^^ In praznikov , daily except Saturday«. Suadays and Holiday! ........ PROSVETA • i GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Urednliki in upravnllki prostori: 2607 South Lawndalo Ave. Office of Publication: 2007 South Lawndalo Avo. Telephone» Rockwell 4004 MaMWIM ¡^IrEAH XXXIX__C—a liata $8.00 *gr^a ÎTôtV^^ Jm^C CHICAGO 23. ILL. TOREK. 19. AVGUSTA (AUGUST 19). 1947 Subscription $8.00 Yearly ÔTEV.- NUMBER 182 AccepUnce for mailing at special rate of postage provided for in faction 1103, Act of Oct. 3. 1917, authorised on June 4. 1018. 0 gerilci ustanovili tvojo vlado? "Demokratična vlada" bo poslovala [ na "ivobodnem ozemlju." Reakcija pozdravila korak Aten*. 18. avg.—Kakor se gla- t razna poročila, so grški geril-Jradnje dni formalno ustano- ¡1, 'demokratično vlado", ki bo odovala na "svobodnem ozem-in katere cilj je "osvobodi-v dežele" iz rok reakcije, ki je službi tujih intervenčnih sil. Proklamacijo o ustanovitvi pve demokratične ljudske vla-fjt baje izdal general Markos Eiades, vrhovni poveljnik ge-£ vojske. Proklamacijo je _ po tajnem gerilskem radiu avgusta, proti koncu zadnje-tedna pa je bila objavljena v "Eleftheri Ellada", glasilu je Osvobodilne fronte E.A.M., izhaja v Atenah. Policija je £oj zasegla vse kopije tega lita in aretirala ves uredniški kb. godeč' po komentarjih raznih ladnih krogov, ustanovitev re-tlne vlade na partizanskem gemlju v severni Grčiji ni pre-netila vladajočih krogov v tenah in tudi ne razočarala, rika reakcija se je tega kora-i k razveselila, kajti po mne-ja vladnih krpgov bo to le bkjšalo položaj grške armade." Napoleon Zervas, eden glav-I kvizlingov med vojno, zdaj. je policijski minister, je de-, da je ustanovitev "bandit-vl$de" precej Jcomičpa stvar, Bidar pa ji bo kraljeva vlada »vetila potrebno pozornost, fjal je, da je to "komična ma-festacija Enver Hodže-Marku-ive radijske postaje." Grška reakcija namreč dolži, se grški gerilci poslužujejo kttke radijske postaje v Ti-Na tej domnevi ni najbr-nobone resnice, ampak grška »kcija si na vse načine priza-tva, kako bi čim bolj okleve-la in provocirala svoje sosede •Albanijo, Jugoslavijo in Bolijo. Poznavalci grških Taz- * menijo, da imajo gerilci «jo lastno radijsko postajo v kovju. Vilfiades pravi v proklamaci-•« bo "oblast centralne demo-»ticno vlade izvajal glavni »demokratične armade, ki bo * svoje odloke predložil na- »kupami, kakor hitro se »ostala." Gerilska radijska ■"•J* pa je zadnjo nedeljo na- znanila, da so v procesu snovanja tudi ljudska sodišča. Na čelu teh sodišč bodo trije sodniki, ki bodo smeli izrekati sodbe le do pet let zaporne kazni, vse resnejše obtožbe pa bodo spadale pod vojaška sodišča. (Koliko je resnice na teh vesteh, je težko reči. Slična vest ustanovitvi "komunistične" in "banditske" vlade na partizanskem ozemlju je prišla iz Aten že pred več tedni. Pozneje se je izkazalo, da so bile vse tiste vesti izmišljene in da so monarhi-stični vladi služile predvsem kot pretveza za aretiranje okrog 10,000 opozicionalcev, kakor tudi kot pritisk na ameriško vlado za čim večjo pošiljko orožja. Ker je znano, da je grška vlada zadnje dni svoj pritisk na ameriško vlado še povečala in hoče porabiti vsaj polovico od $400 milijonov za nabavo ameriškega orožja v domnevi, da bo po izčrpanju tega denarja dobila iz Amerike nove "lend-leas-ne" milijone, je možno, da so bile vse te vesti skuhane v Atenah.—Ur.) Direktorji nemške ftriheJobtoženi Podpiranj'« Hitlerjeve vojne masine Nuernberg, Nemčija. 18. avg. — Direktorji in uradniki nekdaj mogočne firme Krupps so bili obtoženi kot vojni zločinci. Zagovarjati se bodo morali pred ameriškim sodiščem. Ameriški prosekutorji so sestavili obtožnico, katera obsega 50 strani. Dvanajst direktorjev in uradnikov firme, ki je zalagala Hitlerjevo vojno mašino s topovi in drugim orožjem, je obtoženih vojnih zločinov, agresivne vojne, plenitve v državah, ki so postale žrtve nacijske a-greslje, in izkoriščanja tujih delavcev kot sužnjev. Glavni obtoženec je Alfred Krupp von Bohlen. Drugi obtoženci so Ewald Loser, Karl Pfirsch, Max Ihn, Karl Eber- Domače vesti Oblak Chicago.—Zadnje dni so obiskali glavni urad SN PJ: Victor Hribar iz Carrplltona, O., Maria Leban iz Imperiala, Pa., Mary Maglich in Mary Pogan iz Oak-dala, Pa., J. S. Goudek z ženo iz Dulutha, Minn., Antonia Mila-vec iz Johnstowna, Pa. Rojenice ln poroke Akron, Pa.—Pri družini Mike Vukelich so se po več letih oglasile rojenice in pustile hčerko, ki je že postala članica mladinskega oddelka društva 170 SN-PJ, kakor je tudi vsa Vukeliche-va družina. Čestitke!—Zadnje čase so se poročile tudi tri lepe članice društva 170 z "zauber" fanti in je želeti, da jih pripeljejo v društvo. Te neveste so Pauline Krino, Rose Pavlovich in Geraldine Nash. Vse najlepše v zakonskem življenju! Išče brata New Brighton, Pa.—Ana Stu-cin v starem kraju bi rada izvedela za svojega brata Petra Štucina, ki je pred vojno živel nekje v Argentini. Ako kdo ve zanj ali ako to sam čita, naj ji piše na naslov . .. Masarikova 4, Pirovitica, Slavonija, Jugoslavija. Ig Clevolanda Cleveland.—Zadnjo soboto so se poročili; John L. Kozel iz Col-linwooda in Lillian Pole iz Ma-disona, O., Leo Bostjančič iz Collinwooda in Julia Locke iz Grindstona, Pa.—Iz bolnišnice se je vrnila mrs. Stražišar iz Collinwooda. hardt, Heinrich Korschan, Frie-dilW Von Buelow, Heinrich Lennmann, Hans Kupke, Eduard Houdremonst, Erich Muel-ler in Friedrich Janssen. Ameriški general Telford Taylor je dejal, da so obtoženci simbol vseh nemških vojn in a-gresij od dobe pred Bismarckom in da bo ameriško tožiteljstvo dokazalo, da so bili vsi člani nacijske stranke, elitne garde in zaupniki Gestapa, tajne nacijske policije; Vsi so prisptevali denar v sklad nacijške stranke in oboroževali Hitlerjevo vojno mašino. Obravnava proti obtožencem se bo pričela prihod nji mesec. anglija pristala na ameriški načrt Proti zniianju japonske produkcije KONFERENCA V AV- STRALIJI > • London. 18. avg.-~Anglija in Avstralija sta sprejeli ameriški predlog za sklenitev miru z Japonsko. Preliminarna konferenca o tem vprašanju se bo pričela 26. avgusta v Canberryju, Avstralija. Na tej konferenci bodo zastopane le države britskih do-minionov na Pacifiku. Doznalo se je, da sta vladi Avstralije in Anglije jvoti drastični redukciji japonske industrije. Obe sta sedaj sprejeli ameriški predlog, ki predvideva, da se Japonski dovoli industrijska produkcija, ki naj se dvigne na višino produkcije med leti 1930 in 1934. To je vsekakor velika koncesija Japonski zlasti v produkciji tekstilne proizvodnje. Ameriška vlada vztraja, da se mora Japonski dati ta koncesija; še več, ameriška vlada bi rada videla, da se dvigne japonska industrijska paroizvodnja na točko predvojne kapacitete, Razume se, da bo ta koncesija, ako bo končno-vključena v Japonsko mirovno pogodbo, pomenila obnovo trgovske konku renče z ostalimi industrijskimi državami. Saj je Japonska leta 1934 postala eden glavnih kon kurentov britskega Imperija na svetovnem trgu. Končno in glavno besedo pr izdelavi japonsko, mirovne po godbe bodo imele štiri velesile: Amerika, Anglija, Rusija in Kitajska. Rusija je odklonila povabilo, da bi o pogodbi sklepala skupina enajstih držav, ki so bile zapletene v vojno z Japonsko Sovjetska vlada vztraja, da morajo pogodbo izdelati štiri velesile, ki so največ doprinesle porazu Japonske. K splošnim volitvam na Ogrskem Amerika in Anglija protestirata Waahington. D. C» 18. avg.