VPLIV PODNEBNIH RAZMER NA OBLIKOVANJE
HIŠ IN NASELIJ V SLOVENSKI ISTRI
Gizela Šuklje
Ljudska arhitektura slovenske Istre je rastla iz gospodarskili in
socialnih razmer, pri tem pa je bilaj pomemben činitelj tudi svoje-
vrstnost zemlje, zraka in morja.
Ce gledamo s Kopra in bližnjih obmorskih krajev na istrsko celino,
vidimo gručasta naselja, ki pa kažejo vsa neko strogo arhitektoaisko
skladnost. Ko pridemo do teh naselij, opazimo stavbe, grajene po
načelih čistega kubizma, postavljene nepravilno, a vendar po neki
zakonitosti. Zaselki in naselja leže po pobočjih ali vrh grebenov, ka-
menita kubična telesa stavb se vrste pravokotno na cesto kot vrstne
vasi ali se pa gručasto kopičijo. A neka urejenost in podrejenost je
vodila rast velikih in malih naselij. Pri proučevanju vzrokov za te
oblike ugotovimo', da so poleg mnogih drugih spodbud predvsem zemlja
in podnebni vplivi soustvarjali značaj teh naselij.
Kraji okrog Dekanov in Marezig gledajo na severozahod, proti
morju, proti Trstu. Na severu, severovzhodu in vzhodu se vrste alpska
predgorja, Kras in Istra. Mili in prijetno osvežujoči, pa tudi ostri,
siloviti in trpki pozdravi prihajajo iz teh krajev. Istran sprejema prve
gostoljubno, pred drugimi se skuša zaščititi.
Z moTJa piha »murjak« od desetih dot štirih (Bržani), od tam pri-
pihlja ob enajstih »mornik« in »prinese malo zraka z morja« (Labor),
pride »aria z mur ja« in nalahno pihlja (Rojci), poleti prinese pa tudi
točo (Rojci). Vetrovi, ki prihajajo s celine, niso tako mili. S severo^-
vzhoda privihra burja, najčešča obiskovalka slovenske Istre. Pozimi je
oster vzhodni veter »podsončnik«, imenovan tudi »gorenji veter« (Br-
žani), ki prinese mraz (Gorenjci). Poleti je znanilec slabe letine, saj
dokler gospodari podsončnik, ni upa na dež (Gorenjci). Če se pod-
sončnik pomeša z »malo juga«, ga imenujejo »krivec« (Labor), tudi
»trusovec« ali »boršteran« (Rojci). Dež prinaša južni veter »juh« ali
»jeh« (Gorenjci), imenovan tudi »črni juh«, »ta pravi juh« (Rojci).
»Beli juh«, ki piha od jugozahoda pa »kot dobi, tako pusti« (Rojoi).
Vsi našteti mili in siloviti zračni tokovi so vplivali na oblikovanje
hiš in naselij. Človek se je obračal stran od ostre burje, zavarovati se
je želel pred mrzlim podsončnikom in je obrnil lice svojega bivališča
proti milemu in osvežujočemu morjaku. Če mu to ni bilo mogoče, se je
Vpliv podnebnih razmer na hiše in naselja t Istri
45
Kalona v Dekanih št. 161
zaslonil za soseda, ali si je ipa ogradil dvorišče »korto« z zidom iz
visoko naloženih »škrli«,'^ ki prestreza silovitost vetrov.
Če si ogledujemo hiše v slovenski Istri, ugotovimo, da so okna in
vrata običajno obrnjena na isto stran: hiša gleda in se prezračuje
enostransko. S polno zazidanim hrbtom se ne upira samo vetrovom,
brani se tudi pred hišnim prepihom, ki ga pogosto se menjajoči burni
zračni tokovi kljub temu še povzročajo.
Hiše in domovi imajo skoraj vedno ograje. Zidane so na suho' iz
kamna, ki ga lomijo doma in ki ima skrilast lom. Skozi lepo obliko-
vana, včasih arhitektonsko bogata vrata, »porton«^ ali »kalono«^ se
pride v korto. Čeprav je Istran že premišljeno zaobrnil svojo hišo v
^ Škrli = kamen, ki ga uporabljajo kot tlak, zidajo iz njega ograjni ali
hišni zid, uporabljajo za kritje streh ali tudi za klopco pred hišo.
