/rruAA^/tc/i UNIVERZA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV V LJUBLJANI ZBORNIK ZNANSTVENIH RAZPRAV IZDAJA PFOFESORSKI ZBOR JURIDIČNE FAKULTETE II. LETNIK 1921-22 V LJUBLJANI 1922 SAMOZALOŽBA NATISNILA .NARODNA TISKARNA" V LJUBLJANI 44žW 50952 / Jl*-A te/ •&! 1 ^ OiodVlSov Kazalo. — Table des matieres. Univ. prof. dr. Ivan Žolger: Kršitev mednarodnih obveznosti in njena pravna posledica (mednarodna krivica) .... 1 Univ. prof. dr. Leonid Pitami c: Državno in meddržavno pravo pod vidikom enotnega sistema..........................119 Univ. prof. dr. Stanko Lapajne: Meddržavno in medpokra-jinsko stečajno pravo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ........................132 Univ. piof. dr. Rado Kušej: Posledice državnega preobrata na polju patronatnega prava..........................140 Univ. prof. dr. Metod Dolenc: Kriminalnopolltična presoja določil zadnjega odstavka čl. 12. Vidovdanske ustave . . . 160 Univ. prof. dr. Ivan Žolger: La violation de 1’obligation internationale et sa consč-quence juridique (le dčlit International) ........................ 1 Univ. prof. dr. Leonid Pitaml'c: Le droit constitutionnel et le droit International envlsagčs comme systeme unique ... 119 Univ. prof. dr. Stanko Lapajne: Le droit international et in-terprovincial de faillite dans le Royaume des Serbes, Cro-ates et Slovfenes................132 Univ. prof. dr. Rado Kušej: Les consčquences du ren-versement sur le droit de patronat ..........................140 Univ. prof. dr. Metod Dolenc: Le dernier paragraphe de 1’article 12 de la constitution yougoslave (interdiction d’abu-ser du pouvoir ecclčsiastique a des fins politiques) au point de vue du droit pčnal .... 160 ' , ' • ' i ■. ■ i * ' ' ’ f • ■ ■ u:1 • '■ 11 T * 'j . I ■ ■ . ’ ■ \ .. ■ ... U 8 J Univ. prof. dr. Ivan Žolger: Kršitev mednarodne obveznosti in njena pravna posledica (mednarodna krivica). La violation de Vobligation interriationale et sa con* sequence juridique (le delit intevnational). Par Ivan Z o 1 g e r, Professeur a 1’Universite de Ljubljana, Membre de la Cour permanente d’arbitrage de la Haye. Sommaire. La doctrine traditionnelle dc la responsabilite intcrnationale de l'Etat ne peut etre consideree commc satisfaisante. Elle ne contente ni comme theorie seientifique, ni par ses eonclusions, qui sont en opposition avec le droit positif. La raison en cst qu’elle ne prend pas pour point de depart la norme fixant l’obligation internationale, mais des theses arbis traires, formulees a priori. Seule, la norme determinant le devoir international peut fournir une base solide a une theorie qui ne se eontredise pas et qui, par des formules justes, donne une vraie expression au droit tel qu’il est (introd.). ler c h a p i t r e: G č ni t ali 16 s. § 1. Definition du delit international. La condition de tout tort juridique est le devoir juridique dont il cst la violation; d’autre part, la consequence juridique de tout tort consistc dans les maux et les prejudices qui, de droit, par des moyens coercitifs (execution ou punition), peuvent etre infliges a eelui a qui le tort est imputable. Ainsi le delit international est toute action (omission) qui est le contrairc contradictoire dc 1’action (omission) imposče a l’Etat commc devoir international et pour laquelle l’Etat est menace de la represaille. Le devoir incombant a 1’Etat determine par la norme d’une part, 1’action cn opposition contradictoire a l’action commandee par ce devoir et la consequcncc juridique encourue dc cc fait par 1’Etat, d’autre part, voila les člements esscnticls du delit international. Quant a la qucstion du fait du delit, ce n'est pas le dommage (materiel ou moral) cause a un autre Etat qui peut la decider. II peut v avoir des dommages causes sans qu’il y ait eu violation du devoir ct vice versa. Seul, le devoir tel qu’il cst determine par la norme, peut scrvir de eriterium ccrtain pour savoir si unc action constituc ou non uti delit International. De mčme, la consčquence juridique du delit inters r.ational ne eonsiste pas, eomme le dit la