— Amerika in Anglija sta obdolžili ogrsko vladar češ, da si pri zadeva kontrolirati splošne vo-itve, ki se bodo vršile 31. avgusta. Izvoljeni bodo člani narodne skupščine. Zastopniki Amerike in Anglije v Budapešti so apelirali na ogrskega premierja Lajosa Din-nyesa, naj stori potrebne korake, da se "popravijo obstoječa volilna zlorabljanja." Ameriški državni department je navedel vrsto "zapostavljanj" od strani ogrske vlade v zadevi volitev. Ameriška vlada trdi, da so ogrske oblasti diskvalificirale "veliko število ogrskih volilcev s tem, da so bili označeni kot nacisti, Židi, prostitutke" itd. Dočim trdi angleška vlada, da je bilo tisoče volilcev diskvali-ficiranih "brez vsakega vzroka." Vladi Amerike in Anglije sta navedli še druge "zapreke," ki da jih stavijo ogrske oblasti vo-lilcem, da jih odvrnejo od volišč. Obenem naglašata, da je ogrska komunistična stranka "manjšinska" stranka, ki se "vmešava v pravice ogrskih državljanov, ki imajo pravico do svojih kandidatov." Slični protesti od strani obeh vlad so bili poslani proti rumun ski in bolgarski vladi ob priliki tamkajšnjih volitev. Dalje vsebuje protest ogrski vladi tudi trditev, da ogrsko ljudstvo ne mara komunizma. Vse izgleda, da bo protest o-stal brez posebnega odelva Ogrske oblasti so postavile vo lilne zakone, katerih se morajo držati vse stranke. Gotovo je rfti Ogrskem odklenkalo vsem fevdalnim gospodom, ki so držali ogrsko ljudstvo dolga leta pod peto izkoriščanja. Avitralija bo podría-vila vse banke Sydney, Avstralija. — Nazadnjaška struja v avstralski vladi Indonezija sprejela ameriške pogoje Vojaško letalo padlo v morje Med pogrešanimi je tudi ameriški poslanik Honolulu. 18. uvg. — Zadnjo nedeljo je v bližini Havajskega otočja prišlo do večje tragedije, ko je vsled pomanjkanju gasoli-na sredi temne noči moralo pristati na razburkanem morju veliko bojno vojaško potniško letalo s 13 potniki. Is Tokia je vozilo vojaške Častnike in diplomate, med katerimi je bil tudi ameriški poslanik v Tokiu George C. Atcheson ml., glavni MacArthurjev politični svetovalec. Oficirji in Atcheson so se vozili v bombniku B-17, ki je bil preurejen za potniško letalo. Iz Tokia so šli na Guam, od tam na otok Kwajalein, od tam pa je imela biti prihodnja postaja nu Havaiih. Prva radijska vest, da letalu primanjkuje gasollna, je prišla okrog polnoči. Pol ure pozneje je prišla zadnja radijska vest, da se je letalo spustilo na morje okrog 70 milj od Honolu-luja. Na lice mesta so bila takoj poslana iskalna letala in ladje, ki pa vsled velike teme in oblačne- Vztraja, da reši spor Varnostni svet BOJI SE SE NADA-LJUJEJO Batavija. Java. 18. avg,—Indo-neška republika je sprejela ultimat ameriške vlade za končanje vojne, ki jo je začela ho-landska imperialistična vlada pred nekaj tedni, ko je napadla republikanske ;Ue v Indoneziji. Znano je, da je indoneška vlada zahtevala, naj izravna spor zaščitni svet Združenih narodov, kajti to spada v področje te organizacije, ne pa poedlne velesile. Vsekakor je bil pritisk na indoneško vlado tako močan, da se je končno uklonila. Med tem pa prihajajo veati od holandakih vojaških oblasti na Javi, da se bitke med republikanskimi silami in holandskim vojaštvom nadaljujejo, Te vesti potrjujejo tudi republikanske oblasti. Istočasno je prišla vest (g re-publičanskih krogov, da indoneška vlada le nadalje vztraja, da se spor zanese pred varnostni svet Združenih narodov, ki naj ima končno besedo v tej zadevi. Predsednik lndoneške vlade Soekarno in general Soedirman, ki načeluje indoneškim vojaškim silam, sta izjavila, da je boljše za Indonezijo, če postane "morje vojnih plamenov, kakor ja da bi še nadalje ootftla ho-landska imperialistična koloni- ga ozračja niso mogla ničesaa , Indoneško ljudstvo oe bori je napadla vladni sklep, da se podržavi devet privatnih bank. Reakcija trdi, da vlada nima pravice za podržavljenje bank in da bi ta sklep vodil v vladni monopol financ in kreditov. Sklep o podržavljenju bank je ¡naznanil premier Joseph .Chief-'ley. izslediti, šele ob osmih zjutraj se je letalcem posrečilo, da so zapazili kraj nesreče. Rešili so tri oficirje še žive, pet pa potegnili Iz vode mrtve. Zapazili so še eno truplo, ki pa je Izgl nilo pod gladino prodno so prišli do njega. Zelo malo upanja Jo, da bodo rešili še kakega izmed pogre-šancev, med katerimi je tudi poslanik Atcheson. Morje v pri-zadetem kraju Je bilo zelo razburkano. we rudarje zadela J wa katastrofa pod morjem ^"•h.ven. Anglija. 18. avg. r " Anglijo zade- L, rudniških kata- lV1. najbrže zahtevala to,,' /1Vljt'fiJ. rudarJev. Do H I"' je prišlo v fc ' tir,,rn premogovniku p' i""i morsko gladi-t rov namreč sega " " Irakeg« morja na se-¿T ':bal1 Anglije. . 'abtreibe je bilo v rudarjev. Rešilno * takoj podalo na nedelje zvečer so h t kd le?. h ki. fe,,/ mljenju le okrog pol i/ rova pa K, k» L lajn 54 'totih. Zelo je ma-b<>do našli še kak-Pfi /»vljenju. ?elo ovirajo og-kamenja, ki se »vno rntro ln za-'lno moštvo dela j delo gre počasi \»> eksploziji pil U*v globoko pod a r>od morsko gla-upanje, da žrtve številne, to-* to upanje Raz- blinilo. Na licu mesta se je zbralo ducate ambulanc iz bližnjih mest, ki pa so drugi dan po razstrelbi odšle. Po najdenju 54 trupel so s kamijoni pričeli voziti k rovu-rakve. Odkar je vlada podržavila premogovno industrijo, je ta katastrofa prva, ki je pretresla vso Anglijo. Sploh je to ena največjih rudniških katastrof An glije v zadnjih sto letih. Ru darska unija je izjavila, da bo zahtevala strogo preiskavo. Za Anglijo je to še posebno velik udarec, ker Ji zelo primanjkuje premoga, vsled česar trpi produkcija tudi v drugih industrijah. Z obširno kampanjo ln z raznimi koncesijami, ki Jih Je dala rudarjem—skrajšanje delovnika na pet dni. zvišanje plače in zvišanje živilskih odmerkov—Je z velikimi težavami privabila nekaj tisoč delavcev v premogovno industrijo. Ts katastrofa bo na to kampanjo za povečanje premogarskega kadra zdaj zelo oteškočila. kajti vsakdo se bo bal Iti delati v premo govno industrijo. Francoski socialisti za večjo kontrolo Parlz.r-Francoskl socialisti, ki so Imeli strankino konvencijo /adnjl teden, so sprejeli resolucijo, s katero se Izrekajo za raz-tegnitev vladne kontrole nad vsem gospodar^voni, Pod vladno kontrolo naj pride vsa distribucija in produkcije potrebščin ln kmetje naj bi bili prisiljeni prodati vladi vso odvlšno žito. Socialisti so sprejeli ta sklep zato, ker hočejo iidpraviU črno borzo In zvišati produkcijo potrebščin. V Franciji Je na primer dosti žita na kmetih, v me stih pa je veliko ponianjkanjo moke. proti Izkoriščanju ln proti ho-landskl nadvladi. Soekarno je dalje izjavil, da kljub holandskl okupaciji večjih Indnnešklh mest, je Indoneška armada še vedno močna in 98 odstotkov vojakov Jt še vedno v republikanskih vrstah. Imperialistične sile, ki se naslanjajo na pomoč ameriške vlade, so edine v tem, da še nadalje obdrže svoje kolonije. Za vsako ceno hočejo še nadalje držati kolonialna ljudstva v suženjstvu. Ekonomija vseh imperialističnih sil je zgrajena na izkoriščanju domačlnsklh ljudstev—to je parasitska ekonomi-ja. Konferenca za svetovno vlado Montreau«, ftvlca,—Zastopniki 21 dr>.av, ki so se sestali na prvi seji kongresa za Svetovno zve/no vlado, bodo izdelali načrt in izvolili uradnike nove splošne svetovne organizacije, kateio cilj je ustanovitev gve-tovne vlade. Ameriko bo zastopalo devet predstavnikov ali delegatov. Med temi so tudi rasni znanstveniki In veščakl na polju atomske energije. r. j. thomas zahteva preiskavo visokih avtnih cen Blato, s kateri» Je reakcionarni aenator Brews ter skušal OMČaallti epomln pokojnega predeed nlka Itoooevelta. Je briagnllo naravnost v njegov obras. Detroit. 