^ Porton = vhodna vrata v ograji, zidani iz škrli, pokrita z ravno kamnito
preklado ali z lesenima tramovoma, ki ju ščiti strešica iz korcev.
" Kalona = vhodna vrata s polkrožnim obokom.
46 Gizela Suklje
najugodnejšo lego, je intimni prostor svojega delovnega življenja
ogradil še z visokim zidom. Da se odtegne zunanjemu svetu? Preširoko
gleda na morje, družaben človek je. Zopet so mu podnebne razmere
svetovale tako obliko doma; a ta vendarle ni vsesplošna. Kadar je lega
hiše ali celotnega naselja ugodna, hiša ne stoji v ograjeni korti.
Slovenski Istran se je skrbno ogledal, preden si je pravilno zaobrnil
hišo, pa jo je tudi s premislekom pokril. Prazgodovinska tradicija te
dežele se javlja v strehah, zloženih iz škrli (Lopar, Grahi št. 29, Do-
brin ja Anton, pri Merlini). Pokrajina nudi kamen, ki se skrilasto lomi
v debelih, gladkih ploščah romboidne oblike. Človek ga je uporabil
za pokrivanje bivališč predvsem zato, da je dobil težko kritino, ki mu
je burja ni odpihala. Tudi monumentalni »krov«^ iz korcev »kop«,^ ki
je zamenil kamnito kritje, je pridržal njegove odlike: tudi ta kritina
je težka; spojena s podlago učinkuje kot monolit. Njena konstrukcija
je zelo preprosta in vendar premišljena. Po stari tradiciji so kope
polagali na lesene plohe »žagance«. Ob kapu so jih z malto povezali
s škrlmi, ki so pokrivale zid, ob slemenu pa z malto na žagance. Vmes
so jih polagali na suho. Danes navadno polože kope na tanke opečne
ploščice »tavele«. Malta poveže obe glinasti obliki v enovito celotoi Se
tretjo kritino pozna slovenska Istra: slamnato. Imenujejo jo »streha«*"
v nasprotju z opečnim »krovom«. Pa ta streha je drugače oblikovana
ko naša osrednje slovenska slamnata streha. Vedno je dvokapna. Čelne
zidove ima potegnjene preko strešin. Vanje so trdno zasidrane vodo-
ravne grede, ki nosijo streho. Ce je hiša dvocelična, je tudi ločilni zid
potegnjen preko strehe. Na ta način je razbita predolga ploha, ob
katero bi se mogla upreti burja.
Istrska hiša ne pozna velikih napuščev. Kamniti zid zaključuje
kamniti žleb »gronda«. Nad njim se v valoviti črti zaključuje streha
iz korcev. Južno sonce zarisuje majhne ornamentalne sence korcev in
ozko temno črto, ki jo meče gronda, sicer stoji pred nami svetla, jasna
kubična gmota. Nikjer ni velikih, naprej štrlečih izzidkov ali močnih
arhitektonsko oblikovanih venčnih zidcev, v katere bi se mogli zale-
tavati zračni tokovi. Da si ustvari senco pred hišo, si Istran postavi
»latnik«: na zidnih konzolah in na kamnitih »stebrih« ali lesenih
»koncih« leže letve »lašte«, povezane z vrbo »beko«, na njih trstje
»kanele«. Preko njih se razrašča trta.
Kubično telo istrske hiše dekorativno zaključuje kamin. Grajen
je z močnim arhitektonskim poudarkom in zelo umno. Različne fan-
tastične oblike, ki se kot male, čudovite arhitekture dvigajo nad rdeč-
kastosivo gmoto iz korcev, so nastale vse iz istih nujnosti: odvesti dim
* Krov = v okolici Dekanov označujejo s to besedo ostrešje, v okolici
Marezig pa streho, pokrito s korci.
° Kopa = strešnik žlebičaste oblike, ki ga imenujemo korec ali žlebnjak.
" »Streha« pomeni v okolici Dekanov kritino s korci, ki jih x)oloži stréhar,
v okolici Marezig pa označuje samo slamnato kritino. Hiša, pokrita s slam-
nato streho, se imenuje strehnica ali strešnica.
