.
Ko sem Stal Vaš članek v »Pravici« z dne 11. januarja 1923, sem slišal vse to in še mnogo podobnega obupnega tarnanja, ki ga pošilja Vaše krščansko delovno ljudstvo iz enotne fronte Pollakovega in Škofovega proletariata k svojemu bogu Kapitalu. Pa mi je bilo všeč to tarnanje, kakor balzam se mi le zdelo in to je dokaz, da sem res sadist, da se res veselim nad tujim trpljenjem. Posebno pa, če trpi tak bogaboječ katoliški duhovnik, ki Je pater in doktor obenem, torei še bolj učen. nego drugi katoliški duhovnik, urednik »Slovenca«, g. Smodej.
——bmwwhb m j--------------------j"'.n —
Jcnjigo in ga prosi, naj še on, kot vsekakor precej merodajna oseba, pove svoje mnenje o njej.
Rečeno, storjeno. — Ne, ni tako! ^Slovenščina je točen jezik in če pravim »storjeno«, si bo vsak mislil, da sem agenta kar takoj posetil, mu dal knjigo s prošnjo vred, dobil od njega čez par dni kritiko Itd. Pa ni šlo tako gladko!
Agenta so bili proglasil za neumnega, zato je odšel v tujino in se ni več vrnil. Zdaj pa nihče ni vedel za njegov naslov, niti za državo ne, kjer živi, niti tega ne, če sploh še živi, če se ni obesil, kar bi bilo najpametnejše in tudi najbolj razumljivo, saj pravijo, da so vsi samomorilci zmešani. Neumnemu človeku se pa lahko zmeša, ne?
Tako je padla v vodo vsa moja briljantna ideja. Skoro obupal sem. Pa kakor nesreča, tako tudi sreča nikdar ne miruje. Svetovna vojna in njene posledice so mi pomagale. Ljudje so izpreminja-li svoje državljanstvo kakor prej klobuke, kaj klobuke, kakor žepne robce. Pri tem Je bilo pisanja na vse strani, in marsikaj se je zvedelo, kar bi sicer nikdar več ne
In ker sem sadist, si hočem nad Vami pripraviti še neko posebno veselje — čeprav zame že precej znano in staro;
Posvečen ste za duhovnika in pis-maria edino zveličavne svete vere, tiste, ki uči resnico in ki pravi, da ie sama resnica. poslana na svet, od same Večne Resnice — (pa ste vendar lagal, grdo in nesramno lagal v tisku, v javnosti. Pa ne v sili ali na iz prenagljen ta, kar bi bila olajševalna okolnost, temveč ste se skoro tričetrt leta pripravljal na te laži. kajti prvi ste si v upravi »Napreja« kupil mojo kniigo »Socializem in vera«, ki ste jo poznal že prei iz podlistkov in izjavil ste že takrat, da boste pisal o njej. In kaj ste napisal ?
Če bi živela moja mati in če bi znala čitati in če bi razumela mojo knjigo, bi me blagoslavljala. Če bi pa knjige ne poznala in slišala iz »pobožnih« Vaših ust Vašo kritiko o moji knjigi, bi me preklinjala. Gotovo razumete razloček med blagoslovom in prekletstvom. dovoli učen ste. gospod pater in doktor! Sai še neuko ljudstvo razume ta razloček, čeprav je v svetovni vojni spoznalo prokletstvo blagoslovljenih tonov in zato obupalo nad blagoslovom in prokletstvom. Pred tem ljudstvom hočete sebe in svoje duhovne brate oprati greha in odgovornosti za blagoslavljanje svetovne voine. hočete kazati se za nasprotnike militarizma, mene in mojo knjigo ter ves socializem pa hočete pokazati ljudstvu kot prijatelje in zagovornike militarizma! Doslovno pravite, da je po moiem nauku »ooliciia nadomestek za vero !n varuh poštenosti«, »do zob oborožene države bi morale bit! po mnenju g. Bernota najuspešnejše sredstvo za poštenost in red«.
Resnično, kdor prečita moio knjižico, bo vSak uvidel, da ste prekosil Svojega duhovnega brata g. Smodeja.
Socialisti smo imeli čiščenje. Ali duhovniki ne čutijo podobne potrebe?
Volitve se bližalo. Obujte sl škornje In pokaž'te. da le 30 organizacij več, kakor 50 dobro plačanih agitatorjev!!
prišlo na dan. Tako sem tudi jaz zvedel, da je dotični agent postal češkoslovaški državljan, da živi v Pragi v Spaleni ulici na številki tej in tej — Številke ne smem izdati — in da nihče ničesar ne ve o kaki njegovi duševni bolezni. Takoj sem napisal pismo in mu z njim vred poslal knjiga Ker nisem vedel, če ni z neumnostjo vred pustil v domovini tudi materin jezik, sem mu pisal po češko, da se mu prikupim in ga s tem pripravim do čitanja slovenske knjige. Toda moj strah je bil popolnoma nepotreben. Komaj teden dni je minilo, ko že prejmem od njega odgovor v čisti slovenščini, kakor da ne bi bil sploh odsoten z doma vso to dolgo dobo 15 let. Zato me je pa tem bolj presenetila prekratka vsebina —• nič drugega, samo vprašanje, koliko izvodov in po katerih krajih na Slovenskem smo prodali.
Kaj te to briga, sem si mislil. AH misliš po tem soditi mojo knjigo?
V resnici me je bilo pa le sram. Kajti grdo sem se bil urezal pri kalkulaciji. Mislil sem, da pojde knjiga za med, da je ne bo dal nihče več iz rok, kdor jo bo vsaj malo pregledal, in da bo 2000 izvodov
Pouk za volitve.
IV.
Agitacija.
V zadjem članku smo razložili, kako naj organizira organizacija. Med tem časom so se že marsikje ustanovili krajevni volilni odbori in pričeli delovati, drugod šele ustanavljajo. Večina volilnih odborov, ki so se pokr. tajništvu naznanili, imajo prepisane volilne Imenike za svoj kraj in vsak agitator ima imenik vo-lilcev, ki spadajo v njegovo področje. Po industrijskih krajih bo kazalo razdeliti volilce po strokah (n. pr. železničarji, kovinarji. mizarji, drž. uslužbenci, hlapci itd.). Tam naj prevzame agitacijsko delo pri vsaki poklicni skupini poseben zaupnik, ki pozna največ ljudi iz teh skupin.
Upamo tudi,» da krajevni volilni odbori že začeli z zbiranjem imen predstavnikov naše skrinje na dan volitev in njihovih namestnikov. Na to delo še enkrat opozarjamo s prošnjo, da se takoj izvrši in da se nam imena takoj naznanijo na naslov našega pokrajinskega tajnika (Ljubljana, Poštni predal 168.)
Zbirati pa tudi treba za volilni sklad, ker volitve stanejo denarja. Nimamo za volitev na razpolago nikakih drugih sredstev, kakor samo to, kar naši somišljeniki sami žrtvujejo. Potrebujemo pa denarja za tiskovine, plakate, časopisje. Zbirajte torej pridno in pošiljajte nabrane zneske na tajništvo stranke v Ljubljano, lahko tudi po položnicah »Napreja«, samo na srednji del položnice pripišite; za vol. ali tisk. sklad SSJ.
Poudarili smo zadnjič, da je agitacija od osebe do osebe najboljša. Ko izvršiš to agitacijo, potem prirejaj s somišljeniki volilne sestanke. Ze pridobljenega somišljenika skušaj porabiti za agitacijo, da ti pomaga pri delu.
Pogoj uspešnega agitatoričnega dela pa je, da razložiš onim, ki jih hočeš pridobiti za to, da bodo vrgli krogljico v našo skrinjico, o tem, kaj hoče naša stranka, kaj pa naš program ter da obenem tudi razložiš, kaj hočejo druge stranke, ki se volilcem ponujajo. Ta pouk naj ne bo površen in lažnjiv, ampak izčrpen, vendar pa kratek ter stvaren. Z lažjo in demagogijo nam ni treba loviti
prodanih kar prvega pol leta — pa sem jih oddal samo 800 in še to večinoma samo na kmete, po mestih skoro nič. Res me je bilo sram. Najrajši bi bil ostal odgovora dolžan — pa sem se premagal in mu sporočil vse po pravici.
Prijatelj!
Vaše pismo me je po dolgem času prisililo izpremeniti moje mnenje o naši skupni domovini. Ce ste te knjige prodali v pol leta 800 izvodov in še to večinoma po krajih, kjer po splošni govorici ni nl-kake duševne kulture, potem nisem upravičen gledati na naše ljudstvo z viška. Zato sem se odločil vrniti se v domovina Cimprej se oglasim'pri Vas in takrat Vam povem osebno svoje mnenje o knjigi. Samo največjo — in menda edino — napako Vam povem že danes, da se lahko pripravite na obrambo: Na spol ste popolnoma pozabil! Kakor da bi bili tudi Vi pristaš tistega žalostnega cerkvenega načela: mulier taceat in ecclesia, to je, žena naj v cerkvi molči! S tem ste storil marsikako krivico, tudi meni!