18. avg.-R. J. Thomas, podpredsednik avtne unije CIO, Je ostro obelili višanje cen avtomobilom kot "navadno pro fitarstvo," kt ga izvajajo avtomobilski »nagnati Zaeno Je pozval justlčnega tajnika Clarka, naj uvede preiskavo ra vzroka navijanja cen avtom Avtna industrija žanje velikanske profit® na račun odjemalcev ln delavcev. Thomasova zahteva le sledila naznanilu Chrvalerjeve korpo-raelje. da bo zvišala rene avtom od $4* do $143. To Je že š*ata avtna firma, ki Je v zadnjih dn«h na/nantla povišanje cen. Dalj«' Je Thomas zahteval, da > bi morale avtne družbe znižati i cene avtom, da se prepreči na- raščajoča inflacija in višanje cen na splošno, On Je obdolžil avtne magnata, da znašajo njihovi dobički od vaakega avta povprečno 1222. Zadnji teden je Chryslerjeva družba naznanila, da so njeni člatl dobički v pivi polovici tega leta znašali $.'M.I22,4ft7, kar pomeni, da ao delničarji dobili od vsake delnice $830 profila V lati dobi lamkega leta pa so pro. fiti znašali le M 06.1.3*1. (»ornja primarjava profltov Je pač dovolj ja»en dokaz, da Tho-mas upiavlčeno zahteva vladno preUkavo profltov in višanja i en avtov Saj so proflti Chry-slerjeve družbe v prvi polovici leta nnašall komaj 4 mllljončke v primeri "z letošnjimi za Isto dobo v vsoti nad 13(1 milijonov! ce I ril TOREK, 19 A VC V gozdovih severnega zapada la, da ima srčna bolezen, za ke-tero je najbrže podlegla. Njena življenjska pot nI bila i rožicami posuta. Vzgojiti tako veliko družino, poleg družine pa ie slabe delavske razmere in depresije za nameček, ni labko. Hi čudno, da je revica osivela od samih skrbi. Pred mesecem dm so imeli v hiši svatbo, mesec dni pozneje pa žalost. Otroci so večinoma že zapustili dom in se poženili. Njeno trn jeva pot je sedaj končana. Naj v miru počiva! Ker je Clevekuad precej oddaljen od natega mesta, ae nama nI bilo mogoče udeležiti pogra-ba. Poslala sva rože in to je vse, kar moreva storiti v nagli- Poleg svoje družine zapušča tri brate in eno sestro (našo mamo). Brat Frank Kocjan živi v Clevelandu, John v Armi, Kan-aas, Jože pa je z stari domovini na domu, kjer ji je tekla zibelka. Užaloščeni družini naše globoko sožalje! Anton TonHč. Gla» iz Fontane Fontane. Caltf__Zopet ae o- glašam iz te vroče dežele. Podnevi je res huda vročina in človek se ves skuha, ponoči pa je hladno in te osveži za drugi dun, da se zopet malo skuhaš. Pravijo, da ni bilo že 20 let tako hude vročine kot letos. Sicer pa bomo imeli v teku meseca dni zopet lepo vreme in tedaj bomo obirali sladko grozdje in prešali vince. Zopet bomo rajali v Slovenskem domu, peli in balincali! Tukaj sta se civilno poročila Joseph Richtar in L. Brezovec. Ona je dobro znana v Stauntonu, III., in S. Chicagu. Poročena sta bila na nevestinem domu, svatba pa je bila v Slovenskem domu. Bila je velika udeležba in vss je bilo vesele ter plesalo ob zvokih Simon£ioeve godbe. Nazadnje pa smo zapeli nevesti v slovo, Mary Zaje pa se je občinstvu zahvalila za udeležbo. Dan poprej ps sta se vrnila ii Minneaote mr. Primož in njegova lena. Pravita, da ne poj-deta več od tukaj, marveč se bosta nastanila v lepi Fontani. Rekla sta. da je asdaj sicer lepo v Mlnnesoti, na jesen in zimo te pa zebe. da ti šklepetajo kosti Oba sta bila vesela, ker sta prišla prav ob pravem času. ko as )e vrši ls svatba. Z možem »va se zabavala na svatbi do belega dneva, ko pa sva pilila domov, se je nama hiša zdela zelo prazna, ker^ni bilo dnina več hčere. Ob zaključku pa te vsem lepo zahvaljujemo'za udeležbo in darove, ob priliki bomo p« vrnili. J, Br oso vse. pomlad v bosni IDILA OB VOZlCfcU Miško Kranj«c V pa c. * r. t I kfr ku L J* fiJV tr.. k: sem Matijo, pa poce z mano. Že verp, da so se zgovojili i njijfc. France tudi nooe, čeprav $va prej skupaj delala. Ti pa tudi ne boš več hotela, ne?" "Ne," je rekla kratko. "Sem si mislil," je dejal nekam žalostno.. "Sko^a ,, for ni nič odgovorila, je s^am nada-1 je val: "Ce hi imel koga dobrega, bi posekala Gerbca in Lepo-šo, ki največ zvozita." Z velikim naporom sta prevrnila vagonček. Prostor, kamor so vo žili, je bil dolpčen za postajo; kakor široka, razdrapana plošča je le^al pred njima, na katerem pa je mrgolelo ljudi, W so z lesenimi, tolkači nabijali aemUP, se smejali» peli, nekaj kričali, ali pa lezli kakor rjave mravlje s svojimi zagorelimi hrbti in obrazi. "Kaj niisliš? Koliko, tisoč kubičnih msirov je že tu koliko je še treba, da bo y frft du? . In sploh, koliko je treba za vso progo? To so celi milijoni!—Potem bodo prišli zidarji in pozidajo tu postajo in kakšno lipo ali kaj bodo žasadili k hiši. Na vsaki postaji je ali lipa ali kostanj. Tako bi moralo, biti' kakor na naši: strašno lepo je. Velika stara lipa, pred hišo so gredice in tam vedno ¿vetejo rože. Potem bo pridrvel vlak in se bo tu ustavil, ljudje bodo izstopali in vstopali. Bogvej kam se bodo peljali. Škoda, da ne bomo tu, ko bo pri vozil prvič vlak tu sem . >." Premolk-nil je, ker mu sploh ni odgovorila. In kakor je prej zri po širokem prostoru, kjer se bo nekoč ustavljal vlak, se je zdaj zagledal v njen obraz. Zdelo se mu le, da je nejevoljna. "Jezna si," je rekel. "Hvala ti, da si mi pomagala. Nazaj bom že sam . . ." "Če sem že sem," je odvrnila, "bom nazaj tudi." Uprla se je v voziček, pohitela sta na izogi-bališče, ker so že prihajali drugi vozički in bi ju zaprli. Potem sta se peljala po strmini navzdol na druflo sti^an. "Lepo gre, ne?" je rekel. Ona je molčala in, se peljala. Ko sta se vrnila, je zagrabila za lopato in začela sta naglo nakopavati. "Če naglo nakopaš in ujameš pravi trenutek, lahko kake tri-, štirikrat več odpelješ kot drugi, ako ti ni treba čakati na izogi-bališču. Vse je treba preračunati," je pripovedoval. Ona pa je še naprej molčala. Ko pa je bil voziček poln, in je Štefan sam obstal ob njem, od zadaj pa so že kričali nanj, a nič manj oni na izogibališču, ki niso mogli mimo njega, je z jezo zasadila lopato v zemljo, si pljunila v roke in se z nekim divjim pogledom nanj uprla v vagonček. "Bom pa vozila, če mislijo, da me bodo s tem ugnali," je deja la s srdom. In res je poslej vozila, nako-pavala, toda ves čas ni spregovorila besede. In če je on kaj povedal, se mu je zdelo, da gre Delati je mimo njenih ušes, nakar je brezupno še sam obmolknil, Komandirju in komandantu, ki sta prišla mimo in vprašala, kako gre, sta skopo odgoVorili: "Dobro!" Delala sta, hitela, kakor bi se jima bogve kako mudilo. Sonce se je že visoko dvigalo na nebo, toda slavci po grmovju onstran pšenice so še vkljub vročini peli. Po več sto metrov dolgem odseku je brigada raz vlečena kakor v procesiji žuborela kot potok, se smejala, se spet oprijela pesmi, klicali so se, se priganjali k delu, tekmovali med seboj. Nekdo je zagnal grudo nekomu v hrbet, da je o-ni ugibal, od kod je priletela. Vagončki so škripali in cvillU po tirnicah, peli