Vpliv podnebnih razmer na hiše iu naselja v Istri 47
Čim više iz hiše in odvajati ga po nmogih ovinkih. Smeri vetrov dolo-
čajo orientacijo kaminov. Viličaste oblike kaminov (Rojci, Sv. Brida)
so tako zaokrenjene, da burja pritiska na široko stran, kjer ni odprtin
za uhajanje dima. Po istem načelu so zaobrnjeni visoki, kvadratni,
spodaj ob dveh straneh zadrgnjeni dimniki (Babici št. 12). Tudi tu
pripiha burja na široko stran, ki nima odprtinic. Kamini, ki imajo
izpuste na vse štiri strani pokrite z visokimi kapami, so arhitektonsko
bogato členjeni, da se vetrni tokovi zaigrajo ob oglih in zmedejo.
Podnebne razmere so sodelovale celo pri oblikovanju notranjščine.
Glavni prostor istrske hiše je kuhinja (ognjenica, šiša, čuinja)'' z
oignjiščem (goniščem, si. V/2). Ognjišče je vedno prosto stoječe, odprto,
bodisi ob steni ali sredi prostora; dim uhaja skozi široko grlo v kamin.
To ognjišče je vedno široko, prostorno. Na njem kuhajo in pečejo, ob
njem pa tudi posedajo ob mrzlih dneh na nizkih klopcah »škanjetah<.
Zato so ognjišča nizka, približno 15 cm dvignjena od tal; če so višja,
imajo stopnice, po katerih se pride na ognjiščno ploščad, kjer je sredi
gorišče, ob straneh so pa postavljene klopce.
Pa si pobliže oglejmo, kako si je slovenski Istran postavljal in
postavil svoje bivališče!
Oglejmo si »Oignjenico« Matije Jermana v Škrljevcu št. 34 (»pr
Ceviču«). Enocelična stavba je zasidrana v bregu, vhodna straJi je
obrnjena proti severozahodu. Zadnja stran hiše in polkrožni ognjiščni
izzidek lovita burjo in podsončnik; pred hišo je zatišje. Tu dela
Istranka v senci murve na škrli pred hišo.
Skoraj prav tako je zaobrnjena dvocelična »strehnica« Jožeta Jer-
mana v Škrljevcu, ki ima pred vhodom delno ograjeno dvorišče z
ograjo iz visoko naloženih škrli. Poleg obeh čelnih zidov je nad
slamnato streho potegnjen tudi srednji ločilni zid: dolžina strešin je
skrajšana.
Enocelična »šiša« v Dekanih št. 219, ki je v sklopu doma Ivana
Štefančiča (»pr Petitu«) — »ena šišca per tau« — je obrnjena proti
jugovzhodu. Burja se zaganja v severovzhodni ogel hiše z obema polno
zazidanima zidovoma, okno in vhodna vrata sta obrnjena proti zatišju.
Novo zidana večcelična stanovanjska hiša stoji pravokotno na staro
enocelično, obrnjena je proti jugozahodu, torej še ugodneje. Vsa okna
in vrata gledajo na jugozahodno stran; gmota zidu brez odprtin je
obrnjena proti burji. Obe hiši in novo zidano gospodarsko poslopje
stoje v ograjeni korti.
Ob podobnem hotenju je rastel dom Lazarja Jermana v Škrljevcu
št. 31 (»pr Tomaža«, si. VI/5). Praded še živečega »nona« si je sezidal
pritlično ognjenico, ki jo je pokril s slamo, a je dvignil oba člena
' Kuhinja ima razne nazive: v okolici Dekanov jo imenujejo čuhnja, v
.škrljevcu, Brnetičih in sosednjih vaseh ognjenica, v Laborju hiša. Ce ima
kuhinja polkrožni izzidek, v katerem stoji ognjišče, ga imenujejo fogoler.
Ognjenica pomeni obenem enocelično pritlično hišo, ki ima en sam prostor
z ognjiščem.
48 Gizela Šuklje
zidova preko strehe. Kamina ni zidal, dim je uhajal skozi četvero-
kotno odprtino na čelni strani blizu vrha. Vhod je z jugozahoda, burja
se zaganja samo v polno zazidano hrbtno steno. Pred 100 leti ji je bila
priziidana nova nadstropna dvocelična stavba z ognjenico v pritličju in
»kambro«** v nadstropju. Staro strehnico so odslej rabili za hlev. Nova
stavba je prislonjena na čelni zid stare strehnice in zidana z njo v
stegnjeni črti. Imela je zunanje stopnišče »baladur«^ na jugozahodni
strani. Še živeči nono je zidal pred 60 leti drugi prizidek, ne več v
stegnjeni črti, temveč pravokotno na obstoječi stavbi. K temu ga je
silila lega doma ob cesti; zavaroval si je pa s tem tudi baladur, ki stoji
v najmirnejšem oglu korte. Cestne fasade, ki gledajo proti jugovzhodu
in severovzhodu, so skoraj brez odprtin, vse hišno življenje je obr-
njeno proti jugu in zahodu, proti ograjeni korti, kjer se po latniku
razpenja trta in rasteta figa in murva.