theorie, dans la naissanee du devoir de reparation. La sanction du devoir ne peut pas consistcr dans un nouveau devoir qui, egalement, peut etre meconnu et au sujet duquel sc pose la meme question de sanction. Le devoir de reparer le dommage cause est un devoir comme tout autre et peut resulter de faits qui ne sont pas la violation d’un devoir. Certcs, la violation du devoir peut produire aussi le devoir de reparation et, dans ec sens, ec devoir est egalement une consequence juridique de la violation du devoir. Mais la consequence juridique, telle qu’elle est propre a la violation de tout devoir, y compris la violation du devoir de reparation, est un droit a 1’ a c t i o n, le droit a faire valoir des moyens coercitifs, peu importe si ce droit est reellement excrce ou non, soit que 1’Etat lese rcnonce a eet exercicc, soit qu’un aceord coneernant la reparation intervenu entre les parties rende superflu le reeours a la rcpresaille. La coneeption du delit international formulee il y a 300 ans par Hugues Grotius est plus exacte que celle de la doetrinc moderne (art. 1—6). § 2. Les questions formant le probleme du delit International. Deux questions principales: l’unc coneernant 1’aetion qui constitue lc delit international et l’autre coneernant la consequence juridique du delit. De ces questions du droit materiel, il faut distinguer les questions se rapportant a l’application de la norme dans un cas donne (a qui de decider s’il y a eu violation du devoir, a qui d’exercer la rcpresaille, a qucl moment, par quels moycns, etc). L’Etat lese etant a la fois dans le role de partie, de juge et d’executeur, il est indispensable, pour une juste appreciation des divers cotes du probleme complexe, de separer entre elles les questions bien differentes au point de vue juridique (art. 7—8). J 3. La norme etablissant le devoir international doit etre le point de depart de toute doctrine concernant le delit international. a) Toute norme etablissant un devoir peut etre reduite a une formule schematiquc (art. 9). b) La determination du devoir et la determination dc la sanction sont les deux člements necessaires dc toute norme fixant un devoir. Diverscs formes sous lesquellcs la norme se presente dans le droit: la determination du devoir ct la determination dc la sanction sont reunies dans une meme disposition, ou bien les deux determinations doivent etre retrouvees dans des dispositions separees. De plus, la determination du devoir est souvent a reconstruire d’aprfcs differentes dispositions; c’est toujours le cas quand la norme intcrnationalc determine le devoir inter« national par un renvoi a la norme nationalc dc 1’Etat. Nature juridique d’un tel renvoi. Inexactitude dc l’opinion qui dit qu’un delit international ne saurait etre commis par 1’infraction a une norme nationale (art. 10—11). c) Normes internationales qui ne contiennent pas un devoir et qui, par consequent, ne pcuvent donner licu a un delit international (art. 12). d) Le rapport existant entre la norme et le fait contrairc au devoir. Inexactitude de l’opinion suivant laquclle il peut y avoir des infraetions a la norme imposant une obligation sans qu’il y ait a la fois lesion d'un droit subjectif d’un Etat. Incxactitude de 1’opinion qui dit que 1’infraction a une norme etablissant un devoir pour plusieurs Etats doit »par necessite logiquc« constituer un delit cnvers tous les autrcs Etats (art. 13—15). § 4. Le fondement juridique de la responsabilite internationale de VEtat. La theorie de Strupp concernant la reg/e »pacta sunt servanda« (art 16—19). I Ie c h a p i t r e. L’ a c t i o n (o m i s s i o n) v i o l a n t le devoir International. § 5. Le devoir international determine quant d sa substance. L’aetion constituant un delit international etant le contraire eontra* dictoire de 1’aetion imposee comme devoir, elle est determinee, dans ses elements eonstitutifs, par les elements determinatifs de l’action qui est le eontenu du devoir. Ces determinatifs se rapportent: a) a la nature meme de 1’aetion devant etre realisee ou omise; b) a 1’ homme devant etre 1'auteur de 1’aetion. L’importance particuliere que ce determinatif a pour les aetions ineombant comme devoir a l’Etat; diverses hvpotheses; c) aux eonditions sous lesquelles et a la maniere dont 1’aetion doit etre realisee (omise); la procedure a suivre; la diligence exigee (question de la fautc); nosti z negativnim predznakom. Ako ima država dolžnost, da naj določen spor razsodi po določenem (kom* petentnem) sodniku, je delikt storjen, ako določenega spora določeni sodnik ne razsodi. Ali če je država dolžna, da določenega mesta n e utrdi, potem je delikt storjen, ako se določeno mesto utrdi. Obveznost ima vedno kontradiktorno nasprotje v vidiku, ne pa k o n t r a r n o. Za kršenje obveznosti pride le v poštev, da določenega procesa določeni sodnik ni razsodil. Ali je proces kdo drug razsodil ali ne, dalje kaj je sodnik sicer storil, vse to jc nerelevantno, odločilno je le, da določeni sodnik ni razsodil. Iz tega izhaja, da zadobi d e 1 i k t i č n o zadržanje svojo determinacijo po tem, kako je dolžno zadržanje po ob* veznostni normi determinirano. 21. — Za determinacijo dolžnega dejanja pa pridejo sledeči momenti v poštev: a) narava dejanja, ki je predmet dolžnosti, n. pr. plačanje gotove denarne svote, odstranitev trdnjave, razre* šitev pravnega spora, pritvoritev izvestne osebe, prekora* čenje državne meje, razžalitev tuje države. Dolžnost zahteva, da se določeno dejanje ali naj stori ali pa opusti. Delikt pa je, če se dejanje ni storilo, oziroma če se ni opustilo. b) Človek, ki po obveznostnem določilu naj bo storilec ali autor dolžnega dejanja. Ta determinanta je ravno pri državnih obveznostih velike važnosti, ker država sama ne more biti storilec dejanja. Tu pride v poštev, da more le človek biti autor dejanja, da more načeloma vsak človek biti autor določenega dejanja, da pa ni de» janje Vsakega človeka iste vrednosti. Navadno je brezpomembno, po kateri osebi izvrši država izplačilo dolžnega zneska, po katerih osebah poruši trdnjavo; ni pa brez pomena, po kateri osebi izreče sodbo o pravnem sporu. Radi tega more biti storilec bistven element dolžnega in s tem krivičnega dejanja. Izvestnc obveznosti države so tako determinirane, da ima le dejanje določenih oseb pravni učinek izpolnitve obveznosti. Ako ima po normi država določen spor po k o m p e* tentnem sodniku razsoditi, ali ako ima izdati zakon, potem more obveznost le z dejanjem ali nedejanjem pokli* canega sodnika ali zakonodajalca izpolniti oziroma kršiti. Tu je krivica storjena, če poklicani sodnik ali zakon o* dajalec ni izvršil dolžnega dejanja. To velja tudi za dolžnoti, ki obstojajo v opustitvah. Ako ima dolžnost države vsebino, da določene osebe izmed njenih prebivalcev ne smejo prekoračiti meje, potem tvori le kontradiktorno dejanje teh oseb prekršek dolžnoti. Država pa lahko ima obveznosti, ki jih sm!e izpolniti z dejanjem katerekoli osebe, pri katerih torej autor dejanja sploh ni determinanta dolžnega in krivičnega dejanja. Pri izplačanju dolžnega zneska, pri porušenju trdnjave je delikt storjen, če se znesek sploh ni izplačal, trdnjava sploh ni porušila. Država pa more imeti tudi obveznosti, ki jih ima spolniti p o v s a k i o s e b i, ki spada pod njen pravni red. Sem, je pri* števati sploh vse opustitve, če niso omejene na določene osebe, n. pr. obveznost, da se ne sme vdirati v ozemlje tuje države, da se ne sme žaliti tuje države. Normia more obveznost vsake vsebine tako determinirati, da jo je le po (konkretno ali abstraktno) določeni osebi izpolniti. Seveda bi bilo tako vezanje v mnogih slučajih brez vsakega smotra. Praktično ulogo igra taka determiinacija pred vsem pri onih pravnih aktih, ki se morejo po< določilih pravnega reda pravomočno (veljavno) ustvarjati le po izvestnih osebah. c) Dalje je dejanje, ki je vsebina dolžnosti, determini? rano po pogojih in okolnostih, pod katerimi se ima storiti ali opustiti. Zakaj, nikdar ne more biti dejanje ali nedejanje brezpogojna dolžnost. Najrazličnejši pogoji časa, kraja, načina morejo priti tu v poštev. Dejanje je treba n. pr. le storiti, če