svojevrstno pesem. Goli hrbti fantov so se žgali na soncu, žgale so se roke fantov in deklet do ramen, noge visoko nad kolena, bili ao rjavi kakor ilovica. Proga se je vlekla na obe strsni. In tam ao se razvlekle spet druge brigade od koder je kakor odmev od da leč prihajala včasih pesem, vča sih veselo klicanje. In če si s« ozrl po tej sredi polja ae vijoci rjavi, razdrapani strugi, se je zdelo, da se U proga vleče nekam v neskončnost Videl si sicer samo dve sosednji brigadi, toda za njima je bilo čutiti ogromno drugih brigad. In po Hočem jifn po t«j ob "hribu rahlo zaviti črti je * *e imel koga bilo čutiti brezkrajnost dela. poprosil leta. pesmi. »Pojdi pa ti, Veronika," je re- S v^ t kaj^oreva! Toliko že kot f,r Rekel je skoraj boječe ti tudi boječi ozrl PO 15-let-j^irf dekletcu, ki je kljub tem Sa bila nekam slabotna vide-? Sam je bil v sedemnajstem, Lr visok, slok, a le še skoraj IZi Otrok. Prav zaradi te o SScosti so mu zdaj nagajali že Ikaj dni sem, medtem ko se J" hotel na vsak način izka-L Toda izkaži se, ko pa nihče Zte k njemu za vozača: na vsak Sin bi ga radi prisilili, da bi Ll vagonček m šel kopat. In V tem brezupu se ]e obrntf k Veroniki. Bilo mu je mučno, prav zaradi nje. •Ne grem," je odvrnila, se «klonila, da bi zakrila rdečico. •g tabo že ne, da veš." Pomenkoval je in dejal: «pa prav z mano pojdi. Na-bsč naj se smejijo.. Zvečer bo-bk> videli!" Vendar je tudi to bi omajalo. Kopala je naglo dalje z lopato in metala na kup Švico, kakor bi se ji kam hudo mudilo. In že je vagonček, lii vagonet, kakor mu tam pra-lijo stal naložen na ozkih tir-jncah. Od zdaj so pritiskali «jmji vagončki, katerim se je >*riv zdaj tako hudo mudilo! fckdo mu je zaklical: "Hej, ti, toeian' Ali spiš?" Sabotiral pa ne boš, da veš!" Štefan sa je Kanil, ker je še vedno gledal Veroniko, ki je tako strastno kopala. nato nekaj zmignii z ranem. se nasmehnil in se uprl v voziček, rekoč: "Bom pa lam . . ." Toda voziček se je komaj zganil, bil je prepoln težke prsti. Veronika je gledala spod čela, nato pa nenadoma vrla stran lopato, si obrisala z golo loko čelo, ki se ji je spotilo, k obrnila k drugim in dejala: "Saj vem, da mi hočete nagajati! Le očitajte mi ga! Le nagajajte, če mislite, da boste kaj boljši!" Šlo ji je na jok, najrajši bi jim pokazala jezik, ie je pa premagala, ker je vedela, da se to ne spodobi, najmanj pa tu na mladinski progi. Saj nismo doma. Pristopila je k vagončku in dejala Štefanu: "Bog se te usmili, ki si tik nerodnež in zdaj še meni nagajajo, kakor bi ... ne vem bj!—Tega ti pomorem, da ne boš tu zaviral drugih, potem pa B vzami kogar koli. Za tepca «* bom ne tebi ne komu drugemu"' Bila je strašno huda, kar W je zelo poparilo. "Saj ne," je dejal tiho. "In ne smejijo se tebi, ampak menil Najbolj še ta Blaž, ki si vedno kmisli kake neumnosti. V prav »jemu hočem pokazati . . . No, pa dajva!" Uprla sta se v vo-*«k, ki se je zdaj premaknil, [k Po petah mi ne boš vozil!" * obrnila Veronika jezno na ««¿a, ki je šel tik za njima. "Hitreje, hitreje!" so se zadrli •■daj. "Kaj se tako obirata, ka-bi bilš botrinska. Nismo na fjiji, da bi plesali. I pito. Proga ne čaka!" 'Tak, potisni malo," je rekla |**knu in se tudi sama na vso tt"* uprla. Vagonček je bil v mm teku, Čeprav je bila rah-■ vzpetina, ki pa je zadrževala »d> one za njima. L'Tu se malo," je dejal Šte-;koj sva čez." In ko sta JJ <**. je voziček tekel sam, hitreje, ker je šlo na-!»ol "Gor skoči tu zadaj," ji PJ^el, ko je že sam stal na Ni Ji kazalo drugega, r,* ni mogla dohajati vozič-■> kakor da se je še sama obe-■Hnanj Tu se vedno peljem," F dvoril on. "Če dobro potis- W*v*,Je* celih P*td««* me-ij >dt0 malo, no, in sem J*)sJI veselo, ko se je ozrl na- vi- jim je kiicaif Skoraj vas ne vi- \Mn !■ malo potisnlva," "kletu. "Tu vedno , '3"1- ujamem vozičak Potisnem in gre kar j Trebs je vedeti, a < «gabiti." Spustila k precnica. potisnila sta moč in se še malo II 'ajši kopaš, kakor vPrsial. K je odvrnila. Na progi je tre- 1'fikimal. "A Na obe strani proge, ki jt kazala svoje ilovnato rjavo raz-drapano lice, m se le počasi oblikoval^ v nekaj določnega, v nasip, so polja, pšenica, pšenica, vmes koruza, krompir» pa spet pšenioa,, Nad pšenico se dvigajo kakor velika metla košate slive.»IConpem njiv je kakšno drugo drevje, med njim grjnov-je s trnjem in v tem grmovju so vsak večer in vsako jutro prepevali slavci. Za poljem na jugovzhod so hribi z gozdovi, pa tHdi z njivami in slivovimi nasadi. Vmes čepi kaka hišica. Pod hribom je cesta in po njej drve kamioni, ki dvigajo obla- vlega na pa ie si-r^je nebo, ki s svojo modrino barva tudi sicer strupeno zele na polja, da postajajo Še sama mo4ra* kakor bi bila < na z modro galico. r Sonce se je dvignilo visoko na nefco. "Konec dela," je povedal komandant. "Pospravite orodje! t)a kdo ne pozabi kaj tul" j udje so iztresali zemljo iz oškroplje- vagonČltipv, lopata se je odtrgala od zemlje. Vsak je pobral syoje sjtvari, poleg orpdja, srajca, pulovre^ čevlje, ki so b! jih« že ¿jim} Sezuli. Zbirali so se na nasipu po četah v kolono. In ko so % pesmijo zavili med po-Ijftiijie ra?4rapana proga 09tala ti nama,' zapuščena sredi njiv- ,. "Hvala ti* Veronika,";«je dejal Štefan med potjo, ko so drugi,pelin » "Na oem pa?" je odvrnila skoraj nejevoljna "Da sem vozila? To je vendar moja dolžnost. Saj je vseeno, kaj delam." Zavezovala si je rdečo ruto na glavi. Njemu pa je bilo skoraj hudo, ker še zahvale ni hotela. Poreklo zadruge Janko Furlan V Jugoslaviji se mnogo govojri in razpravlja o zadrugi. Zato in ker vlada med delovnim ljudstvom napačno mnenje, češ da je zadruga organizacija novejšega izvora, je prav, da pojasnimo l>oreklo našega zadružništva. Naši predniki, stari Slovani, so živeli v sorodstvenih, krVnih zadrugah. Vse družine iste kr Melioracija kraških pol) V Dalmaciji je 130,000 hektarjev njiv; od te površine odpade 24,000 ha na kraška polja, ki jih ogrožajo hudourniki in poplave. V prvem letu petletke nadaljujejo melioracijo Imotsko-Bekij-skega polja, ki meri 9200 ha. Od te površine ogrožajo poplave 4500 ha, tako da doslej nI bilo mogoče redno obdelovanje. Za odtok vode iz te kraške kotline so skopali 1580 m dolg predor. "Da se pa bo mogla voda neovirano odtekati po tem pre doru v reko, je treba še poglobiti rečno strugo. Delo mora biti končano letos. Za osušitev Vrgorskega jezera, ki meri 3000 ha, so tudi zgradili predor (2125 m). Med melioracijskimi deli je treba zlasti omeniti izboljšanje zemlje ob Spodnji Neretvi (12,-250 ha). Doslej so tam obdelovali le četrtino zemljišč. Po končani melioraciji bodo pridobili 5545 ha izvrstne zemlje. V Proavetl so dnevne sveto? aa la delavske vaatL AH JIl rita te vaak dan? vi, vsi ljudje, ki so pomnili, da so njih predniki imeli enega in istega očeta, so bili združeni. V zadrugah so tako skupno živeli očetje, sinovi, vnuki in pravnu-ki s svojimi ženami.