Podobni oziri na podnebne razmere so postavljali dvocelične pri-
tlične stavbe »pr Kamareta« v Babičih, »pr Kastanjeru« v Bržanih,
»pr Skrgatu« v Škrgatih, dvocelične nadstropne stavbe »pr Flegi« v
Borštu in »pr Stoku« v Krmcih in z malimi izTjemami skoraj vse druge.
Zanimiv primer nudi dom Antona Babica Štagončiča v Babičih
št. 20, ki je bil zidan v treh etapah. Prvotni dom leži ob pobočju. Vhod
je imel včasih s severozahodne strani. Pogled je uhajal izpred hiše na
morje, od koder piha prijetni, osvežujoči morjak. Hišo so' kasneje
povečali, še kasneje dozidali proti jugovzhodu, pravokotno na obsto«
ječo. Novi del leži više, že na ravnem, vhod gleda proti jugozahodu.
Baladur, ki vodi v nadstropno kambro, zaslanja hiša pred vetrovi.
Zopet se življenje odigrava v neograjeni korti, cestno pročelje, ki ga
opihava burja, gleda nerazgibano v svet.
Prav tako mrka v svoji kubični gmoti, ki jo oživlja samoi polkrožni
»fogoler«, gleda proti cesti hiša Jožeta Peroše Štagončiča v Babičih
št. 12 (si. VlI/4). Živahnoi hišno lice z vhodi, baladurjem in okenskimi
odprtinami je obrnjeno proti jugozahodu, proti korti, ki jo oboje-
stransko ščitita visoko iz škrli zidana zidova. Življenje, katerega sre-
dišče je kuhinja s fogolerjem, se razteguje pod mali latnik, razpenjajoč
se nad »šališem«^" pred hišo.
Skozi porton Jožefa Korošca v Socerbu št. 23 (»pr Vončonovih«,
si. VII/5) pridemo v korto in vidimo na desni podolžno pročelje hiše,
na levi goispodarsko poslopje s »štaloi«^^ v pritličju in »vodrom«^^ v
nadstropju. Celota predstavlja vzporedno razporeditev doina. Hišno
pročelje gleda proti jugu, zid s portonom, ki povezuje obe stavbi, proti
vzhodu. Obcestna, to je vzhodna stran, v katero se zaganjata burja in
* Kambra = soba ali sobica, kjer prenočuje družina.
' Baladur = kamnite stopnice z nadstropnim podestom, prislonjene ob
zunanji strani hiše; navadno niso pokrite.
" Šališ = tlak iz škrli v hiši ali pred hišo.
^'^ Štala = hlev za živino.
Vôder = shramba za seno. - •
v
SI. 1. Hiša Jermana Matije v Škrljevcu št. 34
Tloris, pogled s ceste in detajl kamina
SI. 2. Ognjišče d Babičih št. 20
VI
SI. 3. Dom Jermana Lazarja d Škrljevcu št. JI. — Tloris in pogled z dvorišča
VII
SI. 4. Stagončičev dom v Babičih št. 12.
Tloris pritličja in nadstropja ter pogled s ceste in dvorišča
SI. 5. Vončonov dom (pošištvo) v Socerbu št. 23.
Tloris in pogled s ceste
vni
SI. 6. Tloris skupine Bembičevih hiš v Gorenjcih
VpliT podnebnih razmer na hiše in naselja v Istri 49
podsončnik, nima oken; v hišo te vabi le lepo arhitektonsko oblikovani
porton s plastiko na prekladi. Življenje se giblje za tem iz škrli zlo-
ženim zidom, med »šišo« in štalo, in gleda proti zahodu, proti morju,
kjer ni nobene ograje, od koder pripihlja ljubeznivi momik kot dobro-
došel gost.