Pa več ustno! Pozdrav!
Ivan Medičar.
glasoV, te prepuščajmo nasprotnikom Ce si slab v besedi, če misliš, da nisi zmožen sam povedati tega, kar je potrebno, čitaj iz »Napreja« »Ljudskega Glasa«, iz knjige »Socializem in vera«, iz Socialističnega koledarja itd. na sestankih primerne članke in pusti , da se ljudje o njih porazgovore. Pomisli vedno, da mora vsak naš volivec postati v teku časa tudi naš organiziran pristaš, da mora postati naročnik in čitatelj naših časopisov, krijig, brošur, drugače nima volivno delo pravega in trajnega uspeha! Tudi če bi dobili pri volitvah večino poslancev, ne bi mogli sami v skupščini ničesar trajnega napraviti, če ne bi stale za njimi močne in zavedne organizacije delavnega ljudstva.
Zdi se nam potrebno, da podamo v sledečih člankih nekaj misli, ki naj služijo agitatorjem v pomoč pri njihovem delovanju.
Najprvo razloži volivcu, kako se imenuje naša stranka:	Socialistična
stranka Jugoslavije, ki ima na Slovenskem svojo posebno pokrajinsko organizacijo, kateri je pridružena tudi KDZ (Kmečko-delavska zveza), ki deluje v vseh pretežno kmečkih okrajih.
Socialisti hočemo doseči, da se sedanja uredba družbe, ki jo imenujemo meščansko, spremeni v socialistično urejeno družbo. V današnji družbi vidimo, da se vsem tistim, ki delajo, godi slabo, tistim pa, ki ne delajo, dobro. Tisti, ki delajo in brez katerih bi moral svet propasti, nimajo od svojega dela niti toliko zaslužka, da bi se mogli od njega do sitega najesti, skromno obleči in stanovali v zadravih stanovanjih. Vsi občutimo to krivica Vzrok tej krivici tiči v dejstvu, da morajo delavni sloji svojo delavno moč prodaiati bogatinom, ki jim pa za njihovo delo ne dajejo dovolj zaslužka za življenje in ki imajo dobička toliko več, kolikor več odtegujejo delavnemu ljudstvu od njegovega zaslužka za delo. Bogastvo, denar, kapital, ta vlada na svetu in izkorišča vse ljudi, ki delajo: delavce v tovarnah, v obrti, malega kmeta in bajtarja, hlapca, male rokodelce, duševne delavce.
Socialisti hočemo to krivično družbo odpraviti in nadomestiti s socialistično, ki bo tako urejena, da bo vsako izkoriščanje nemogoče.
A. L.:
Zaplotnikov Francelj v službah Sherlock Holmesa.
(Prosto (DO Huganu Vavrisu-)
Glava prva.
Pasivna bilanca. — Glavni dobitek. —* Bashervilski pes. — Vsesokolski zlet. —1 Oko in bomba. — Alfonz XIII. — Tedaj na španska
Računal le in računal-
Že desetkrat je prepisal stolpec številk: stanovanje toliko... perilo... kosilo ... večerja •.. cigarete ... itd. Popravljal, zaokrožal, nižal vsote, druge postavke. ki so se mu zdele nepotrebne, črtal. toda ko ie spodal napravil črto in seštel, se j® Dokazala vedno vsota, ki ie bila dosti večia od one edine v desnem kotu zgoraj: Dohodek... so
Da! Ni dvoma, njegova bilanca je pasivna. strašno pasivna. Takole ni mogoče dalje živeti.
Seveda Zaplotnikov Francelj, doma iz Velikih Lašč psi Ribal«! n& Dolenj
Socialisti se zavedamo, da bo ta boj za socialistično družbo trajal še dolgo vrsto let, a da bomo končno vendar gotovo zmagali. Da bo pa zmaga tem lažja in da bo hitrejša, je treba, da se vsi, ki krivico občutimo in poznamo, strnemo v eno vrsto, da se organiziramo v stranki, ki sl je postavila za celj boriti se za socializem in za socialistčino družbo.
Ker pa vemo, da bo boj za socialistično zmago trajal še dolgo časa, zato pa se socialisti že tudi v sedanji, meščanski družbi borimo za zboljšanje življenja delavskega razreda.
Marsikdo bo rekel: delavski razred — potem ste pa socialisti samo stranka delavcev po tovarnah. Takim ljudem je treba pojasniti, da razumevamo socialisti pod besedo »delavec« vsakega, ki dela sam in ki ne živi od drugih. Delavec v tem smislu ni samo tovarniški delavec, ampak tudi delavec v obrti, na polju, mali kmet. bajtar, mali obrtnik, mali uradnik itd. Vsak, kogar gospodarsko izkoriščajo, ima svoje mesto pri nas, treba je samo, da izpregleda, da ga izkoriščajo, da spozna in se strinja z našim programom in da se pri nas organizira ter pomaga sodelovati.. V soc. stranki organizirani delavski razred bo z razrednim bojem dosegel svojo zmago. Delavski razred je najmočnejši na svetu, treba je samo, da vsi izkoriščanci spoznajo, da so izkoriščani, ter da se proti izkoriščevalcem začno boriti — potem mora današnja krivična družba propasti. Uspešno pa se lahko borimo samo organizirani. Vsak za sebe brez moči, skupaj pa smo nepremagljivi.
Nobena druga izmed strank, ki nastopa v volivnem boju nima takega programa kakor mi in zato ni zmožna, da bi resnično pomagala gospodarsko izkoriščanim. Komunisti sicer govorijo, da so tudi stranka za vse ljudi, ki delajo in ko so izkoriščani, vendar pa to — posebno naši slovenski komunisti — niso! Z načinom svojega dosedanjega dela so pokazali, da so sposobni samo razdirati, ne pa pomagati. In na Ruskem, kjer so postavili svojo komunistično državo, se je pokazalo, da je način njihovega dela napačen, drugače bi tam moralo biti boljše ne pa tako slabo, kakor je. Da je
JTinjirapjiiraiijgl .1	■-p-.|.|ii»i|.|»i^i#n-r MII I"
skem, sedal praktikant v Novem mestu, je živel s to edino vrstico »80 K mesečno« že pol leta .To je bilo mogoče le s pomočjo vrstic na drugi strani listka, kjer je bilo čitati pod napisom »dolgovi« takole:
krojač  čevljar..., gospa Urša ... itd.
s pripadajočimi zneski. Potem je prišla črta. ood nio na vsota: 3S0 kron.
Pravični bog! Tristoosemdeset kron dolga! Zaplotnikovega Franceljna .ie vsakokrat obšla groza, kadarkoli je vrgel svoi pogled na to številko in čeprav samo v duhu. On, praktikant s 40 goldinarji plače, tristoosemdeset kron dolga! In to v pol letu! Cez eno leto bo pisal sedem-stodvaiset, čez deset let sedemtisočdve-sto. z obrestmi vred celo deset tisoč! Deset let sicer ne bo praktikant, toda izdatki rastejo hitreie nego plača. Ah, ja...
Tu ni druge pomoči, kakor glavni dobitek. Njegov pogled je obvisel na nasprotni strani male kavarne, kjer je vpilo par ničel na loteriiskem plakatu. Da. srečko si kupi. Zadnjič ie v milanski loteriji zadel ubog delavec milijon lir, vsak trenutek le v listih poročilo o srečnih dobitkih, zakaj bi usoda spregledala njega, ubogega praktikanta? Z eno roko bi do-
bilo njih' deto napačno je pa vzrok V tem, da ruskega ljudstva niso imeli organiziranega, da bi se prostovoljno iz prepričanja potom svojih organizacij samo uprav« ljalo, temveč so morali komunisti prisiliti ga h temu. Z nasiljem se pa ne da narediti nič dobrega, pa če je volja še tako dobra. Naši slovenski komunisti pa se poleg tega še vežejo z klerikalci, o katerih vemo, da niso delavska stranka. Ogenj in voda pa se ne moreta družiti!]
V volivni agitaciji boste srečali pripadnike vseh mogočih strank: samostojne kmete, klerikalce, demokrate, narodne socialce, republikance, radikalce. Vsi vam bodo obetali nebesa po smrti: dobro se zavedajte, da so vse te stranke za tiste ljudi, ki imajo kaj pod palcem, ne pa za one. ki delajo in ki nimajo ničesar ali pa premalo za življenje. Samostojni kmetje so za imovite kmete, klerikalci za duhovnike in bogataše, demokrati za bogate trgovce in bankirje, narodni sociale^ niso ne tič in ne miš, republikanci pa so sicer za republiko, kakor, smo tudi mi, a so za meščansko republiko, ne za socialistično! Kdor misli, da po svojem imetju spada v te stranke, ta naj voli ž njimi. Mi ne potrebujemo njegovega glasu!