* V zadrugi ni imel nihče svoje posebne i-movine. Vsa zemljišča, poslo-lja, živina in, gospodarsko orodje, sploh vse nepremičnine in premičnine so bile last vse za družne skupnosti. Skupno ao živeli, skupno delali fn skupaj uživali sadove svojega dela: e-den za drugega (i* za - druga), vsak za vsel Vsi odrasli ljudje so imeli enake pravice. Ko je hiša postala pretesna, so prizi-dali tik nje drugo, tretjo. Več krat se je družina tako pomnožila, da je živelo nad 100 sorodnikov na istem zadružnem posestvu. Siromakov med njimi ni bilo, ker f* zadruga (skupnost) vsakogar, ki je delal, o-skrbela t vsem, kar je potreboval; skrbela je tudi za bolnike, ponesrečence in onemogle. Kdor pa se zadrugi ni pokoril, tega so izobčili. Kot klatež brez do ma in sorodstva je nosil pečat strašne kazni. Zadrugi je načeloval starešina, ki so mu ponekod rekli vla-dika, drugod gospodar ali gazda in spet drugod knez ali kmet. Spočetka je bil lo najstarejši moški v zadrugi (starešina). Po njegovi smrti so moški zadružniki izvolili novega gospodarja. Izbrali so si najzmožnejšega. Tudi žene so lahko postale starešine. V naših starih zadrugah je vladala enakopravnost. Stsrešina je bil upravnik: Vodil je zadružno gospodarstvo, odrejal delo, skrbel za domače potrebe. Bil je tudi sodnik in je razsojal prepire ter odrejal kazni. Končno je bil še svečenik, ki je varoval zadružne sve tinje in daroval bogovom. Vsi zadružniki so ga ubogali in spoštovali. Ufottim' starešinam so v zadrugi oh ran iif dober spomin in njih podoba Jim je bila sve tinja. Vsi udje iste zadruge so se imenovali po svojem prvem gospodarju. Ce je bilo temu ime Peter, so se njegovi nasledniki-zadružniki imenovali Petroviči, če je bil Pavel, Pavloviči. Markovi jK>totnci so bili Markovičl, Radotovi RadoviČi, Ivanovi Ivanove! Itd. Tako so nastali priimki in vasi in iz teh tudi nekatera mesta (Vinkovcl, Vidovi-či itd.). Župa ln plamena Ko se je kakšna zadruga lz- /z kulturno-prosvetnega življenja delavcev na gradilišču v Mostah redno pomnožila in je postal njen, življenjski prostor pretesen, se je nekaj zadružnikov ločilo od stare družine in se naselilo nekje v bližini ter si usta novilo novo zadrugo. S staro zadrugo so ostali tesno povezani, v prijateljstvu, v zavesti skupnega rodbinstva. Stara zadruga (matica) je bila torej zvezana z novimi zadrugami. To zvezo vseh zadrug, (vasi), ki so zrasle iz prvotne zadruge, so i» menovali župo. Vsi župljani ao kot potomci enega in istega pra deda tvorili pleme. Starešine vseh zadrug iste župe so se pogosto sestajali, se skupno posvetovali o potrebah vsega plemena in si volili vrhovnega poglavarja ali župana. Ker so družine prvotne zadruge uživale večji ugled, so najraje volili župana iz prvotne zadruge. • Ia takih odličnih rodbin se je» ko sta se pričela v zadrugah izgubljati skupnoatni čut in uveljavljati izkoriščevalski element, polagoma razvilo plemstvo ali žlahta (boljari, vlustelini, pani ali ae-mani). Včasih so se plemena preselila v drugo deželo, kjer je bik) dovulj zemlje in bolj varno prod sovražnimi napadi. V novi naselbini so gore in vode imenovali z enakimi imeni, kakor ao jih imeli v starem kraju. Zato imamo še danes po vseh slovanskih deželah na severu kakor na jugu gore, reke in kraja s enakimi imeni: .Bistrica, Zagor je, Trnovo, Kum, Polje itd. Dol» go Slovani niso imeli dršav, marveč le posamezna župe. Ker pa je bila vsaka zase prešibka, niso mogli doseči one politične moči kot sosedni narodi. Ispre-videli so, da se morajo »družiti in da se la v združenih župah lahko branijo pred sovražniki. Kakor je lz zadrug zraslo pleme, tako je lz združenih plemen naatal narod. Zdrulena plemena so si v skupni oorbi za časa vojne izvolila vojskovodjo, velikega kneza aH velikega župana. Obramba pred lskortŠčevsld Naše nove gospodarske zadruge torej niso nikaka nova iz najdba, ampak so le oblikovno prikrojene novim prilikam ter so vznlkle na izkustvih iz dan današnjega praktičnega življenja. Njihova prirodnost, njihova pravična urejenost jim nare kujeta trdno povezanost, med sebojno pomoč, sodelovanja, skratka skupnost. Ogroženi od prlrode in ljudi (sovražnikov) (Dalja .na 4. atrsni.) Ljubljana. — Naselbina delavcev ob Žirovnici, kjer gradijo eno največjih hidrocentral, je podobna mulemu mestu. Tudi življenje je v tej začasni naselbini zelo živahno in razgiba no. Sredi lepo urejenih stanovanjskih barak je menzu in lepa dvorana s stalnim odrom. Na zunanjih stenah dvorane so iaobešeni veliki grafikoni, ki prikazujejo uspehe dela po skupinah. Malo naprej je soba z mizami, stoli in knjižno omaro — rdeči kotiček. Naselbina gradi-lišča ja dokaj preprosta, vendar pa je zelo živahna. Ob večernih urah po delu se zbirajo delavci od vsepovsod: iz rovov, nasipov in od drugod. Od sonca ožgani obrazi se ustavljajo pred grafikoni, primerjajo delo svoje skupine z uspehi drugih skupin, si razkladajo težave in vzpodbujajo k intenzivnejšemu delu. Nobena skupinu noče biti zadnja, vsakdo sc dobro zaveda, da je od posameznika odvisna izpolnitev nalog skupine in celotnega delovnega kolektiva. Ni redek slučaj, dn pride pred grafikoni do debat, ki so včasih zelo ostra. Drugi se zbirajo v čitalnici, prebirajo dnevno časopisje, debatirajo o dogodkih, šahirajo. Delavci iz različnih krajev naše de šale ae v pogovoru seznanjajo z delom ostalih in razpravljajo o tem, kako bi v celotnem načrtu najbolje rešili svoje naloge. Delovni kolektiv hidrocentra-le v Mostah je eden najboljših gradbenih kolektivov. Za take uspeha je gotovo imelo načrtno in organizirano kulturno prosvetno delo zelo važno vlogo, na samo lndirektno, to je kot dopolnilo aH razvedrilo, pač pa je tudi dvigalo zavest delavcev sa mih pri premagovanju najrazličnejših težav. Tovariš, ki ima skrb za prosveto delavcev, je izjavil, da na novo zaposleni delavec dobi že v prvih 14 dnevih popolnoma drugačen odnos do dela. Rusnica jt, da ja ravno na gradilišču v Mostah procent delavcev, ki samovoljno zapuščajo budo mladine. Prvo prireditev ob otvoritvi mostu je imela mladina. Nato so se prijavili tudi starejši in začeli vaditi nove igre. Večina igralcev pa doslej še ni bila na odru Kljub temu so zaigrali dobro in in gostovali cele v okoliških krajih tn pri drugih sindikalnih podružnicah. Pri raadeljevanju vlog so skoraj vedno težav«, premalo jih Je in ljudi, ki bi želeli igrati, preveč. Podjetni mladinec Marko, ki je že nekoliko izkušen v igranju, je zbral nekaj mladincev in akle-nili so, da se bodo poleg skupnega aindikalnega, še sami organizirali svoj mladinski dramski krožek. Ob večerih študirajo vloge in se vadijo; za vsako novo igro se hočejo temeljitaje pripraviti, Zanimanje ostalih za prireditve je veliko. Dvorano napolnijo do zadnjega kotička. Večkrat obišče delavca tudi potujoči kino. Takrat seveda ne zdrži nobeden v svoji sobi pri še tako zanimivi debati, knjigi aH igri. Med delavci je pa tudi nekoliko takih, ki jim je laatno Izobraževanje otežkočeno — na znajo brati. Tovariš iz uprave s« je ponudil, da jim bo pomagal. V začetku je marsikdo okleval, da hi se prijavil v analfabetski te čaj. Mislil je, da se mu bodo drugi smejali: Stvar pa je sanl-mala tudi starejle, posebno po prvih uspehih krožks; Drugi ao Itm pomagali ln kpnčno ae Je tudi stari Jovo z veseljem ln ponosom lastnoročno podpisal, pre de« je odšel domov v Bosno. Povprašal aem, kako je s množičnimi sestanki. Imajo konfe-tence, predavanja in študijake «estanke. Težava ja ie ta, da ne morejo zajeti delavstva v oelo-il, ker delajo v izmenah. Potna <(ali ao al z oanovanjem študijskih krožkov po sobah. Skrb 'M študijsko gradivo ima atare-tlna sob«. Dvakrat na teden se oatanovalci zberejo in prebiralo važnejše članke lz čaoopiaja, Hudirajp nov« brošure; v doba ah ai razčiščujejo pojme ln raz-delo, minimalen; dogaja