Skozi »ulioo« ali »pod kalono«^' Ortlanove hiše pridemo z glavne
dekanske ceste na prostrano korto. Proti njej so se razgibala južno-
zahodna lica Ortlanove in sosednjih hiš. S korte je v pritličju pod
baladurjem vhod v štalo in na baladur, po katerem se pride v nad-
stropje, v čuhnjo in kambro. Na cestno stran, ki jo opihava burja,
gleda samo dvoje okenskih odprtin.
V mnogo bolj živahni arhitekturi se smeji v svet dom Janeza
Kocjančiča Guzina v slikovitem Laborju. Obrnjen je proti jugu; pred
vzhodnim vetrom, podsončnikom, ga zaslanja četverokotno izzidani
fogoler. Baladur, ki vodi v nadstropje, vhod v štalo »kotec«^* in mala
»štaleta« pod baladurjem, vse se gnete v brezvetrnem prostorčku med
kotcem in fogolerjem.
Strogo dosleden v obrambi proti vetrovom, ki najčešče in najsilo-
viteje gospodarijo in prinašajo mraz in sneg, je strnjeni sistem Bem-
bičevih domov v Gorenjcih (si. VIII/6). Zidani so v stegnjeni črti, obr-
njeni proti jugu z dolgim pročeljem, ki ga bogato členita baladur in
fogoler Tinetove hiše. Vsako hišo varuje proti podsončniku zaščitni zid,
ki stoji pravokotno na fasado do višine pritličnih prostorov. Nanj se
naslanjajo latniki in ga mehko povezujejo s hišno arhitekturo. Vame
pred nemirnimi zračnimi tokovi so tu vzcvetele »jerbe kanele« (pelar-
gonije) in nageljni.
Trmasto se protivijo temu splošnemu pravilu nekatere stare streh-
nice in ognjenice. V Rojcih nas ob vhodu v vas pozdravi na ploščadi,
ki gleda proti morju, skupina pritličnih hiš Sv. Bride. To so tri eno-
celične hiše. Dve sta obrnjeni proti cesti s podolžnim licem, tretja z
ognjiščnim izzidkom na čelni strani. Vse tri hiše imajo vhode z vzhoda,
od koder piha podsončnik in se od strani zaletava burja. Zakaj in čemu
tako, se sprašujemo. V odgovor zatrjujejo domačini, da so jim vetrovi
prizanašali, ker je hišicam nasproti stala nadstropna hiša.
Iz povedanega je razvidno, da hiše v slovenski Istri niso postav-
ljene po enotnih načelih. Enkrat se smejoče obračajo proti cesti, drugič
ji kažejo svoje mrko lice in odpirajo vse pisano^ življenje proti visoko
ograjeni korti. V kakšnem medsebojnem odnosu torej stoje v naselju?
Stegnjeni domovi in pravilni dvoriščni tip doma in pa strnjeni
sistemi hiš so značilni za istrska naselja. Osnovo jim je dala družbena
ureditev: oče je postavil sinovom domove poleg svojega. A postavil
jih je v stegnjeni črti s svojo hišo, k čemur ga je prvenstveno silila
podnebna orientacija. Vrste stegnjenih domov ali strnjeno stoječih hiš.
" Ulica ali pod kalôno = obokani prehod v pritličju hiše s ceste v korto.
Koteč = svinjski hlev, imenujejo ga tudi prekat.
4  SloT. etnograf
50
Gizela Suklje
Skupina hiš sv. Bride v Rojcih. — Tlorisna lega in pogled
ki stoje vzporedno s cesto ali pravokotno nanjo v vzporednih redovih,
nakazujejo dosledno urejenost, premočrtnost istrskega naselja.
Istrsko naselje je vrstno ali gručasto, je zaselek ali vas.
Lopar predstavlja značilno dolgo vas, dvovrstno obcestno naselje.
To vrstno naselje se je v svojevrstnosti razvilo v Istri in ni podobno
drugim vrstnim naseljem. »Dolga vas je navezana na ravnino. Zanjo
je značilno, da je v starejših primerih skoraj vedno izraz oziroma po-
sledica načrtne kolonizacije dotičnega ozemlja.« Tako jo označuje
Ložar (Narodopisje Slovencev I. del, str. 56). Istrsko obcestno vas so
poleg geografskih in socialnih rodile tudi podnebne razmere. Lopar
leži ob cesti, ki se v krivenčasti črti dviguje po dolgem grebenu od
jugozahoda proti severovzhodu. Posamezna gospodarstva leže pravo-
kotno na cesto kot stegnjeni domovi. Obrnjena so proti jugozahodu.