Že zgoraj smo omenili, da se socialistična stranka ne bori samo za svoj končni cilj: za socialistično družbo, ampak tudi za to, da je v meščanski, današnji družbi pomaga delavskemu razredu. Zato najdete socialistično stranko povsod, kjer se da kaj priboriti za zboljšanje delavca, malega kmeta, obrtnika, državnega in zasebnega uslužbenca itd. VI vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, imamo socialisti svoje stališče, ki odgovarja koristim izkoriščevanih. To svoje stališče skušamo uveljaviti z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolaga
In eno teh sredstev je tudi parlament. za katerega bomo pri teh volitvah izbirali poslance. V parlamentu se bo odločalo o važnih vprašanjih, rešitev teh vprašanj je lahko v korist ali pa na škodo delavskega razreda. Zato tudi volivcem ne sme in ne more biti vseeno, za katero stranko vrže krogljico v Skrinji** co. Volivec se mora zavedati, da odlo*. čuje pri volitvah o svoji koristi In svoji škodi. In kdo bo tako nespameten, da hoče sebi škodovati?
tem poplačal dolgove in še nekaj kavalirsko pridial. ker so ga čakali. S,topil bi pred pisarniškega .predstojnika, malo po-kašljal in dejal:	»Blagorodje, izstopam,
pri vas mi ne ugaja več!« Spodaj pa bi že čakal avtomobil tvrdke Lavrin-Kle« ment, mogoče Mercedes ali Fiat? Na, izbiral bi, skušal, se vozil, a najboljšega bi kupil. Nato bi šlo jadrno po mestu, znanci bi se ustavljali, zmajevali z glava., Drr... rr... hop-hop...
Popolnoma se je zatopil in zapredel v kj*asne sanie o glavnem dobitku. Vsakdo pozna take sanie, ki ima pasivno bilanco. Toda skoro ie prišlo spoznanje, da ni za glavni dobitek prvi pogoj posest srečke za štiri krone. Nenadoma ga je zbudil iz sladkih sani njemu neznan gospod, ki je z elegantnim, lahnim poklonom prisedel k njegovi mizi-
»... prosim.« ie zamrmral naš Francelj in nerodno zgrabil svoje žalostne papirje. Pri tem Pa se mu je zdelo, da jel neznanec z enim pogledom preletel stolpce njegovih številk. Pravzaprav je nespodobno prisesti baš k njegovi mizi! Kavarna ie skoro prazna In nezasedenih! miz več ko dovoli
V naslednjih člankih hočemo pojasniti svoje stališče do nekaterih vprašanj dnevne politike, posebno do agrarne reforme, davčne zakonodaje, socialnih za-konov itd._________________________________
Kar si potom strokovne organlzacje pridobil — to sl radi zanemarjanja politike zgubil!
Volilni boj.
Vodstvo volilnega boja v vsej Slovenili prevzame glavni volilni odbor, ki bo deloval na sedežu pokrajinskega tajništva SSJ v Ljubljani.
V ta namen smo ustanovili »Tajništvo glavnega volilnega odbora« kot stalno institucijo za' dobo volitev. Vse dopise, ki se tičejo volitev, agitacije itd. naslavljajte torei na naslov: Tajništvo glav. volilnega odbora Ljubljiana, poštni predal 168. To tajništvo že deluje!
Za uspešno borbo je treba:
1.	Vso volilno borbo je treba vod’ti po točno zasnovanem načrtu, tako. da bodo vse sile ekonomično izrabljene. Agitacijo ie treba orean zirati tako, da bo dobil vsak okrai oporo in ne da bi v enem iztraflj vso moč, dočim bi puščali druge na cedilu.
2- Da to dosežemo, ie treba, da se ravnaio vse točno po navodilih in da vz-drže brezpogojno d‘sciplino.
3. Računati ie treba s tem, da nimamo denarja, da stoje vse banke proti nam. Zato ie treba vzporedno z volilno agitacijo skrbeti sproti za sredstva.
Vsi govorniki in vsi agitatorji so dolžni! vzeti na vsak shod brošure in časopisje, katere je treba na shodu ali sl'čni prireditvi prodajati. Povrh je treba zbirati volilni sklad.
Nabrani denar je treba takoj poslati centrali, da bo mogla organizirati nove shode.
4- Proti vplivu nasprotnfh strank se je treba zavarovati na ta način. da bo vsak govornik ali agitator nabral čim več naročnikov na naše časopisje, ker dobe na ta način volile: stalen stik z našo stranko, ki Jim potem sproti oojasnuie položaj.
Če tega ne napravimo bodo oršli za našim govornikom 3 ali 4 nasprotni govorniki, ki bodo z lažjo in demagogijo podrl? ono, kar je naš govornik postavil.
»Oprostite, da motim,« je začel neznanec z največjo mirnostjo. »Z vami, gospod Zaplotnik, moram govoriti o neki zadevi.«
Praktikant Zaplotnik ie najpreje napel oči, dvignil veke. namršil obvi, a nato odorl usta na stežai. Saj še ni nikdar videl tega človeka! Cisto gotovo ne- Samo ta oster pogled, ta mu je dal misliti...
»Oprostite, resnično ...«
»Vem, ne poznate me še. Dovolite, da se predstavim.«
Z enim samim gibom je neznanec snel — brke in brado.
»Jaz sem Sherlock Holmes-«
Zenica, veke in usta so se Franceljnu razširile do skrajne meje možnosti, v ušesih pa mu je zabučalo.
Da, sedaj ie videl jasno... To.oko — platnice detektivskih romanov — Ba-shervilski pes — zabrisano sled — Bri-lantni dragulji... Francelj je odrevenel. Za boga, mogoče ga hočejo aretirati? Njegov dolg. triisfcoosemdeset. •. Ali je kaj v uradu? Ne, to ie pomota, on gotovo ni kriv!
(Dalje prih.)
5. VoHne odbore naj organizaeie takoj sestavijo, kjer jih še niso.
Voi Ini odbor ima izvoliti iz svoje srede predsednika in tajnika, katerih imena 5e treba nemudoma javiti centrali v Ljubljano.
6. Volilni odbori naj gredo takoi na delo, da bo člmorcie mogoče sestaviti srezke volilne odbore:	poskrbe	naj.	da
bomo imeli na vsakem volišču enega predstavnika ori skrinici in enega namestnika. Skrbe naj za širjenje agltacje, kakor smo zgorai omenili.
Vsa cojasnla. kako se bodo vortve vršile, dobe volilni odbori v člankih, ki so bili priobčeni pod naslovom »Pouk za volitve« v »Ljudskem glasu«.
7. Do konca januarja nai srezki volilni odbori sporoče svoie predloge glede kandidatov.
Prve dni februarja bo imel Pokrajinski odbor svojo seeo, na kateri bo končno-vcliavno sklenil kondldatno listo, nakar bo takoi objavljena.
8. Iz krajev, od koder bi dobili predlog nrekasno. ali kjer bi se ne ravnali točno do navodilih voHne centrale. Pokrajinski odbor ne bo mogel upoštevati predlogov glede kandidatov.
9. Predsedmkv in odborniki naših organizacij nai se zavedajo sine odgovornosti in naf skrbe, da bodo v&a navodila točno in htro izvedena.
Tajništvo Gl. vol. odbora.
Po smrti boš počival. Sedaj pa delaj. Volitve se bližajo!
Tedsnskš pregled«,
Nedelja, 7. jan.:	Dr. Novačanu za-
branila policija shod v Celju. Radič navzlic obljubi ni bil navzoč, ker sta si s slovenskim republikanstvom radi kandidature v laseh. — Zborovanje NSS v Ljubljani radi volitev. Zmagala republikanska struja, ki je zoper sodelovanje z buržoazijo.
Ponedeljek, 8. jan.: Ministrski svet se postavlja na stališče, da ne prizna nobene delavske kandidature, ki bi za njo komuniste samo slutil. — V Zagrebu zbor srbskih in hrvaških republikancev.
— Pašič sprejel muslimanske pogoje za sodelovanje v vladi. Turki dobe dva ministra, poljedelstvo prevzame dr. Supilo.
— 16 novih generalov — belorokcev je vlada imenovala. — Avstrijski predsednik končal v Budimpešti pogajanja, ki so bila baje gospodarskega značaja.
Torek, 9. jan.: »Volilna« vlada prepovedala »Osješkega Reportera«, ker je napadal radikalce. — Belgrajska občina zaplenila volilni proglas »Proletarske stranke«. — Na Češkoslovaškem izvršitev prve smrtne obsodbe. — Y Avstraliji zmagala pri državnozborskih volitvah delavr’ 1 stranka, ki je podobna angleški Labour Partv, samo radikalnejša. — Indijski kongres v Gayi sklenil organizirati propagando proti vstopu Angleške v vojno s Turki.
Sreda, 10. jan.: Francoska odložila zasedbo ruhrskega ozemlja za 24 ur.