sa ealo, govor sa po večini zavleče, ker videli! Nogo, ki bodo pogasile Taft Hartlarvam snlldalsvaki «akoo da delavci, ki odhajajo na do pust, poskrbijo, ds delo skupina "gre po planu" in zato poiščejo ljudi, ki jih nadomestujejo m«d dopustom. Doka/, zavtstl ln vžlvljanja v delo, dober zgled zumudnikom in tistim, ki neupravičeno izostajajo, Tu v Mostah lahko vidimo, da d«lav«c dela, ker čuti, da bc s svojim delom koristil skupnosti, ne glede na to, koliko dobička bo aam imel pri tem. Mnogo j« prime rom Junaškega premagovanja težav pri d«lu. Središče prosvetnega dela na gradilišču j« rdeči kotič«k. V to, za enkrat preprosto opremljeno sobo prihajajo ob vsaki uri, posebno pa zvečer, delavci in prebirajo časopisje, brošure, revije. Knjig« si izposojajo in jih prebirajo v sobsh, ker je prostor premajhen in tudi ni namen kotička, da bi postal nekaka Čital niča. Časopisi so iz vseh koneov In krajev; dobiš poleg slov«n-skih, srbske, hrvstske, Italijanske in tudi madžarske, tako da vsadkn dobi nekaj zas«. Rdeči kotiček je postal osrednje shajališče delavstvs in vsakdo rad pogleda vanj. Za boljšo uredi tev ln udobnejšo opremo so pravkar dobili nakazano večjo vsoto denarja. Urediti ga hočejo tako, da se bo delavec res v njem udobno počutil in da bo imel na razpolago najrazličnejše čtlvo. Knjižnica ima približno 200 knjig. Za začetek je že, toda povečati jo bo treba. Zanimanj« za knjig« Je veliko, kar nam potrjuj« dejstvo, da so bile skoraj vse knjige v dobrih 14 dneh izposojene. Posameznik! po vprsšujejo po knjigah, ki jih v knjižnici še ni in knjižničai mota vedno naročati nov« in nov« knjige. Rilec i kotiček ln knjižnico je uredila uprava, delavci pa so pokazali samoiniclativnoat pil osnovanju lasloega pevskega zbora in dramatakega krožka. 8 pevskim zborom Je bilo v začetku težavno, ker ntao imeli pevovodja Končno so ga le Is-ukmli nekje in sedaj kar gre Ubrsna slovenska narodna In u metu« pesem poživlja dalo ln daj« poseben loi» raznim a lavno* Um In proalavam Dremat anov pritegne prav vae. S oo-itanovalc«m pa se lahko tudi lepše in bolj po domaČ« pogovorijo. Zvečer je v taborišču lepo ln živahno. Nekateri igrajo odbojko, drugI balinajo. Predan poležejo k počitku, se v sobsh ali pred barakami ob zvokih lahke glasbe, ki jo prenaša zvočnik, pogovarjajo o delu, o obnovi in petletki. Debatirajo ln s« seznanjajo z dogodki, pasljhro zasledujejo vs«, kar so dogaja doma in v tujini. V teh pogovorih, katerih a« udeležujejo delavci drugih narodnosti, |i krepijo delovno savost, spozna vajo s«b« ln drug«, utrjuje bratstvo. Naslednji dun pa primejo za orodje še z večjim veseljem in «lanom. Vsaka skupina s« trudi, da bi za več odstotkov presegla mesečni plan še pred koncem meseca. (Ljud. pravica.) ki. a- NEKOLIKO KOMENTARJA K OBSODBI DR. POKLANA (Nadaljevanja s t. atraai.) stlm ljudem, ki so s« skozi dolga leta v šumah bojevali za svobodo slovenskega naroda, medtem ko Je on lepo Živ«l v tu Jezemstvu in se pehal za ministrskem stolčkom v kraljevski vladi. In ne samo to: pradno je rnisa Stone odšla iz LJubljane, ji je naročil naj pove n, govim prijateljem v Amerl naj delujejo proti novi Jugos vijl In naj skuša vplivati v tej smeri tudi na Adamiča. Vae kaže, da dr. Furlan ni mogel zapopastl, da se j« v Ju-goalaviji izvršila velika revolucija, raeno pa je najbrže bil se lo užal)en, ker ni Ml imenovan vsaj za ministra, in pričel Je in-trlglrstl. In ko človek enkrat zaide v blato, se vanj pogreta globlje in globlje. Pisec seve ne bo trdil, da )« dr. Furlan zaslužil smrtno kazen, ker pač nt v«, kako daleč je zašel, vsekakor pa njegova preteklost kafte, da ni govora o kakem nodoll-nem človeku, ki j« postal "žrtev komunističnega terorja", kakor bi to rada prikazala uradnika Ameriške Domovine m Cilase Jugoslovani ao drago plavali za svojo avobodo, zato n« puste nik/imur.jda N ja igral s to svo- bodo in iskal v inozemstvu po-skl krožek se j« osnoval na po- moči za pieobrat. PROSVETA KRIVDA FRANCE BEVK (Nadaljevanje) "Današnji obtoženec- je duševno tako «trt, živčno tako uničen, da ne bo prenesel tega načina zasliševanja. Prosim, gospod predsednik, da mu stavite drugačna vprašanja." Predsednik je položil svinčnik na mizo. Skozi okno se je ukradel en sam žarek pomladanskega solnca in posijal na njegov obraz. Bil je slišen oddaljen ropot vozov. "Jože Seljak, odgovarjajte počasi, saj se nam ne mudi. Torej ... vi ste bili usodnega večera v gostilni v družbi vaših fantov in deklet?" "Da." "Pili ste čez navadno mero?" "Da." "Prosili so vas, da greste po harmoniko. Sli ste in ste se vrnili čez nekaj časa s praznimi rokami?" "Da." . "Vi samo pritrjujete," je zapel predsednik razburjeno. "Recite vsaj besedo!" "Kar ste rekli, je vse resnica," je pritrdil Jože komaj slišno. "O resnici ni dvoma," je poudaril predsednik. "V gostilni so se norčevali iz vas. Vi ste vzeli nož, ki je ležal na mizi in dejali, da greste . . Jože je molče prikimal. "Sli ste. Kaj se je nato zgodilo?" Jože je gledal nepremično, stal Je pred prepadom, čez katerega ni mogel. Tedaj se je predsednik nenadoma zdramil, zvišal glas zelo visoko in dejal s poudarkom, pribijaje slednjo besedo s svinčnikom na mizo: "Sli ste in zabodli hlapca z nožem v trebuh, vzeli harmoniko izpod njegove postelje In odšli z njo iz hiše, kakor da se ni nič zgodilo." Te besede so porazno vplivale na Jožeta. Mrščsvica ga je spreletela po životu. Medtem ko se je ozrl omotičen po ljudeh, je zaslišal glas državnega pravdnika: "Ne samo ¿o. Zaigrsl je poskočnico mimo okna, za katerim je ječala njegova do smrti ranjena žrtev." Te besede so bridko padale v Jožetovo dušo. Gledal je v rdečkasti pravdnikov obraz, v njegov pikri smeh, ki se je naslajal nad njim . . . Nato je izginilo vse. Pred rdečim obrazom je rastel vrtinec zamolklih mavričnih barv in se vrtel s tako nsglico, da ga oči niso mogle dohitevati. . % "Povejte, ali ste storili to ali niste?" Jože se ni zsvedel več, kdo ga vprašuje. Skozi vrtinec je odgovoril rszločno: "Da." "Cemu ste to storili?" Nov prepad, novo vprašanje, na katero si še sam ni določno odgovoril. Molčal je in zrl v vrtinec, ki se je zdaj sukal počasneje pred njegovimi očmi. "Cemu ste ubili človeka? Ksj vam je storil?" Treba je bilo odgovoriti, vprašanje je vrtalo s svedrom vanj. Obrisal si je potno čelo. Vrtinec se je vrtll čimdalj počasneje, barve so izginile, zjasnilo se mu je pred očmi, prikazal se je predsednikov obraz. Joie je odgovoril, kar mu je prišlo na misel. "Ker mi je bil hišna vrata zaprl . . ." Državni pravilnik se je razburil. "Ker vam je vrata zaprl? Koliko je bila takrat ura?—Saj dovolite, gospod predsednik?" "Ura?" je iskal Jože v spominu. "Deset." "Ob deseti uri se vežna vrata zapirajo. In radi tega, ker ste našli vežna vrata zaprta, ste ubili človeka?" Jože je občutil mržnjo do tega obraza. S težavo se je ubranil novega vrtinca, ki se je nabiral pred njegovimi očmi. Zdelo se mu je, da je izgubljen. Kakor utopljenec hlasta po bilkah, se je oprijel drugega izgovora. •Tepel me je." "Tudi to vas ne opravičuje," mu je rdečela-sec padel v besedo. "Mojo mater je hotel poročitL" "Vaša mati je vdova in se sme poročiti s komurkoli. No, zakaj ste ga umorili?" Jože je bil razorožen, njegove oči so iskale pomoči. Sklonil je glavo. "Ne vem." "Vi torej ne veste?" se je oslonil državni pravdnik. "Kako naj vemo mi? Mi ga nismo umorili . . r "Govorite!" je spregovoril predsednik znova. "Vzroki, ki ste jih navedli, niso tehtni. Radi česa takega Še—vrabca nihče ne umori." "Tega ... ne morem povedati.. .