Edino hiše št. 211—215, ki so bile pred 120 leti last ene same družine
Hrvatinov, se družijo okrog pravokotne korte. Korta je obrnjena s
svojo nezazidano stranico proti morju, od koder pripihlja momik.
Ostale stranice obdajajo hiše bratov Hrvatinov. A vse niso obrnjene
proti korti, temveč ji kaže hiša št. 215 hrbet, kar potrjuje že večkrat
ugotovljeno dejstvo, da je odločala pri postavljanju hiš orientacija na
sonce, morje in vetrove. In res, če se vzpenjamo po cesti, ki nas pri-
vede iz Marezig proti vrhu grebena, vidimo domove v dolgih stegn jenih
Vpliv podnebnih razmer na hiše in naselja v Istri
51
Lopar. — Tloris naselja
vrstah, ki leže skoraj vsi na naši levici pravokotno na cesto. Le nekaj
strnjeno stoječih hiš leži vzporedno s cesto in so obrnjene proti jugo-
vzhodu oziroma proti jugu, toTej so tudi zaščitene pred burjo in pod-
sončnikom. Edino zmedo v tej splošni urejenosti bi predstavljala; eno-
celična ognjenica Antona Dobrinje v Grahih št. 29, ki jo pa ščiti pred
vetrovi nasproti stoječa nadstropna hiša.
Dekani so gručasta vas, ki pa ima v začetni osnovi odlike vrstne
vasi. Hiše leže ob treh cestah. Dve se dvigujeta ob levem in desnem
bregu potoka v smeri jugozahod—severovzhod. Tretja, hrbtenica na-
selja, se priključi v pravem kotu na levem bregu, s smerjo jugovzhod—
severozahod. Ker piha burja od severovzhoda, je temu primemo lice
cele ceste. Na severovzhodni strani so hiše z licem obrnjene proti cesti,
na južnozahodni strani se pa obračajo proti cesti s slepimi, mrkimi
lici; hišni vhodi in baladur ji so z nasprotne strani, s korte, v katero
pridemo »pod kalono« ali skozi »ulico« hiše (glej Ortlanovo hišo!).
Dekanom sorodno gručasto naselje je v svoji osnovi Boršt. Domovi
se vrste ob dveh cestah. A ko se vzpenjamo proti sredini vasi, kjer je
še pred letom stal vodnjak »puč«, vidimo, da imajo le domovi na naši
levici, to je na vzhodu, svoje vhode obrnjene proti cesti, na desni
strani so domovi dostopni z dvoriščne strani. Zopet sta burja in pod-
sončnik tista tirana, ki sta usmerjala orientacijo hiš. Ne glede na to,
kje in kako se vije glavna prometna žila, gltedajo vse hiše proti severo-
zahodu, zahodu ali jugozahodu in so vedno z zazidano hrbtno stranjo
obrnjene iproti burji in vzhodnemu vetru.
Gručasti zaselek Gorenjci, ki leži na ploščadi hriba nad Borštom,
obsega samo nekaj hiš, ki so pa vse dosledno zaobrnjene proti jugo-
zahodu, kjer so v zavetju pred pišem burje in mrazom, ki ga pripiha
pozimi podsončnik. V tem zaselku smo že omenili dolgi, stegnjeni dom
52 Gizela Su kije
Bembičev z njegovo slikovito arhitekturo, ki jo grade zaščitni zidovi
proti podsončniku.
Kombinacijo gručaste in vrstne vasi bi predstavljali Rojci. Leže
ob cesti, ki se odcepi od marežganske in vodi proti Centurju. Medtem
ko so na vhodni ploščadi gručasto postavljene pritlične in nadstropne
hiše, se kasneje začenja strnjeni sistem hiš, ki so pritlične proti cestni
strani, nadstropne z nasprotne. Orientirane so proti jugozahodu. Pred
hišami so male, visokoobzidane korte, v katere se podaljšuje življenje
hiše. Visoki ogradni zidovi jih ščitijo pred vetrovi. O tem zgovorno
pričajo živobarvni lončki cvetic.
Gručasta vas Labor leži vrhu hriba. Živahno, veselo barsdto naselje,
v katerem se s sivim kamenjem družijo pelargonije in nageljni, ima
ozke, stisnjene ulice s slikovitimi pogledi na bogate arhitekture ka-
minov, na »vovte«,^^ skozi katere se vidi življenje v kortah. Tu ne
moremo govoriti o enotni orientaciji hiš, ki se naslanjajo druga ob
drugo in se medsebojno ščitijo.