Četrtek, 11. jan.:	Simo Markoviča
so prepeljali v požareveške zapore. — V Belgradu konferirajo ministri in diplomati o madžarsko - bolgarskih vojnih pripravah proti Mali antanti. — Madžarska fašistovska oddelka udrla na rumun-sko ozemlje, a sta bila vržena nazaj. — Grki pričeli v Tracijo prodirati in so osvojili Karagač ter Odrin. — Bivši grški kralj Konstantin v Palermu umrl. — Angleška vlada se bavi z izstopom iz an-
tante. — Iz Odese poročajo razni listi, da se pripravlja Rusija na izvoz svojega
žita.
Petek, 12. jan.: Komunistična »Borba« objavlja izjavo notranjega ministra Vujičiča,, ki priporoča delavstvu vstop v socialistično stranko. Jasno, da je ta izjava neroden falsifikat ali pa naivna špekulacija reakcionarnega ministra proti SSJ. — Za volilna okrožja na Slovenskem so imenovani predsedniki. — Nemška vlada sklenila ustaviti vsem državam reoaracijske dobave- — Francozi pričeli zasedati Porenje.
Sobota, 13. jan.: Predstavnika »Proletarske stranke« Kaclerovič in Todorovič sta bila na belgrajskem policijskem komisariatu poučena, da prepoveduje vlada vse konference za ustanovitev nove stranke. — Vlada Male antante naročila svojim zastopnikom v Budimpešti, naj vlože pri madžarski vladi noto radi njenih vojnih priprav in podpiranja vojne agitacije šovinističnih krogov. — O Rusih poročajo, da mobilizirajo, da so njihove čete že vdrle v Besarabijo in da so začeli ostro nastopati proti katoliškemu duhovništvu.
Nedelja, 14. jan.: Delegati Proletarske stranke so imeli navzlic prepovedi v Belgradu konferenco, ki jo je policija razbila. — Pašičeva »Samouprava« objavlja obvestilo glavnega odbora radikalne stranke, ki izključuje vsak kompromis s Protičevci. — Zastopniki Male in Velike antante izročili budimpeštanski vladi energično noto.	___________
Zahteval od tvoie strokovne organl-zacie nai nove. katera stranka ie delala za zboljšanje socialne zakonodaje! 1______
Politične vesti.
+ Proti Sumemu delavniku so nastopili zastopniki trgovskih in obrtniških zbornic iz vse države na konferenci v Belgradu dne 16. t. m. Ljubljansko zbornico zastopajo dr. Ples, Franchetti in Zadravec. Trgovske zbornice zahtevajo 10-urni delavnik v vseh obratih razen v rudnikih. — V Belgrad je dospela tudi depu-tacija trgovcev, obrtnikov in industrijcev iz Slovenije- Pritožili se bodo, da se iz-va‘a zakon o pobijanju draginje na Slovenskem baje preostro!
-F 265 milijonov dinarjev kredita je zahteval vojni minister na seji obrambnega sveta- To vsoto rabi baje za nabavo voineea materijala.
-F Protič bo postavil povsod protikandidate. Radikalci so upali, da bo nastopil Protič proti oficialni Pašičevi stranki samo v Vojvodini.
-F Radi nastopa Male in Velike antante v Budimpešti namerava odstopiti sedania ogrska vlada. — Naš n"~1anik v Budiimoešti ie bil pozvan v Belgrad, da poroča vladi o gibanju na Madžarskem, ki je naperjeno proti naši državi.
+ Bolgarska vlada je naročila svojim zastopnikom v inozemstvu, naj prekličejo vse vesti, ki jih razširja zlasti rumunsko časopisje da bo opustila nevtralnost, če bi prišlo v srednji Evropi do zapletljajev, ali če bi nastopila sovjetska Rusija proti Romuniji- Bolgarska vlada hoče ostati nevtralna. — Pri volitvah, ki so se vriile 15. t. m. v vsej državi, je-zmagala na celi črti bolgarska zemljoradniška stranka, ki ic bila tudi doslei na vladi.
•F Avstrijski ministrski predsednik Seipel je brzojavil naši vladi, da želi priti mesnea februarja v Belgrad. Dr, Ninčič
mu te odgovoril. da bi bil poSet naši vladi zelo ljub.
+ Iz ruhrskega ozemlja. Francozi so zasedli še Dortmund. Ker ie Nemčija ustavila vse dobave premoga na račun reparacij, bo začela tehnična komisija rekvi-rirati premog. — V zasedenem Bochumu so demonstrirali proti zasedbi najprej nacionalisti, za njimi pa komunistična mladina.
Dnevne vesti.
Vedno nanovo moramo razne naše dopisnike opozarjati, naj se nekoliko bolj Potrudijo za zunanjo obliko svojih prispevkov. Dobivamo mnogokrat dopise s takšno nečloveško pisavo, da nam je sploh nemogoče izluščiti njih misel in jedro. Obračaš takšnega zmaja in ga ogleduješ od vseh strani, od leve in desne, od spredaj, od zadaj, od zgoraj in spodaj, bereš »knjižnica« namesto »higienična«, ali pa še kak večji nesmisel in ga nazadnje ves obupan zaženeš v — koš. Ker nisi za to postavljen, da po cele ure z najdrznejšimi ugibanji preganjaš dragoceni čas in to samo zato, ker ne čuti tvoj sodrug dopisnik v svoji nemarnosti toliko usmiljenja do tebe, da bi te ne mučil s »k«-aji, ki so podobni suhim rogovilam, »t«-eji, ki jih moraš smatrati za pasje repke, ali kakšnimi drugimi grrroooooznimi slikarijami. Saj bi rad vsakomur ustregel, pa Če ne gre, ne gre. Zato: pišite krščansko, razločno, vsaj napol čitljivo! Ni sramota, če ne znaš obračati besede kakor kakšen jezični doktor, ali če nimaš pisave, kakor da bi se bili angelci ž njo vadili: toda v tvoji moči je, da preliieš vsako črko na papir tako, kakor dotična črka izgleda. Da tako delaš, je celo tvoja dolžnost, ker socialista se pokažeš šele tedaj, če na vsako reč gledaš, kakor je, in jo tudi tako podajaš, kakor je. In še tedaj se pokažeš socialista, če iz obzira do drugih premagaš svojo nemarnost, kadač hočeš stopiti žnjimi v zvezo. Torej: piši vsaj čitljivo! Če ne, pa se vsaj ne jezi, če naš urednik, ki mu je dolžnost, da ne trati svojega časa z nemarnostmi, zažene tvoj umotvor tja, kamor spada in kjer bi najrajši še tebe kakih pet minut vrtel pod rokami!
Vse naročit ke prosimo, da mesečno priloženo poštno položnico takoj izpolnijo, da dobimo pravočasno naročnino. — Reklamacije za list so poštnine proste- — Pri izpremembi naslova naj se naznani vedno prejšnji naslov. — Pri pošiliatvah denarja prosimo vse zaupnike, naj navedejo na srednjem delu položnice opombo za kai velja plačilo, n. pr.: naroč. »Naprej«, »Ljudski Glas« ali Soc. in v., inse-rat. organizacija, koled. itd. Vse to potrebujemo zaradi točne evidence in obenem nam je prihranjeno iskanje, kam spada to in ono plačilo. — Upravništvo.
Dopisniki iz kraiev. kjer imamo kra-■^vne organizacije, nai pošiljajo svoja poročila potom krajevnih odborov, ker le ti so odgovorni, da ie dopis resničen. Poročila, ki niso potrjena od organizacije, moramo vračati odboru, kar je zelo zamudno in povzroča nepotrebne izdatke, za poštnino, čas itd. Dopisnike prosimo tudi, naj pišejo za tisk vedno le na eno stran papirja in naj Pustijo med vrsticami dovolj prostora za oonravke. da nam ne bo treba prepisovati. Ča* je z]ato!
V »Soclallzumu In ženi« pravi 3. odst., da se suvalci niso upali javno povedati,
kaj jim v »Socializmu in veri« smrdi. Iz uvodnika ie razvidno, da se ie en suvalec — »Pravica« — pravkar ojunačil.
Delavci! kupuite čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko.. Tržič, ki so najboljši in najcenejši in ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodrugov. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana. Breg 20*
Celje«
Tako se ne dela! Prijatelj mi je pravil, da je na Silvestrov večer v hotelu »Union« opazil, kako so člani »Manner-gesangvereina« skrivoma iz neke druge gostilne pod suknjo vino nosili in pili zato, ker ie gospod Martinovič prodajal slabo vino. liter oo 18 Din. Bila ie to neka mešanica. draga in ničvredna. Baje se je gostilničar tudi izrazil, da je dosti gostov, ki premalo pijejo. Torei po mnenju restav-rateria nai vsak gost »žre« slabo vino, da bo postal on čimprej visok kapitalist? — Delavec.
Jerič Franc, mizarski moister iz Sv. Jurja ob južni žel. je izgubil dne U. januarja 1923 od postaje Štore do Celja usnjato denarnico z vsebino okoli 9000 K- Pošten naiditeli nai io odda proti dobri nagradi v Strokovnem tajništvu v Celju, Vodnikova ulica 3.