** "Zakaj ne morete povedati?" je postajal predsednik nestrpnejši. "Zato, ker tega ne vem. Takrat sem vedel vse . . . sem vedel vse, sicer ne bi bil tega storil . . Nato je zopet vse izginilo . . Te besede je izrekel, nato je sedel in se ni več ganil. Predsednik je pogledal po navzočih, kakor da ne ve, kaj naj stori. Slednjič je Nastavil še eno vprašanje: "In ne ve tega nihče razen vas?" Jože je dvignil glavo, pomislil, nato je sko-mizgnil z rameni. Odvetnik se je vzdignil: "Predlagam, da pustite obtoženes, da se pomiri . . . Zdi se mi, da je povedal vse, kar je vedel in znal." Odvetnik je sedel, predsednik je pogledal še enkrat po navzočih in spregovoril: "Gospods, današnja zadeva, o kateri bomo morali soditi, je težka. Posvetimo rsdi tega vso psžnjo zasliševanju prič. Naj vstopi Simon Klavžar, vulgo Čufer." Čufer se je prikazal, obstal, gledal po ljudeh in vrtel klobuk med prsti. Predsednik je blebetal: "Prisegli ste. da boste govorili resnico, nič drugega nego čisto resnico. Povejte, kar veste!" "Ne vem, kaj me vprašajo, gospod sodnik," je dejal Čufer. "Ali poznate današnjega obtoženca?" Čufer je pogledal Jožeta po strani. "Nič slabega ne vem o njem!" "Izpričevalo o lepem vedenju bo dobil od nas," se je oglasil državni pravdnik, "Vprašamo vas, ali ga poznate," je dejal predsednik trdo. "Streharjev Jože je, sosedje smo—kaj ga ne bi poznal!" "Kakšne besede so vladale v Seljakovi hiši?" je vprašal predsednik. In Čez nekaj časa, ko je Čufer mencal in ni dejal nobene: "Mislim— med materjo, med hlapcem in med tem le si- nom. (Dalje prihodnjič.) Egoist I. Splšarska. Leningrad "Človek se ne rodi zaradi sebe." (Ruski pregovor.) V tistem času se Pavle Vsr-kin ni gledal v ogledalo, niti se mu ni dal fotografirati. Mogoče je zaradi tega pozabil, kako je izgledal prve tedne svojega bivanja v tovarni. Vendar v spominu tisti, s katerimi dela, živita dva Varkina: neumlt, v u-mazani obleki sajaste barve, ki jo je nosil, kot svojo lastno ko žo, ne el stalno »krh tetke fcure. zaradi tega. ker je bila včasih za njega zelo ko-rutna Tnki fcurl m» Je smilil rapu-ičeni deček, ki m imel ničesar. Kdaj se bo on naučil toliko zaslužiti, da si bo lahko kupil vse, kar mu Je potrebno? V času težkih vojnih let je še posebno težko začenjuti samostojno življenje. In tetka Sura je, vzdih-nivši globoko po ženski navadi, tolažila dečka z nežnimi besedami. * Ob neki priliki je stopila k Pavlu z zavitkom. V papirju je bila čista delavska obleka iz siv-kastega blaga. Obleka je bila že nošena na nekem močnem telesu, zato je bila udobna in široka ter še precej dobra. "Naj ti bo za zdravje. Svojo pa sleči. Zašila in oprala ti jo bom." Pavle je opazi), da je tetka fcu ra, ko se je ločila od obleke, imela solzne oči, da so se ji tre-sle roke in drhtele gube ob desnem očesu. "Če ji je žal. zakaj pa daje," le hudobno pomislil Varkin. In ta občutek je rksenčil občutek hvaležnosti. Ustrašil se je. da mu bo začela dajati kakšne življenjske napotke, kot na primer, da mora nositi in paziti na obleko, pa je zamrmral "hvala" In odhitel Če bi bil Pavle nežnejši In pailjivejši proti ljudem, bi mu gotovo tetka Sura sams poveda la da Je noail to obleko njen ljubljeni sin, ki je padel na fronti In postalo bi jasno zaksj , so ti drhtele roke in zaradi česa so se «»solzile starkine oči. Tods zs Varkins ae ni briga la samo tetka fcurs Nekje se ie razgovsrjsU. gs omenila in Pav Is so,opazili mnoffl. Kom* ' somolski organizator mu je pre- skrbel nove ¿evlje. Nekdo mu je podaril brisačo, nogavice In košček mila. Nekdo mu je pre-skrbel brezplačno objavo za sa na torij. In vse to "nekdo" Pavle ni niti utegnil spoznsti teh ljudi. Bil je prepričan da mu morajo vsi pomagati In včs slh se mu je zdelo ds vse to še nI dovolj. Navadil se je bil, da je tožil tudi takrat, kadar bi si bil lahko sam pomagal lz tež kega položaja. In pomllovall so ga ln razvajali. Pavle se je vidno spremenil Njegovs delovna obleka nI več izgubljala barve zato, ker je tet ka Sura redno skrbels za njo ln jo čistila od madežev ter uma zanlje. Pavlovo lice je postaja lo v«e bolj okroglo ln rožnato. Njegove roke so doblvsle občut Ijivost in spretnost, gibčnost in smelost. Pavle se je navduševal nsd mehanizmi. Ko Je mladi moj ster Surgučev opazil nadpo-vprečne sposobnosti Vsrkina. gs je v krstkem času naučil popravljati obdelovalne «troje in to tako, ds so ga vrstniki imenovali "kirurg". Dobro in it dokaj hitro je "zdravil" najkom plicirsnejše obdelovslne stroje ne da bi se kdsj koli zmotil, je dolemsl svojstvo okvare. Tako je Pavle odrastel v oddelku. obdan z nežno pozornostjo vsegs kolektiva SedsJ Ims že 18 let. On je visoko strokovno uspoaobljen. ima u-dobno sobo in dobro garderobo. Ntmu^vfč potrebna pomoč to» vartšev kot včasih Vendsr tudi sedaj prešivlia težke dneve In /oprt se ne dogaja, ds bi se ko- lektiv za njega ne brigal. Ob neki p/ilild ao mu iz žepe ukradli celo plačo. Tovariši so mu posodili denar. Pavle je obolel. Tovariši so ga obiskovali, kurili so mu peč in mu pomagali, da hitreje ozdravi. Varkin se rad poslužuje pomoči onih, ki ga obda/ajo in je vse to že davno sprejel kot nekaj, kar mora biti. Vendar ne bi mogel nihče v oddelku pozitivno odgovoriti na tole vprašanje: "Kaj pa je Varkin sam napravil do sedaj za svoje tovariše?" Ob tem vprašanju bi se spomnili dejstev, da ta mladenič vrača kolektivu za vso njegovo skrb—črno nehvaležnost. Takoj poleg Varkina stanuje 19-letni Grigorij Hlopkov. Soseščina ju vendar na nek način veže. Prihajata eden k drugemu. Včasih gresta skupaj v tovarno, včasih se skupno vračata domov. Grigorij Hlopkov ne stanuje sam. Od njega sta odvisna mali brat in sestra. Grigorij bi ju lahko dal v dečji dom, vendar je obljubil materi, ko je umirala, da bo malčka sam vzgojil ln ju {a noben oceno ne bi dal,pd sebe. Mladenič ima z otrokoma mnogo skrbi. Res je, da mu v njegovih skrbeh pomaga tudi so-rodnica. Ona ju pere, popravlja obleko in skrbi za gospodinjstvo. Vendar največji del skrbi seveda nosi Grigorij. Zdaj mora na roditeljski sestanek v Šolo, kjer se uči brati, zdaj popravlja sestrine igračke, zdaj sede za knjigo o otroški psihologiji, nato se poškropi z milnico, ko umiva malčka. Grigorij mora opustiti nogometne tekme, klubske prireditve in večere. Če se pa kam odpravlja Pavle navadno s^ppi za Vsak primer do soseda. Kaj boš pa danes delal, družinski človek? Bolje bi bilo da daš otroka v dečji dom, bil bi vsaj' svoboden—mu svetuje Varkin. Se niti enkrat pa ni prišlo Pavlu, da misel, da bi ponudil sosedu svojo pomoč čeravno so se drugI tovariši spomnili da to narede. Kaj bi tudi veljalo Pavla Varkina n. pr., da bi rekel kakšen večer*:* — Pojdi danes Griša v kino! Jaz bom pa posedel pri malčkih —. Toda tega, da bi pokazal proti komu še tako majhno pozornost ni od Pavla Varkina uča-kal nihče. i Viktor Semenjak bi se lahko spomnil tudi drugih stvari. On je zvedel, da je kupil Pavle Stendhalovo knjigo: "Rdeči in črni", pa ga je prosil, naj mu jo posodi za dva dni. — Ni moja. Dali so mi jo pod pogojem, da je nikomur ne posodim,—se je zlagal Varkin, samo, da bi mu ne bilo treba posoditi knjige. Na