Obiskali in ogledali smo si kraje in hiše v slovenski Istri. Prebi-
valci so se prilagodili prirodi in se z njo povezali z vsemi značilnostmi
svoje gradnje. Povezal jih je sivkastorjavi, skrilasto se lomeči kamen,
iz katerega so vse zidane. Sivkastordeče strehe iz korcev se skladno
vežejo z barvo rdeče primorske prsti. Latnik, ki spredaj zasenčuje hišo,
povezuje njeno arhitekturo z zelenjem istrske prirode. Šališ pred hišo
se izgublja v netlakovani del korte, pa ponavlja svoj romboidni motiv
v kamnitih strehah kotcev. Pokrajina sama ima pobočja, zaščitena
pred burjo, pokrita s polji in vinogradi, njim nasproti so občinski paš-
niki, »kamenele«, ki jih opihava burja. Povsod srečujemo na eni strani
vso živahnost in zdravo žilavost slovenskega Istrana, na drugi pa opa-
zujemo trdo, a dosledno in smotrno borbo človeka s prirodo.
Uporabljeno gradivo: Risbe in zapiski G. Š. s terena 3 (Dekani
1949), št. zv. 12 in 13, in s terena 4 (Marezige 1950), št. zv. 6, 7 in 8. (Arhiv ekip
Etnografskega muzeja v Ljubljani.)
Résumé
L'INFLUENCE DES CONDITIONS ATMOSPHÉRIQUES
SUR LA FORMATION DES MAISONS ET DES LOCALITÉS
EN ISTRIE SLOVENE
L'architecture de l'Istrie slovene s'est développée a partir de la tradition,
de la composition politique et sociale de la société; il y faut ajouter aussi,
comme facteur important, le caractere particulier du sol, de l'air et de la mer.
De la mer souffle le doux «morjafc» (vent de mer), de l'intérieur viennent des
vents âpres et violents dont les plus caractéristiques sont la «burjaj. (vent de
15 Vôvt = obok.
Vpliv podnebnih razmer na hiše in naselja v Istri 53
nord-est) et le « podsončnik i> (vent d'ouest). Pour se protéger contre ces derniers,
l'Istrien slovene a bâti sa maison apres avoir bien réfléchi, et c'est ce fait qui
a donné a la maison son aspect extérieur. La maison istrienne est orientée vers
le sud, le sud-ouest, l'ouest, le nord-ouest, mais jamais vers le nord-est ou l'est.
Elle est sise d'ordinaire dans une cour clôturée; elle prend l'air d'un seul côté.
Elle est bâtie en pierres schisteuses, couverte d'un lourd toit de dalles vu de
tuiles. Le toit de paille a une forme propre, autre que la forme slovene générale.
La maison istrienne est nettement une masse cubique sans grands appentis,
avec une cheminée dont les formes architecturales se reglent dans leurs détails
sur le sens des vents.
Si nous observons les maisons particulieres donnant sur une, deux ou plu-
sieurs rues, maisons n'ayant qu'un seul ou plusieurs étages, nous y trouvons
une grande diversité, mais toutes, elles se soumettent a un principe commun:
elles représentent une formation cubique nette et simple, animée par des bal-
cons, des foyers, des cheminées. Parfois elles sont tournées vers la route, la
façade joyeuse, ouverte, souvent au contraire elles montrent une façade morne
et toute la vie s'ouvre du côté de la cour, entourée d'une haute clôture ou
s'étendent la treille, les verts muriers et les figuiers, et ou rient les pots de fleurs
de vives couleurs.
Les conditions atmosphériques créent, ensemble avec les autres facteurs,
la forme des localités. Le parallélisme répété des édifices, résultat de l'orien-
tation unique, met un certain ordre dans les localités compactes. Les villages
en ligne sont autrement formés que les villages de la Slovénie centrale. Les
rangs d'édifices étirés ou des maisons serrées l'une contre l'autre, sises parallele-
ment a la route ou perpendiculairement a elle, en lignes paralleles, indiquent
un ordre logique, rectiligne de la localité istrienne.
Les maisons et les localités se sont adaptées aux conditions naturelles et
s'y sont liées par tous les détails caractéristiques de leur construction.