Del. pevsko društvo »Naprest v Celju sklicuje v nedeljo, dne 21. januarja 1923 ob 14, popoldne v prostorih gostilne g. Svetla v Gaberju svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vstop imajo redni in podporni člani.
V nedeljo 14. t. m. se je v Ljudskem domu sestalo razsodišče, ki bi naj dognalo, če so bile svoječasne kritike s. Kocjančiča v »Napreju« o delovanju mariborske »Svobode« upravičene ozir. če je bil nje bivši predsednik s. Jelen Iz teh kritik upravičen napraviti neke vrste osebno vojno napoved prejšnjemu podružniškemu odboru in vsej podružnici. Soglasne sodbe to razsodišče ni doseglo, kar tudi ni pričakovati, kjer si stojita nasproti dve mišljenji, katerih eno gre za tem, da je delo, ki se ne ravna dosledno po nekem načelu, nič, a drugo trdi, da je praksa po razmerah lahko drugačna nego teorija. Za vzgled naj bo edina točka, katera je bila vredna razgovora, namreč očitek s. K. mariborski »Svobodi«, da je kršila načela SDJZ. S prirejanjem večerov, ki so zvezani z alkoholiziranjem. Resolucije, sprejete na zadnjem »Svobodinem« kongresu take večere naravnost prepovedujejo, ker niso v skladu z razširjevanjem »Svobodine« abstinentske misli. Dočim sta stala ss. Bernot in Cerkvenik, zastopnika s. K., na stališču, da se morajo »Svobodine« podružnice brezpogojno ravnati po teh resolucijah, sta nasprotna zastopnika vztrajala na šibkem stališču, da je to nemogoče, dokler so ljudje takšni, kakršni so. Po našem mnenju šibkem zato, ker ni bilo popuščanje zlu še in ne bo nikoli sredstvo za odpravo zla, temveč kvečjemu sredstvo za večno guganje ljudi med zlom in dobrim. V kulturnem gibanju stojimo kakor v političnem na stališču, da nam ni treba računati z ljudmi, ki v svoji šibkosti ne marajo delovati proti temu sredstvu. Z nasprotne strani pa so dvomili celo o tem, če so resolucije, soglasno sprejete eria kakem organizacijske kongresu, veljavne kot pravila do prihodnje-
ga kongresa. Videti je torej tudi na kulturnem polju one temeljne razlike, ki so povzročile prelom med našo organizacijo in mariborsko. Zato bo dobro, če si bomo neke posameznosti s seje tega razsodišča v prihodnjem »Ljudskem glasu« še nekoliko ogledali. Končno naj pripomnimo, da sta nasprotno stranko po pravici zastopala Eržen in Gmajnar.
Narodni sociale! so imeli predvčerajšnjem v »Narodnem domu« shod. na katerem se ie očitno pokazalo, da gre z mariborsko narodno socialiio v Precej pospešenem temou navzdol. Ce je bilo 300 lrudi navzočih namesto nekdanjih poinih dvoran, je bilo dosti. A še od teh je bilo mnogo radovednežev iz drugih strank. Referiral ie poslanec Brandner z vsemi lepimi besedami, kar se iih ie kdaj naučiL Samo za klerikalce ie imel mnogo grdih — čudno, če pomislimo, da so šli njegovi ljudje ravno zadnie čase pogostoma objemat se s klerikalci. Podobno ie govoril bivši podžupan Roglič, ki ie poleg tega napadal tudi mariborsko občinsko gospodarstvo. katerega pa ie tudi pomagal ustvarjati, kakršno ie. Zanimivo je. da ie napadal krščanske socije. ker so iz opozicije prešli zopet v vlado n ga pustili z njegovim kiubom na lepem cedilu. Ni pač prijetno biti na tak način za nos potegnjen.
Kdor še nima »Socialističnega koledarja«, naj ga naroči takoj. Stane lepo m in trdno v platno vezan samo 12 Din. —< Vsebuje pa poučne in praktične stvari. SSJ v Ijubljani. poštni predal 168	—»
osebno v Franc,škanski ulici 6, 1. nastr. Zaupniki poskrbite, da bo kmalu razprodan. Zaupniki in organizacije, ki še niso razprodale vseli koledarjev, nai nam vrnejo ostalo čimprej, da bomo spravili tudi te med ljudstvo.
§2 stranke«
Na Strankinem zboru dne 6. in 7. januarja 1923 v Ccljni so bili izvoljeni v Pokrajinsko načelstvo ss.: Franjo Koren iz Celja, Zvonimir Bernot iz Ljubljane, Ivan Baraga iz Brežic. Karl Kisovec iz Ljubljane in Jurij Jeram z Jesenic, za namestnike ss.: Martin Umek iz Globokega, Anten Arzenšek iz Šoštanja in Gajer od Sv. Petra pod sv. Gorami. — V š rši Pokrajinski odbor ss.: Angelo Cerkvenik iz Ljubljane. Vinko Eisinger iz Slovenjgrad-ca. Jakob Klenovšek iz Trbovelj. Lojze Leskošek iz Celja in Vinko Moderndorfer iz Mežice. —1 Za namestnike ss.: Andrej Martinšek iz Velenja in Fran Rinaldo iz Trbovelj, v nadzorstvo ss.: Filip Uratnik iz Ptuja, Franc Svetek iz Most pri Ljubljani in Venčeslav Čopič iz Ptuja, za namestnike ss.: Ivo Ajeznarič iz Ljubljane in Luka Juh iz Guštanja. za delegacijo v Bel-grad ss.: Franjo Koren iz Celja, Ivan Baraga iz Brežic, Zvonimir Bernot iz Ljubljane in Franc Svetek iz Most pri Ljubljani. — Za okrožje Celje je izvoljen sodr-Rudolf Čebular.
Sestava kandidatnih list. Od mnogih strani nam prihajajo vprašanja o načinu sestave kandidatnih list in o kandidatih. Na ta vprašanja odgovarjamo: Strankin pokrajinski odbor, ki je od strankinega zbora pooblaščen, da sestavi kandidatne liste, se s tem vprašanjem dosedaj ni ba-vil. Storil bo to šele potem, ko bodo posamezni volilni srezi na sestankih vseh
p
srezkih krajevnih organizacij, ki Jih bo načelstvo sklicalo, predlagali na predlog srezkih volilnih odborom sodruge, ki jih žele imeti za kandidate ozir. njih namestnike. Sestanke srezkih krajevnih organizacij bomo pravočasno sklicali. Nosilca liste bo določil pokrajinski odbor, vpošte-vajoč želje srezov. Tudi glede srezkih kandidatov in njih namestnikov bodo predlogi srezov merodajni. Vendar pa opozarjamo na sledečo okolnost: Stranki ne sme biti vseeno, kdo bo njen poslanec; zato bo treba poskrbeti, da se poveča možnost, da bo kak srczki kandidat izvoljen. To se da na ta način doseči, da se ista oseba ( z istim namestnikom) kandidira v dveh srezih, kar je po zakonu dovoljeno. Ce torej organizacije želijo, da bi bil kak kandidat če le mogoče izvoljen, se bodo morali posamezni srezi sporazumeti, da bodeta po dva sreza imela istega kandidata in namestnika. Potrebno bo zato združiti vedno po dva za stranko po številu pričakovanih glasov močnejša sreza s skupnim kandidatom in namestnikom. da zagotovimo, da bodo res tisti izvoljeni, o katerih mislimo, da bodo svoj poslanski posel najboljše in najvestnejše vršili. Ker ne morejo biti vsi kandidati izvoljeni, moramo pač poskrbeti, da bodo vsaj najsposobnejši izvoljeni. Srezi se bodo morali pri predlaganju kandidatov na to okolnost pač ozirati, da s tem delo pokrajinskega odbora olajšajo. Jasno je, da bo treba mnogo dogovorov, da spravimo v sklad različne želje, da bo res volja večine odločevala.
Vse člane SSJ in KDZ opozarjamo, da se plačuie od novega leta dalje strankin davek do razpredelnici, ki je objavljena v »Socialističnem koledariu« na str. 72. Najnižji prispevek je 2 Din. Pristopnina ie kakor doslei še vedno 1 Din.
Ker se je z novim letom zvišala naročnina za »Ljudski Glas«, in sicer za člane samo za 50 par, nam piše neka organizacija, da tega njeni člani ne morejo plačevati in da se torej organizacija razpusti. Življenje je tam res težko in se torej ne smemo čuditi, če ni pri tamošnjem ljudstvu prave zavednosti, vendar zaradi 50 par ni treba še omagati! Kaj pa kadar se podraži kruli? Ali se tisti ljudje tudi kruhu odrečejo? Pa bo kdo rekel: »Jesti moramo, organizacije in časopisa nam pa ni tako treba!« Kako strašna je ta zmota! Kako nal delavno ljudstvo zmaga, če ne ve, da bo še manj kruha, če ne bo moči, da pa le vsa moč v zavednosti in izobrazbi. Kdor nič ne ve, se tepe z lastno palico!