se je stavil predlog, vložila tožba, če se je dognalo kako dejstvo, če je potekel čas. Važna determinacija je dalje način postopanja; kompetentni organ sme n. pr. izreči razsodbo le po pravilih pravdnega reda, in če bi ta pravila kršil, bi njegovo dejanje ne bilo izpolnitev, amlpak kršitev dolžnosti. K pogojem, ki pridejo v smislu obveznostne norme kot determinante krivičnega dejanja v poštev, je treba prište* vati tudi izvestne psihične kvalifikacije autorja dejanja. Obveznostna norma lahko določa, da je dejanje, ki nasprotuje dolžnosti, smatrati le tedaj kot krivico, če je storilec pri dejanju ravnal hudobno (dolus), če je vedoma in z namenom kršil obveznost. č) Slednjič pride kot determinanta dolžnega in s tem krivičnega dejanja subjekt v poštev, kateremu je dejanje prestirati. Zakaj, dolžnost meri vedno na dejanja, dejanja pa pridejo pravno le v odnosu h kakemu subjektu v poštev. Vprašanje, kdo je destinater dolžnega dejanja, je po* sebne važnosti v slučajih, v katerih so vsi v prejšnjem navedeni objektivni in subjektivni momenti dolžnega dejanja popolnoma identični. Tu zadobijo obveznosti, oziroma dolžna in krivična dejanja svojo specifično determinacijo in indiviz dualizacijo po destinaterju. Ako ostanemo pri podmeni, da so le države subjekti mednarodnega prava, morejoi le države biti destinaterji mednarodne dolžnosti, to je torej subjekti, napram katerim je dolžno zadržanje vdejstviti in ki imajo na to vdejstvitev subjektivno pravico. Istemu subjektu«obvezancu more glede identično determiniranega dolžnega dejanja stati večje število destinaterjev nasproti: ali tako, da je dolžno dejanje vsem kot enoti ali zajednici prestirati (slučaj reparacijskih obveznosti Nemčije napram aliirancem) ali pa vsakemu posebej. Dolžnosti z množico destinaterjev izvirajo^ pred vsem iz običajnega mednarodnega prava (vse tkzv. splošne dolžnosti, n. pr. spoštovati neodvisnost, čast, ozemlje tuje države), potemi iz kolektivnih pogodb in pa tudi iz pogodb, ki jih je ista država s poedinimi državami sklenila in v katerih vsaki isto obeta (n. pr. klavzula naj večjih ugodnofsti). Po celokupnosti determinant, ki so označene pod točkami a) do č), je rriednarcdna obveznost stvarno, to je, po svoji vsebini določena. Vsaka determinanta posebej in vse skupaj pomenjajo pravne pogoje in s tem pravne utesnitve in meje mednarodne odg o« vornosti države. § 6. Kako rešuje teorija vprašanje učina mednarodne krivice? 22. — Po tem, kar se je ugotovilo posebno v odstavku o stvarni determiinaciji mednarodne obveznosti, se deliktični problem, v kolikor pride v poštev krivični učin, razkroji na sledeča vprašanja: katera dejanja in oputetitve, dej a* nja in opustitve katerih oseb, dalje pod katerimi pogoji in končno napram komu tvorijo ta dejanja in opustitve med? narodno krivico. Ako se vprašamo, kako teorija na ta vprašanja odgo= varja, najdemo, ako stvar na splošno označimo, da teorija teh vprašanj ne rešuje na podlagi obveznostne* ga določila, ampak po vidiki h, ki vobveznostni normi nimajo zaslombe ali ni treba, da bi jo imteli. Pri vprašanju, katera dejanja in katere opus stitve tvorijo mednarodno krivico, se teorija ne vpraša, kaj je v smislu norme dolžnost države in kaj ni njena dolžnost. Ampak stavi si vprašanje, ščim se država v njenih elementih (narodu, ozemlju, državni oblasti itd.) »p o v r e d i« (verletzen), »oškoduje«, kaj ji je »v k var«. Ni treba povdarjati, da sosebno v razmerju med državami kategorije »poškodbe«, »povrede« itd. nimajo objektivne spoznavne vrednosti. Ker teorija glede krivičnega dejanja kot takega nima objektivnega kriterija, postane za njo' najvažnejše vprašanje vsega problema vprašanje, za dejanja katerih oseb je država odgovorna. Pa tudi pri tem vprašanju ne izhaja iz obveznolstne norme, ampak najde pravec v tem, ali je individuum organ ali ni organ države. Ker pa organstvo ali neorgan* stvo individua sloni na a u t o n o m n e m pravnem redu države, na službenih in kompetenčnih predpisih, ki jih država postavlja in spreminja po svojem prevdarku in neodvisno od obveznostne