mnogo takšnih primerov bi se tovariši spomnili, in molčeči Senja Adamov bi gotovo z grenkobo pripovedoval o razžalitvi, ki mu je bila povzročena. Senja Adamov prav tako popravlja obdelovalne stroje, vendar odkrito povedano, po sposobnostih je mnogo za Pavlom BiH Odom. ki Je pretekli teden naredil rekordni polet okrog sveta v 73 urkh, po pristanku v Chicagu. kjer sta ga čakala sinček ln hčerka« Varkinom. Ob neki priliki so poverili Sen j i nalogo, da popravi obdelovalni stroj "Dip 300". Ker Adamov ni dobro poznal ureditve tega stroja, se je mučil z njim in moral nekajkrat stopiti k Varkinu po nasvet. Najprej se je Varkin izgovarjal, da' nima časa, potem pa je naenkrat grobo odbil upornega dečka: — Ti si zadolžen z delom, delaj! Adamov obdelovalnega stroja ni dobro popravil ter se je ta v kratkem zopet pokvaril. In tokrat so zadolžili Varkina, da popravi "Dip 300". Začel je spretno in previdno pregledovati mehanizem. Pristopil je Senja Adamov. Bilo mu je zelo težko zaradi napake, ki jo je napravil in je želel spoznati, kako bi moral postopati, da bi se ta napaka ne ponavljala več. — Ne moti me! Pojdi, — je jezno rekel skozi zobe Pavle in s telesom zakril svoje delo. Na koncu dneva je stroj oživel pod njegovimi rokami. Adamov je potlačil zavist in občudovanje in je Pavlu ponovno postavil vprašanje, ki ga je mučilo, kaj je bilo s strojem in v čem je on, Adamov, napravil napako. — Predolgo je, da bi ti povedal. Ti pa se dečko nauči, da sam spoznaš in najdeš napako. Počalcal je in v šali potisnil dečku čepico na oči in je odšel nepristopen in nasmehujoč se. Na žalost se teh dejstev v oddelku ni omenjalo in se o njih ni govorilo. Varkin dela dobro, kar pa se tiče njegovega odnosa do ljudi—ali ni to njegova osebna stvar? Saj ni Varkin nikomur ničesar hudega storil. Toda, če ni tudi nikomur nič dobrega storil, ali to ni vredno, da bi se o tem govorilo? Ali ni kolektivu žal, da je zrasel v njegovi družini hladen in nepristopen človek, ki samega sebe proletarec Je ▼ boju sa pravice delavcev 42 let. NAROČITE 81 GA1 Stane sa celo leto S3. sa pol leta $1.75. • •••••••• sa tri mesece $!• ljubi—egoist? Kako je neki prišlo do tega? Ali še vedno rase-jo taki, se li morda ne kažejo take «goistične poteze tudi pri drugih? — Mnogo tovarišev imam, ali prijateljev pa nimam — je ob neki priliki bil Varkin iskren po 4 vrčkih piva na prireditvi v tovarniškem klubu. Zakaj ni njemu nihče prijatelj? "Tisti, ki samo sebe ljubi, ni nikomur ljub," pravi ruski narodni pregovor. Malo je povedano, če se reče, da nepristopen, egoističen človek samega sebe obsoja na samoto, se ropa radosti in prijateljstva, on povzroča, četudi neopazno, škodo vsemu kolektivu, zato ker ruši komaj ustanovljena pravila skupnega življenja in morale. Pozornost proti tistim, ki ga obdajajo, skrb za nje in pomoč slabšim so lastne sovjetskemu človeku. Pri državljanih naše dežele se vse gradi na vzajemnem zaupanju, na veliki soglasnosti, kjer je Zveza ljudi skovana z edinstvenostjo nazorov, ciljev, ustvarjalnim delom in krvjo na vojnih poljanah, je visoko razvit občutek tovarištva. "V prijateljstvu je resnica," je dobro rečeno v narodnem pregovoru. V prijateljstvu, v edinstvu je sila." V naši boljševiški družbi se je rodil nov pojem "boljševiška nežnost". Pozornost aktiva je propo-trebna vsakomur. Toda vsakdo ne vrača toplote za toploto, nežnosti za nežnost? Pavlu Varkinu tisti, ki;ga obdajajo, niso nič TOREK, 19. AVGUSTA mar, njega ne vznemirjajo, min, razžalitve in nesreč, gega. Vzemimo, da je pri nas m-takšnih ljudi kot je^vfe ^ dar so še. Egoizem še ni r! vsem izginil. Kaže * 2daj * teh, zdaj pri drugih, zdaj v¿3 in zdaj v onem. H "" --— Poreklo zadruge (Nadaljevanje s 3. strani.) so že v starih zadrugah pozna! življenjsko modrost, da se m< rejo ohraniti samo v čim šir in čim trdnejši organizaciji, delovnem kolektivu, ki naj ni di poedincu pravice do njegovi nasproti skupnosti prevzeti dolžnosti. Iz praktično uvelja* ljenega načela enakovrednos človeških bitij, o enakih dolžn stih vseh zadružnih dela zrno nih članov zadruge je bujno p ganjala zavest demokratičnos enakopravnosti, pravičnosti. Danes nam priroda ni neva na. Znanost si jo podreja. N varni pa so ljudem izkoriščevj ci. ki jih je malo, a so gosp darsko močni, združeni v razr du kapitalistov nasproti razre< delavcev in kmetov. Zato naše zadruge prvenstveno g spodarskega značaja. V svoje bistvu se nič ne razlikuje i nekdanjih sorodstvenih zadri Njih obrambni značaj v gosp darski borbi proti sovražnil delovnega ljudstva in njih t< nja po gospodarski demokrac sta v bistvu enaki onima iz da nih časov. Tako sedaj povzemamo, pri] godeno novim prilikam zadri no načelo kot edino prirodr utemeljeno, pravilno in usp< no. Še en delavski počitniški dom CO Enotn sindikatov odprt. Nedavno je I izročen svojemu namenu dela ski in nameščenski pocitnii dom na pobočju Fruške gore Testeri, kjer je bilo nekoč kn< je veleposestvo. Dom se in nuje "Fruška gora". Ta dom, ima 50 postelj, bo osnova zgraditev novih domov. Razni mali oglati FOR SALE 2 Flat Brick Bldg and one Ba ment Flat—Stove Heat. Price $4200. 1917 S. Jefferson St. NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na prta (August 31. 1947). poleg vsi« Imena na naslovu pomeni vam Je a tem datumom potel naročnina. Ponovite Jo prsi da se vam list ne usls sjsssssrttttffri i ......* All ate naročeni ns dnevi "Prosveto"? Podplrsjte svoj ¿i naroČite si dnevnik prosveto Pe sklepu 11. redne konvencije se lahke naroči na list Presveie is prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is one družine k eal nsroi nI ni. List Protveis stane ss vso enako, ss člane ali nečlane $8.00 m ono letno naročnino. Kot pa člani še plačajo pri seesmeniu $U0m tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsreka. reči. da Jo list predrag ss člane SlfPJ. List Proevets Jo vaša lastnina Is gotovo Jo v vsaki drušini nekdo. Id M rad «tal Ust vsak dan. Pojasnilo«-Vselej kakor hitro kateri teh članov, preneha biti člss SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj 1W tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je teko ikupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lirts, in obenem doplačati dotično*vsoto listu ProsveU. Ako te«« n« stori, tedaj mora uprsvništvo «nižati datum za to vsoto n«r<*nt*u. STE 81 ameriški dru2inski koledar LETNIK 1 947. ie naročili? Stane $1.50. Za ▼ stari kraj S145. V salogi Imamo tudi Adamičeve ter rasne druge angleško 5 knjige. la pa VELIKO SLOVENSKIH. Pišite po cenik. Naslovi Cona listu Prosvota Jot Zs Zdruš. dršave In Kanado $8.00 1 tednik In______________S 80 2 tednika in_______$.10 3 tednike ln_________4.40 4 tednike ln________$.20 $ tednikov in____________2.00 Za Evropo Jo.---- Za Chicago In okolico Je 1 tednik In-------------- 2 tednika to-------------- 2 tednike In......... 4 tednike ln----------- $ tednikov to -.....— ...JI 1.00 $9.S0 711 . s to . 4.70 J .50 Ispolnlto spodnji kupon, prileti te potrebne vsoto ^ •loner Order v pismu in al naročite Prosveto. Ikt ki Je veša lestais PHOSVETA SlfPJ. tO$7 So. Lawndale Ave. Chicego U. HL Priloêeno pošiljam proletarec! S ruE j IS ! 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO S3. ILLINO II Ustavite tednik la ge pripišite k moji členov moje druilnei ___ČL ________ČL j Hev eereéaik (9 vv» f mr