Naročnikom »Napreja« In »Ljudskega Glasu«. Nekateri naročniki »Napreja« so poslali tudi za januar samo 12 Din namesto 15 Din. Te orosimo, da pošljejo s februarsko naročnino 3 Din več. torei 18 Din, da ne bodo imeli v svojem računu primanjkljaja. — Za 12 Din mesečno dobijo »Naprej« samo tisti naročniki, ki so tudi člani stranke in plačuicjo naročnino obenem s članskim prispevkom pri zaupniku. tako da uprava nima z njimi nič dela. — »Ljudski Glas« velja za take člane samo 2.50 Din namesto 3.50 Din.
Članski sestanek UubHanske krajevne politične organizacije SSJ se bo vršil v soboto. d*o 20. t- ni. ob 20. uri v uprav-nlštvu »NapreJa«. Dnevni red: Poročilo delegata na strankinem zboru. Prosimo za točno udeležbo. — Odbor.
Seja odbora krajevne pol. organizacijo v Spodnji Siškl se bo vršila v sredo, dne 17. t. m. v Zadružnem dnmu točno ob 20. Dnevni red zelo važen. Odbornike pozivam posebno radi Ing«, ker »e fen
vršila kontrola. Točna udeležba je torej
dolžnost. — Predsednik.
Vabilo na 111. redni občni zbor kraj. pol. org. KDZ in SSJ, ki se bo vršil dne 21. januarja 1923 ob 3. pop. pri »Birtu« v Zg. Šiški. Dnevni red:	1.	Pozdrav
predsednika. 2. Poročilo delegata strankinega zbora v Celju. 3. Poročilo blagajnika, tajnika in kontrole. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Ako ne bo ob določenem času zadostno število članov navzočih se bo vršil občni zbor 1 uro pozneje brez ozira na število navzočih. — Odbor.
Krajevni organizacl.il SSJ na Vrhniki: Glede volitev v Pokojninski zavod Vam bo poročala Strokovna komisija za Slovenijo, ker spada to v njen delokrog.
Okrožni odbor SSJ in KDZ v Brežicah vabi na okrožni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldan v gostilni g. Grabovška v Brežicah. Dnevni red je zelo važen, zato je dolžnost vseh organizacij, brežiškega okrožja da pošijejo svoje zastopnike na to konferenco. Tudi zaupniki iz krajev, kjer še ni organizacije naj se zbora udeležijo, da si bomo razdelili delo za volilno dobo. Vsi moramo sodelovati, če hočemo doseči uspeli. Zato zaupniki pripravite svoje predloge. — Odbor.
Iz P^šec. Krajevna organizac:a KDZ v Fišecah ima svoj redni občni zbor dne
2.	februaria t. 1. ob osmih zjutraj. Vabijo se vsi člani, da se zborovanja gotovo udeleže. — Odbor.
V nedeljo, dne 21. t. m. se bo vršil v Brežicah v gostilni g. Grubovška ob 9- dop. vol* shod SSJ in KDZ. Volilci pridite!!
Člansko zborovanje krajevne politične organizacije SSJ v Celju. Dne 10. t. m.
se je vršilo pri »Zelenem travniku« člansko zborovanje kraj. pol. org. SSJ v Celju. S. Leskovšek je poročal o poteku strankinega zbora in o napredku čiste socialistične ideje v Sloveniji, ki koraka korak za korakom proti svojemu cilju. Poročal je tudi o vseh sklepih strankinega zbora. Posebno razprave glede < »Zarja-nov« in mariborske organizacije, je vzelo zbrano članstvo z velikim zadovoljstvom na znanje. K točki »organizacija in volitev pouličnih zaupnikov« je poročal s. Čebular. Za utrditev organizacije, je treba tudi dobrega sistematičnega dela. Tega dela pa ne more izvršiti en sam sodrug, temveč treba je, da sodelujejo vsi, kajti delo mora biti razdeljeno. Vsi morajo sodelovati za sestavo proletarske vojske. Na to se je določil poulični sistem zaupnikov in sicer:	Za: Zrinjsko Frankopansko, Lev-
stikovo ulico, Benjamina Ipavca, Dolgo polje. Vrazov trg, Gledališko ulico, Za kresijo, Vodnikovo ulico, Strossmaycrje-vo ulico, Miklošičevo ulico s. Martin Verbančič. Za: Aleksandrovo ulico, Razlagovo ulico, Glavni trg. Kapucinsko ulico, Kocenovo ulico in Krekov trg s. Martin Plahuta. Za: Gosposko ulico. Dečkov trg, Pred grofijo in Na okopih s. Martin Po-žun. Za: Kralja Petra cesto in Prešernovo ulico s. Franc Dvoršak. Za: Cankarjevo ulioo, Aškerčevo ulico, Glavno ulico. Matija Gubca in Koroško ulico s. Franjo Spes. Za: Gaborje ss. Franjo Jelen, Ivan Šmerc in Franjo Naraks. Za: Sp. in Zg. Hudinjo ss. Anton Šmerc in Martin Hei-slnger. Za: Čret s. Jakob Jazbec. Za Breg s. Štefan Lah. Za: Lisce s. Jos. Kos. — Zavodna s. Ivan Zaler. Za: Ložnico, Babno, Levec s. Gustav Keblič. Po sklepu članskega zbora se bodo vršile širšo seje pouličnih zaupnikov vsak prvi torek v mesce« v običajnih prostorih. Tam bori« dobili zaupniki vaa potrobim Inianost-
cfje In navodila za njih nadaljno delovanje, kakor tudi vse potrebne tiskovine, znamke, legitimacije itd. V Pokrajinski odbor je bil po § 34. org. prav. za okrožje Celje izvoljen soglasno s. Rudolf Čebular. Pri točki razno je članski zbor sklenil, da je udeležba vseh javnih strankinih funkcionarjev, posebno občinskih odbornikov pri strankinih prireditvah, predvsem pa na članskih zborih obvezna. Končno se je tudi sklenilo, da so uradne ure krajevnega tajništva SSJ v Celju razen srede in sobote vsak dan od 17. do 19. — Sodrugi! Na delo! Le resno delo nas bo rešilo pred kapitalističnim navalom.
Za december 1922 so obračunale §e sledeče organizacije: 23. Spodnja Šiška 43 : 24. Trbovlje 96: 25. Velenje 30; 26. Ponikva ob južni žel- 18: 27. Ebensfeld 9: 28. Radovljica 10; 29. Store 108: 30. Prevalje 54. Po seznamu v zadnjem »LJ. G!.« so obračunale organizacije za 714 članov, po današirem za 368 članov — skupaj za 10S2 članov. Marljivost po strankinem zboru zopet peša! Slabo znamenje! Volilno delo mora organizaciisko delovanje pospeševati, ne pa ga še ovirati !
Iz strok, glfosmfa.
V podružnici kem. del. v Rušah se
je vršila dne 8. januarja t. 1, zvečer širša odborova seja z dnevnim redom: Za duševni razvoj v tovarni za dušik zaposlenega delavstva. Teh delavcev je okrog 500. Seji je prisostvoval tajnik osrednj. dr. z referatom v smislu dnevnega reda. Sporazumno se je napravil sklep, da se bo vršil vsak mesec shod za člane z natančnim poročilom funkcionarjev in nadzorstva in s poročilom o situaciji. Ta sklep pa ne bo obvezen samo za sedaj, temveč za vsak nadaljnji podružniški odbor. Obenem naznanjamo članom te podružnice, da se bo vršil dne 21. januarja popoldne občni zbor podružnice v prostorih g. Novaka z dnevnim redom: Poročilo predsedstva, tajnika, blagajnika in nadzorstva — sestava predlogov in volitev delegata za kongres kemičnih delavcev. Volitev podružniškega odbora in raznoterosti.
V Šent Lovrencu na Pohorju se
otivori v soboto 3. februarja pod okriljem »Svobode« nov esperantski krožek. Banan esperon!
Občinstvu Brežiškega okrožja na znanje. Na temelju naredbe,, ki dovoljuje preskrbo pasivnih krajev z živili in krmili po znižani ceni, sta ss. Iv. Baraga in M. Umek skupno z g. županom občine Zakot pri Brežicah izposlovala za tukajšnji kraj 10 vagonov, to je 400 q lepega sladkega sena in 10 vagonov ovsene slame. Za dobavo sena in slame naj se tisti, ki jo potrebujejo obrnejo do enega ali drugega zgoraj navedenih posredovalcev. Naši čitatelji naj opozorijo na to tudi druge Občinarje.
Gospodarstvo.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 102.50 Din, 1 lira 5 Din, 1 češka krona 2.85 Din, 1 francoski frank 6-98 Din. 100 nemških mark 80 pat, 100 avstrijskih kron 14 par. V Curlhu velja 100 naših dinarjev 5.30 švicarskih frankov.