norme, pride teorija s svojimi zaključki do ostrih nasprotij s prakso. Iz teh nasprotij najde izhod le na ta način, da »iz razlogov primernosti« dopušča izjeme napram svoji tezi, s čimer pa ta teza izgubi svojo spoznavno vrednost. Tudi v vprašanju, ali je država odgovorna za u s p e h, to je za izpolnitev ali neizpolnitev, ali pa le za k r i v d o, ne more teorija iz istih razlogov priti do po vol j ne načelne rešitve. Slednjič se tudi vprašanje, komu je država odg o* vorna, ne rešuje na podlagi obveznostne norme, ampak kakor se je že pokazalo, n. pr. na podlagi reka »pacta sunt servanda«. Temu nasproti sem mnenja, da sme pri vseh vprašanjih, ki so za dejanski stan krivice merodajna, edinole obvez* nostna norma služiti za merilo. Le obveznostna norma nam more povedati, v čem obstoja obveznost države, na kak način je dejanje, ki ga ima prestirati, objetivno in subjektivno determinirano. Notranja razdelitev prebivalstva v organe in neorgane, kompetenčni in službeni odnošaji činovniške hierarhije, skratka vse te slučajne lastnosti sto* rilca protiobveznega dejanja ne morejo same posebi (ne da bi se norma sama ne pozivala na nje) služiti kot odločilen in v o d i 1 e n kriterij v vprašanju, zakaj ima država odgovar* jati. Taka metoda mora istotako vesti do napačnih zaključkov, kakor bi kazenskopravna teorija morala zgrešiti pot, ako bi hotela kazenski delikt določiti ne na podlagi kazenske norme, ampak na podlagi poklicne kvalifikacije d e lin* k v e n t a. Le v toliko, v kolikor obveznostna normla sama organ* stvo, kompetenco, krivdo itd. uporablja za determinacijo krivičnega dejanja, morejo taki momenti pri vprašanju delikta priti v poštev. § 7. Dolžno oziroma krivično dejanje (nedejanje). 23. — Pri določanju krivičnega dejanja (nedejanja) kaže teorija veliko nesigurnost. Govori sem ter tja med drugim 3* tudi o kršenju mednarodnopravne obveznosti. Ne zaveda se pa, da je mednarodnopravna obveznost edini in izključni vir za spoznavanje dejanj, za katera more biti država odgovorna.1 Meritorno si stavi vprašanje, katera so dejanja, ki vsebujejo »p o v r e d o (ležijo) države«. Subjektivno in ne na podlagi norme skuša dognati, da se s tem ali onim dejanjem država v svojem »obstoju«, svoji »ustavi«, svojih »organih«, v »obliki vladavine«, v »prestolonasledstvu«, v svoji »časti«, svojih »interesih«, svojih »državljanih« »napad a«, »p r u zadene«, da se v kaki »pravni dobrini«, v »eni od komponent državnega pojma« (!) »1 e d i r a« ali »o š k o« d u j e«, da tvori dejanje »ležijo državnega teritorija« (!) itd.« Teorija hodi po potih, po katerih so H. G r o t in drugi naravopravni pravoslovci hodili, ki so hoteli dognati krivično dejanje države ex mera natura ter iz rimskega civilnega prava.3 Vsled tega je tudi njena nomenklatura (Haftung aus unerlaubten Handlungen, responsabilite pour 1’ aete illicite) čisto civilistična. V civilnem pravu, kjer gre le za imovinska vprašanja, je morda mogoče izhajati s kategorijami »poškodb be«, »lezije tujih interesov« itd., nikakor pa ne v mednarod* nem pravu. 24, — Da je treba teorijo, ki zasniva mednarodni delikt na oškodovanju, odkloniti, se je že pokazalo (odst. 5. in 6.). Nebrojne so mednarodne obveznolsti, pri katerih se ne mlore reči, da bi njih kršenje povzročilo škodo, ki bi se dala objektivno dognati, n. pr. če je država dolžna izdati v določenem, roku zakon, ki v nji morda nikdar ne bo praktičen. Teorija operira v takih slučajih s pojmom immaterialne ali »moralne« škode, češ da oškoduje že kršenje obveznosti državo na njeni časti (dignite, Wiirde), na njeni moralični 1 Bonfils«Fauchillc, Manucl dc droit international (7. izd. 1914), no. 324 postavi na čelo nauka o odgovornosti države pravilen stavek: »La violation des devoirs interna t i o n a u x entraine la responsabilite de l’Etat, duquel provient cctte violation.« Toda v izvajanjih je nauk čisto kazuističen. 2 S t r u p p, str. 31 s, 115 ss, S c h o e n, str. 32 s, 63 ss. 3 Glej zgoraj str. 18; potem De jure belli ac pacis lib. II, c. 18 (dc legationum jure), § 1: Haetcnus ea memoravimus, quae ex jure natu< r a e debentur nobis, paucis duntaxat additis gentium jure voluntario. veljavi, da se jo prezira kot »osebo mednarodnega prava«. Ali pravno se z vsemi takimi in sličnimi označbami nič drugega ne izraža kakor dejstvo, da se je kršila pravna obveznost. Če je vsak »antijuridičen« čin, kakor se izraža A n z i 1 o 11 i\ škoda, potem pojem škode sploh nima za spoznavanje krivice pozitivne vrednosti. Pa tudi z idejo povrede (lezije) pravic, inte* reso v, dobrin tuje države se marsikateri mednarodni delikti ne dajo razumevati. Katera država je n. pr. »povred* jena«, ako Jugoslavija v nasprotju s konvencijo o zaščiti manjšin pripadnika židovskega veroizpovedanja, ki jc njen državljan, pri podeljevanju javnih služb zapostavlja radi konfesije? In ali je pri analogni zapostavitvi državljana madžarske narodnosti Japonska v večji meri povredjena, kakor Madžarska, ker ima pač Japonska pravico tožbe, ne pa Madžarska? Takih in sličnih primerov teorija ne more razložiti ter je prisiljena jih smatrati za »izjeme«, ker se ne dajo podrediti tezi, ki si joj je konstruirala. Anzilotti n. pr. pravi5, da pravica intervencije države v prid svojega v tujini naseljenega državljana temelji (a son fondement) v »kršenju pravice, ki jo ima nad svojimi državljani« (dans la violation du droit de l’ Etat sur ses nationaux). »To je pravilo, ali mogoče so izjeme« (Telle est la regle: mais a cette regle on peut concevoir des exceptions). Take »izjeme« so An z is 1 o 11 i j u določbe čl. 5, 27, 35, 44, 62 Berlinske pogodbe z dne 13. julija 1878, kjer je tujim državam dana pravica interven* cije v prid turških podanikov, nad katerimi nimajo nobene pravice. Sploh nam, kategorija »povrede«, s katero se v literaturi toliko operira (»povreda države«, »povreda države v njenih pripadnikih« itd.), ne nudi nobene sigurne podlage za spo* znavanje mednarodnega delikta. Eno in isto dejanje, ki povredja. (n. pr. če se pritvori tujega državljana), je v enem primeru mednarodna krivica, v drugem pa ne, ker pač 4 Glej citat spredaj str. 13., op. 6., v stavku »L e d o m m a g c se trouve compris implicitement dans le caractfere antijuridique de l’acte.« 5 Revue Generale, XIII, 10. v enem primeru nasprotuje mednarodni obveznosti, v dru? gem pa ne.” Mednarodna krivična dejanja soi ravno tako razno* lika, kakor so raznolike mednarodne dolžnosti države. V tem pogledu ne preostaja nauku o mednarodnem; deliktu nič drugega, kakor da se poziva na vsebino mednarodnih obveznoistnih normi sploh. Edino sigurno vodilo za določitev mednarods nega krivičnega dejanja nudi le odgovor na vprašanje, kaj je v konkretnem slučaju v smislu običajne ali konvencijo* nalne norme dolžnost države. Če je dolžnostno zadržanje države določeno, potem je s kontradiktornim nasprotjem, določeno tudi deliktično zadržanje. 9 Vso brezpomembnost kategorije »povrede države« kažejo izvajanja Sc h o e n a, str. 68 s. Tu se postavlja načelo, da je država dolžna zabra« niti »povrede tuje države«, ki bi sc na njenem ozemlju dogodile. Ali ugotavlja sc, da ta obveznost ne velja za vse »povrede«. Ker so povrede, ki so le tedaj »povrede«, »wenn der angegriffene Staat sich durch den Angriff in seinen Rechten verletzt fiihlen kan n« (str. 68). Potem so povrede, ki so le »domače zadeve povredjene države« in ki jih teritorialna država lahko »ignorira«. »Ein Staat wird zweifellos verletzt, \vcnn im Auss landc befindliche Untertanen seinen Gesetzen und Bcfehlcn nicht nachkom* men, die sich an sie richten, wenn sie z. B. sich vveigern zuriickzukehren, uin ihre Militiirpflicht zu erfiillen, Steuern za zahlen, Amter niederzulegen, die sic im Aufenthaltsstaate angenommen haben. Er wird auch verletzt, wenn Schmuggelhandcl liber scinc Grenzen getrieben und seine Miinzcn im Auslande nachgepriigt werden. Und doch besteht hier tiberall keine volkerrechtliche Verpflichtung des Bcgchungsstaates, den Tater zu etvvas anzuhaltcn, zu verhindern oder za bestrafen. Es handelt sich hier um Vcrletzungcn, die lediglieh dem innercn Leben (!) und Rechtc eines Staates zugcfiigt sin d, um rein hauslichc Angelcgcnheiten des verlctzten Staates, dic der Begehungsstaat, von besonderen vertragsmiifiigen Verpflichtungen abgcsehen, ignoricren kann.