'*= Žitne cene. Zagreb. 15. t. m. Koncem tedna je notirala v Vojvodini pšenica (100 kg) od 430—440 Din, rž 350—375 Dtot slavonski ovos 295—300 Din. nova
Koruza 200—250 Din, posušena 300 Din,
dobava v marcu in aprilu 225—250 Din, s postaje v Vojvodini in Sremu. Moka št. 0) 625—662.50 dinarjev v mlinih, drobni otrobi 175 Din. debeli 237.50 Din, pisani fižol 350—375 Din. Cene rastejo neprenehoma.
= Živinski tre. Zagreb. 13. t. m- Za kilogram žive teže notiraio v dinarjih: biki 10—11, voli I. vrste 11, II. vrste 8, III. vrste 6, krave I. vrste 5, II. vrste 4 in III- vrste 3.50; teleta I. vrste 15, II. vrste 13.50; debele svinje I. vrste 23, II. vrste 21.50, III. vrste 18; mesnate svinje I. vrste 17, II. vrste 16, III. vrste 15- Svinjska mast 33, slanina 29-50. Cece še vedno rastejo.
= Stanje Narodne banke SHS dne
31. decembra 1923.: kovnska podloga 349.3 milijonov Din: državni dolg 4517.5 milijonov Din, bankovci v obtoku 5039-8 milijonov Din. Kovinska podloga se ie v zadnjem tednu lanskega leta zvišala za 1.1 milijonov Din. obtok bankovcev je narasel za 175.9 milijonov Din, državni dolg pa za 62.5 milijonov Din.
ZA KRATEK ČAS.
Kad Marks je bil nemški čifut (Žid), je Izjavil dr. Lemež. čez pol leta je pa očital nam socialistom, da smo premalo — marksistični.
m
»Živijo ajmoht!« so vzklikali jeseniški komunisti, ko so zvedeli, da je pri ljubljanskih občinskih volitvah zmagala
Zveza delovnega ljudstva.
♦
Vera .peša — je vzdihnil ljubljanski škof. Potem je pa vrgel kroglico v komunistično skrinjico. (Iz ljubljanskih občinskih volitev.)
KDO IMA NAIVEC ZASLUG V SVETOVNI VOJNI?
Konj. krava in osel so se pogovarjali, kdo ie največ storil v svetovni vojni.
Pa je rekel konl: »Jaz sem prenašal generale, ki so izvojevali marsikatero bitko.«
Krava se fe oglasila: »Jaz sem dajala mleko, s katerim so hranili ranjene in bolne. Mole meso so uporabljali za jed.«
Slednjič je zarigal osel: »Glede zaslug se ne more nihče meriti z menoj. Jaz sem bil tisti, ki s©m dajal za vojno posojila«_________________________________
Po svetu.
Prometne zveze In pošta pri Rimljanih. Veliki kulturni narodi so imeli že v starem času precej urejen promet. Stari Grki n. pr. so imeli dobro organizirano poštno zvezo po vsej deželi. Pa grška prometna sredstva se niso mogla primerjati z napravami Rimljanov, pospbno ne z rimsko pošto. Razvoj pošte je bil seveda v zvezi z gradnjo cest in v tem oziru so bili Rimljani neprekosljivi mojstri. Za zmagovitimi rimskimi retami so sledili vedno graditelji cest, inženirji bi jim lahko rekli, šele tedaj je veljala kaka dežela za osvojeno in pridobljeno, kadar je bila orcnrežena z dobrimi cestami. Armade so se morale premikati hitro in brez velikih zaprek iz kraja v kraj Ob Kristusovem rojstvu je bilo v rimski državi 372 velikih cest, ki. so merile 53.000 rimskih milj. Vse ceste so imele svoje izhodišče v Rimu. (Vse ceste vodijo v Rim!) Imeli so tudi že cestne karte z označeno razdaljo med posameznimi kraji. — Nekatere ceste iz rimskih časov obstajajo
še danes, h česar se da sklepafl, da so
bile zelo trdno zgrajene ter dajejo lepo spričevalo tehničnemu znanju rimskega naroda. Večinoma so bile vozne ceste, ob straneh pa so bili postavljeni kamni, da so jezdeci lahko zajahali konja, ker stremen takrat še niso poznali. Večinoma so se nahajale vse ceste trajno v dobrem stanju. O Juliju Cezarju poročajo, da je prevozil v enem dnevu velikanske razdalje. 24 nemških milj (170 km) na dan pa je prevozila vsaka rimska pošta. Seveda so morali imeti tudi dobre konje! Razumljivo je. da so iih morali večkrat menjati; v ta namen so imeli ob cestah v določenih razdaljah (po 15 km) posebne poštne postaje. Vsaka taka postaja je imela po 40 konj na razpolago. Vse to dokazuje, da so imeli Rimljani red v državi kar deloma tudi pojasnuje, kako so si mogli Rimljani podjarmiti skoro vse dežele, ki so jih takrat poznali.
Utopist.
Šoštanj. Pri pekovskemu mojstru Riebeslu ie bil sprejet vajenec Ivan Vrabič v učno dobo za 3 in pol leta- Ker je bil imenovani vajenec star še le 13 in pol leta. ie g. Riebesel sklenil žnjim učno pogodbo. veljavno od 26. IV. 1923 dalje. Pogodba se je pa sklenila dne 17. 8. 1922 in sicer brez datuma in določa med drugim: če odide vaienec brez mojstrovega dovoljenja stran, mora vajencev oče plačati za 6 mesecev pek. mojstru hrano- Dasiravno imamo zakon o zaščiti delavcev, v katerem je v § 9. določeno, da mladoletni delavci ne smejo delati preko 8 ur na dan oz. 48 ur na teden in je nadalje po § 17. istega zakona mladoletnim delavcem prepovedano vsako nočno delo. je moral Vrabič vsako noč začeti delo ob eni ter je moral delati do 17., t. j. skupno 16 ur dnevno. Med tem časom je moral nositi kruh na Dražmer.ie, Pesje in rudnik Velenje- Pri tem težavnem delu si je raztrgal vso obleko, katero mu ie priskrbel njegov oče. Dobival je jako slabo hrano, za priboljšek pa ie bil tu pa tam še tudi od alkoholnega pek. pomočnika večkrat pre-. tepen. Razumljivo, da ni mogel vajenec v takih razmerah učne dobe nadaljevati, zlasti ker je bila učna pogodba protipo-stavna, zato ie Da po nasvetu svojega očeta zapustil svojega izkoriščevalca. Va-jenčev oče ie gosp. Riebesla tožil za odškodnino 3000 K od zaslužka in za odškodnino 1200 K za obleko. 29. nov. se je vršila pred okrajnim sodiščem v Šoštanju pod vodstvom okrajnega sodnika g- Ročnika razprava. Oče vajenčev ic propadel. Mojstrov zastopnik g. Marinček, notar in župan v Šoštanju, je stal na stališču, da mora oče skrbeti za obleko vajencu, če gara pri moistru. Temu nesocialnemu stališču in pa obsodbi se nazadnje ne čudimo, čudimo se le, da sme g Riebesel kršiti zakone, ki smo jih navedli. Inšpekcija dela. okraino glavarstvo, orožniki kje ste, da ne vidite kršitelja zakona o zaščiti delavcev? Ljudstvo postavi se za svoje pravice. da boš doseglo več pravice in da boš dooravilo parazite.
Globoko pri Brežicah. Zadnji »Kme-tisld list« ie objavil poročilo o shodu klerikalnega poslanca Škobemeta v Pišecah. V tem poročilu se nahaja tudi odstavek, v katerem nopisuie poročevalec nastop sodr. Umeka kot zastopnika SSJ, ki da se ie obregnil nad ves svet, nad poslnaci vseh In tudi laistne stranke, ki da jih bo treba poslati med staro šaro. v Belgrad ba popolnoma nove može. Potem pravi o sodr-Umeku, da je bil poprej rogovilež, sedaj
pa da se le vendar poboljšal Itd. *—K temu
poročilu izjavljam: Resnica je, da ie tre-ba vse take poslance odstraniti, ki ne napravijo ničesar v korist ljudstvu, ki jili ie izvolilo in dolžnost ljudstva je, ako spoštuje svoi razum, da s takimi poslanci pri volitvah 18. marca obračuna. Rogoviieža mi očita »Kmetijski list« samo radi tega, ker sem mnogokrat dokazal demagoško politiko klerikalcev in samosto.nežev in opozarjam vsakogar, ki ima količkai pameti. naj rogovili proti taki politiki. Pametno rogovilemie bi kmalu premagalo iz človeške družbe zahrbtnost, izkoriščanje in demagogijo in družba bi .postala kmalu socialno pravična. Ostal bom torej še vedno rogovilež proti politiki »Kmetijskega lista« in voditeljem SKS. — Martin Umelc, delavec, ki ga že 7 let preganjajo radi razrednega boia.
Kai hočeš: Razredni boj
ali vezanje otrobov?,
Iinaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
Uporabila ESza-FIuIdl
PotrebujeS ti dobrodejno in okrepčalno mazilo?
Uporabna! EBza-FiuBd!
Ali te muči glavobol? Zobobol? Trgnuje?
Uporabljaj Elza-Fiuld!