« Na zadnje pride Schocn do zaključka, da so lc napadi na obstoj, na ustavo, na obliko vladavine, na prestolonasledstvo in na čast tuje države povrede, ki jih mora država na svojem teritoriju zabraniti, češ to so pravne dobrine »die dem Staat nicht als nach innen hcrrschenden (!) Gcmcinwescn, sondern als nach aufiert auftretcnden, volkcrrcchtlichcn Subjekte eignen.« Daljnih razmotrivanj o> vrednosti kategorije »povreda države« pač ni treba. Vidi se pa tudi tu jasno, da so dejanja, ki jih ima država na svojem ozemlju zabraniti, le določena po obveznostni normi, naj so že ta dejanja »povrede tuje države« ali kaj še. Storilec krivičnega dejanja. a) Grofov nauk in temeljna teza moderne teorije. I. 25. — H. G r o t je v poglavju de poenae communU catione, v katerem razpravlja, na kake načine more krivica od storilca preiti na druge osebe, na podlagi rimskopravnih načel o povzročevanju (Verursachung) zasnoval nauk, da je pri krivičnih dejanjih poedincev (organov ali zasebnikov) z a j e d n i c a, naj si je državna ali katera druga, odgovorna le za svoje dejanje ali nedejanje('ex facto suo aut ommissione).1 Zajednica sestoji na eni strani iz svojih voditeljev (rectores, siimma potestas, magistratus) in na drugi strani iz svojih podanikov (subditi, populus). Odgovornost zajednice more le tedaj priti v poštev, če sta krivičnega dejanja deležna (participes delicti) oba dela, voditelji in poda* niki, če se je krivica enega doprijela drugega (commus nicatur delictum), če preide krivica (transit culpa) od enega na drugega. Glede načina, kako krivica prehaja na drugega, razmo* triva Grot dva primera: Prvič primer, da se je krivično dejanje storilo po podaniku, in da se je po načelih povzrokovanja (sokrivde) doprijelo voditeljev (or* ganov), ter primer, da so storili krivično dejanje voditelji, da je pa po istih načelih »prešlo« na podanike. Prvi primer se dogaja, če podaniki store krivično dejanje, ker so ga voditelji zaukazali, ali k njemu nagoz varjali, ali dali dovoljenje, ali ga hvalili itd. Če se na tak način voditelji zajednice udeležijo krivičnega dejanja poda* nikov, odgovarja zajednica za krivični čin podanika sam. »Posebno praktični« (maximum usum habent) ste pa dve m o d a 1 i t e t i, po katerih se krivica podanikov doprime voditeljev. Ena obstoja v tem, da gosposka krivično dejanje podanika trpi (patientia), to je, da ga ne zabrani, 1 Communitas ut alia ita et civilis n on tcneturex facto singulorum sine facto suo aut ommissione (lib. II., c. 21, § 2). akoravno ima vest o njem. Zakaj, kdor za krivično dejanje zna in ga more zabraniti, a ga ne zabrani, ta stori sam krivico.2 Druga zelo praktična modaliteta prehajanja krivičnega dejanja podanika na oblastvo in s tem na zajednico, pa je, če oblastvo onega, ki je v tuji državi storil krivico, s p r e j* me (receptus) in ga niti samo ne kaznuje niti ne izroči državi, v kateri je storil krivico.3 Na sličen način prehaja krivica gosposke na podanike4, n. pr. kadar podaniki krivičnemu dejanju voditeljev pritrdijo, ali kadar na njihovo povelje ali na njihov nasvet storijo krivico, ali kadar ne zabranijo krivic* nega dejanja voditeljev. Po pravici so delali Ahajci pokoro za to, da Agamemnon ni hotel svečeniku izročiti hčeri; oni so ga imeli prisiliti v to, kar so tudi mogli, ker so se skupno ž njim o stvari posvetovali.0 Da pa v prvem kakor v drugem primeru preide krivica od enega na drugega in s tem na celoto, za to je potrebno, da zna drugi za krivično dejanje ter da ima možnost ga zabraniti (scientia et facultas prohibendi). Ali Grot pri pre= 2 Ex his autem m o d i s quibus reetores aliorum in crimen veniunt, d u o s u n t qui maximum usum habent: patientia et receptus. De patientia ita habendum est, qui scit delinqui, qui prohibere potest et tenctur, nec prohibet, eum ipsum delinquere (lib. II. c. 21, § 2). E x negleetu tenentur reges ac magistratu s, qui ad latrocinia et piratieam non adhibent ea quae possunt ac debent remedia (lib. II, c. 17, § 20). 