Ali želiš najboljše za negovanje zob, kože, glave?
Uporabljal Elza-Fiiiid!
Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka?
Uporabljaj EJza-FEuId!
Ali želiš d' bro domače in kosmetsko sredstvo?
Uporabljaj Elza-Fluidl
Fellerjev pravi ElzaHuid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš:
To je najboljše, kar sem kedaj okušali
Išči Elznfluid v vseh dotičnih poslovnicah, vendar pn zahtevaj samo pravi El/.afluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pa-kovanjem in poštnino, če se denar pošlje naprej ali po povzetju:
3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica	24 dinarjev
12 dvojnatih „ 4 špecijalne steklenice	84	„
24	.	,8	špecijalnih steklenic	148	„
36	„	„ 12	,	208	,
KOT PRIMOT: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 dinaija in 3 dinarje; Elza-mentolni črtniki 4 dinarje; Elza-šved,ka tinktura za želodec 10 dinarjev; Elza-zagorski prani in kašeljni sok 9 dinarjev; Elza-ribje olje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-kolonska voda IS dinarjev; Elza-šumski miriš za sobo 15 dinarjev; Glycerin 4 d narje in 15 dinarjev; I.ysol, Lysoform 12 dinarjev; Kineški čaj od 1 dinaija dulje; originalno Rudikum francosko žganja vel ka steklenica 13 dinarjev; Elza-mrčesni prašek 7 dinarjev, strup za podgane in miši 7 dinarjev. Za primot se pakjvanje in poštnina posebej računa. Na te cene se računa sedaj 5 °/o doplačila, Adresirati natančno:
Ev«en V. Feller, lekarnar
Stubiča donja Elzatrg št. 358, Hrvatsko,
Slov. Bistrica. Ker znamo Bistričani samo kimati, če nam duhovni gospodje kai napoveio in ker smo tudi sicer pobožni, zato ne hrepenimo po posvetni slavi in radi tega tudi tako malo slišite o nas. Če se znajde pri nas kak samostojnež, ali celo — bog nas varuj! — kak socialist, ga gospod dekan takoj obsodijo v večno pogubljeni« in fara je odrešena zla. —• Klerikalni agenti se trudijo že mnogo mesecev. da bi nabrali kfjr največ denarja za nove zvonove. Pri tem se je zgod lo, da so se nekateri posestniki uprli. češ. ničesar ne damo za zvonove, ker nimamo samo dolžnosti, temveč imamo tudi pravice. To ie tako: pri zadnjih volitvah’ so klerikalni župani marsikaterega posest-
1*« z« z o* z«
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 38 („BALKAN“)
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni  ---------------- izdelki.................
Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473.
jMT Na boljše pedi sedanjosti so emajlirane
LUC-ove peži.
iniaiin mi ii m i—iiii	jui	jauj*	vjxvMV-.viaaauiajtMmijajuanuMtaMMPMMaa
^^^jiuuammmammmmmumammumm ■ « iw liinnww im iiihii m n—nn iui rnim—i—■——nrro
Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne kraie pri
F. P. Vidic & Komp.,
trgovina stavbnega materijala Prešernova ulica LJUBiJANA »rrSernova ulica
ruka izpustili iz volilnega Imenika, in Vsi ti zdai nočeio seči v žep. Tem grešnikom grozijo, da jim ne bodo zvonili itd. Na to grožnjo je neki kmet odgovoril, da si bo naiel godce, ki ga ne bodo stali toliko kakor zvenenje. — Klerikalci so sploh posebne vrste l.iudie, v naibližnjem sorodstvu so še z lažniki. Njih časopisje hvali klerikalno stranko čez vse mere. njenih grehov pred in oo vojni pa ie toliko, da bi se dali popisati komaj v debeli kniigi. Težko ie človeku, če se spomni nazai na čase, ko smo se vračali iz vojne. Koliko so takrat pisali meščanski listi o svobodi, agrarni reformi itd.! Vlada pa nam je dala koj od začetka poduhati svojo najlepšo rožo: preki sod. Na agrarno reformo se spomnijo gospodje samo pred volitvami, ko se vsem hlače tresejo: ali bo ljudstvo spoznalo, da ne delamo zani in nam ne bo več oddalo kroglic? — Naše gospode bi predvsem radi vprašali, kie so 0'stale kronice. ki so i-h dobili za stare zvonove. Na to vprašan e bodo seveda molčali, češ. nam se vendar ne spodobi, da bi se prerekali s socialisti, ki so menda samo radi tega na svetu, da sitnarijo in hočejo vse
račune pregledati. In v klerikalno poštenost niti naimani ne verujejo! — Čudna ie ljudska voka- Ko so kolekovali denar in nam odtegnili 20%. šo rekli, da zahteva to ljudska volja. Mi smo oa mnenja, da zahteva ljudska volia predvsem vrn tev tistih 20%. Dinar smo podprli s tem, da smo zamenjali 4 K za 1 dinar, pa dinar kljub temu pada in oada. Pa menda vendar ne bo nihče trdil, da zahteva padanje dinarja ljudska volja! Povedati pa moramo. da smo tudi na take trditve pripravljeni. ker demagogi bi se brez skrbi lahko oredrznili tudi kai takega trditi. So ljudje, ki se vedno veselijo, če d'nar pada: takih ljudi sicer ni veliko v državi, pa jo kljub temu vodijo. — Volitev se pravzaprav vedno vesekmo. Pred Novim letom so obljubkali da se bo oodražha železnica za 100%, ker se pa bližajo volitve, so vendar ostale stare cene, ker vlada do volitev noče pokazati — biča! — Čudne misli nas obhajajo, kadar gledamo na postaji otroke, ki se voziio v Maribor v šolo. Naši otroci moraio ostati v domačih šolah, ker cirilice se bodo naučili doma pravtako kakor v Mariboru. Mnogo smo slišali o itak
fašistih, tako na prim., da so se Izkazali kot junaki pod državnim varstvom na-oram neoboroženemu ljudstvu. In kljub žalostnim primerom v Italiji skuša uvesti fašizem tudi naša vlada! Ker ie draginja menda še premajhna, jo skuša povečati vlada z rožljanjem orožja. Še o stanovanjskih neorilikah bi rad pisal in mnogih drugih nadlogah, pa bom rajši končal, ker se vidi že iz tega. kar sem doslej napisal, da ni treba misliti na boljše čase. dokler bodo vladale meščanske stranke, ki so vse enake. Če si pri volitvah ne bomo znafli pomagati, bomo ostali prokleti še naprej.
Opazovalec.
Naša stranka ie edina, v kateri res odločajo nieni organ‘zirani člani. Vse druge pa vodi le par omizij iz ljubljanskih ka«
varen!
Ne zamudite nobene prilike, širiti svoj list! Če si socialist, tedal ie tvoi list »Naprej«. Pridobivaj mu nove naročnike!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Cie. Gie. Transatlantique
—Francoska linija. —
Najkrajša in naiudobnejša vožnja v AMERIKO.
pgr“ Havre-New-York samo 6 dni.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: „Slavenska banka d. d. v Zagrebu".
Vozne listke in tozadevna pojasnila daje:
l VAN KR ^ KER,
zastopnik v LJUBLJANI, Kolodvorska ulica 41.
Nosile zaf&cll nj ihovih veliki Ib
4” Žene 4"
pomiiite se, če vam mesečni red zastaja ali izostaja. Pomorem vam, zaščitim vaše zdravje in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno in za dobro spoznano. Obrnite se takoj na naslov:
Bamburn B. 156.
Pdptns!raBt 95.
Svila, tipke
modni nakit!
A. SiNKOVIC nasl.
K. S O S S,
LjubSJana, Mestni trg 19.
Blago za prevleko divanov in drozega pc-blitva v veliki izberi, dalje različno platno in jnte za tapetnike, sedlarje itd.
priporoča tvrdka
A« Ev Skaberaž
Ljub tja na, Mestni trg 10.
Čitaite naš tisk!
Zato ker je velikansko množino
 	s	u k n a , platna,
parheiita in hlačevine prejela iz inozemskih tovaren, ter prodaja po čudoviti nizkih cenah veletrgovina
R. STERMECKI, Celje,
St. 357.
Cenik z tisoč slikami zastonj.
Dnevnik „NAPREJ“ stane
mesečno.................
Tednik ..LJUDSKI GLAS“ stane mesečno .... Mesečnik „NAŠl ZAPISKI"
stane letno.............
Oskar Wilde: .PRAVLJICE', elegantno vezane . . . Karol Marks in Frderik Enge s: ..KOMUNISTIČNI
MANIFEST'.............
Bauer - Uratnik: POT K SOCIALIZMU" ..............
SOCIALIZEM IN VERA“
broširana.............
lepo in trdno v.zana . . F. Engels - Žagar: „RAZVOJ SOCIALIZMA" od utopije do znanosti, stane . . Naroča se v Ljubljani, pošt predal štev. 168.
Din 12'—
.	3--
, 25-— „ 1250