3 Lib. II, c. 21, §§ 3—6. Po Grotovcm mnenju ima država, v kateri sc je storil zločin, pravico do kaznitve. Ker pa, če uide, država, kjer se nahaja, navadno ne dovoli, ut civitas altera armata intra fines suos poenac cxpetendae nomine veniat, ncquc id expediat, ima država, v kateri zločinec biva, alternativno dolžnost, ali da zločinca sama kaznuje, ali pa da ga izroči (§ 4). 4 Vidimus quomodo a subditis culpa in reetores transeat; vicissim a sum m a potest a te in subditos transeat (lib. II, c. 21, § 7). 5 »Quidquid delirant reges, plcctuntur Achivi«. — Grot se poziva tudi ra slučaj Kassandre: »Virginc rapta Quam meruit poenam solus, digessit in omnes«, quia caetcri non impedierant, nc virgo (Cassandra) raperetur (lib II, c 21, § 2). hodu krivice od organov na narod presumira, da ima lesta vedno možnost, preprečiti krivična dejanja organov. Ta presumpeija bi le tedaj ne veljala, če bi bil narod »popoln noma podvržen (zasužnjen)«.1' Vsled tega je veljalo za Grota in za ves poznejši čas kot načelo, katero se samo ob sebi razume, da je zajednica za krivična dejanja org a* nov odgovorna. Vsa poznejša literatura se s problemom, v kolikor pridejo organi kot storilci krivičnega dejanja v poštev, sploh ni bavila; razmotrivala je le še odgovornost države za krivična dejanja, storjena po podanikih. Pa tudi glede dejanj podanikov je Grot in poznejša naravopravna teorija, dokler ni bilo očitnega protidokaza, p r c s u m i r a 1 a, da so oblastvu znana in da jih le*ta more preprečiti.7 Te stavke je Grot izvajal iz rimskega prava, iz naturalis a e q uit a s, iz narave, ki je zajed? nici svojstvena (ex natura ejus corpovis, cujus caput est rex, membra caeteri).* Grot si je bil sicer svest, da rimsko pravo in tudi »zakoni mnogih drugih narodov« poznajo odgovornost brez udeležništva pri krivičnem dejanju; ali to so po njem specialne določbe, ki ne veljajo za mednarodno pravo in ki so bile uvedene »iz posebnih vzrokov« (ex peciili; aribus rationibus).9 Vsled tega se je tudi poznejša doktrina držala načela, da more biti država le za svoje lastno dejanje in n e d e j a n j e odgovorna. Lastno je pa državi dejanje prvič tedaj, kadar so organi države storilci kr is vice: v tem slučaju se je smatrala odgovornost države kot nekaj, kar se samo po sebi razume. Drugič tedaj, kadar organi niso zabranili krivičnega dejanja. Tudi “ Lib. II, c. 21, § 17: »populus vere subditus«, kar glossa tolmači: cujus ct in quem orane jus habet princcps. 7 De jure belli ae pacis lib. II, c. 21, § 2. P u f f c n d o r f: Facultas prohibendi semper praesumitur, nisi ejus dcfectus manifeste probetur. Sciri autem a reetoribus civitatum praesumuntur, quae a subditis aperte ct frequenter patrantur. 8 Lib. II, c. 21, §§ 2, 17. 9 Ut vero sine culpa sua ex ministrorum faeto quisquam teneatur, non esse juriš gentium, sed juriš civilis, ncc generalis, sed adversus Tiautas et alios quosdam ex rationibus peculiaribus i n t r o< ductum (lib. II, c. 17, § 20; cf. § 21.) v tem slučaju je bil doktrini pravni vzrok odgovornosti države njeno lastno nedejanje, proprium delictum civitatis, ki je konkuriralo s krivičnim dejanjem podanika.10 26. — Nauk, ki ga je H. Grot zasnoval in ki ga je poznejša naravopravna veda razpredla, je v bistvu tudi nauk moderne teorije. Tudi moderna teorija sloni na načelu kauzalitete, po katerem ne more biti odgovornosti brez kauzalne vezi med dejanjem in voljo (odgovornega) subjekta. Tudi po njej more biti država odgovorna le »z a lastna d e j a n j a« in tudi po moderni teoriji ni odgovornosti države, če ni krivič* nega dejanja organov države. Tudi v smislu moderne teorije odgovarja država za krivična dejanja organov brezpogojno in načeloma; pri krivičnih dejanjih podanikov pa pride odgo* vornost države le v poštev, če konkurira z dejanjem poda* nikov krivično dejanje organov. Tudi moderna teorija izvaja svoj nauk iz narave državnega ustroja, ne pa iz obveznostne norme; tudi nji so prikazni praktičnega življenja, ki se ne dajo spraviti pod aprioristično postavljeno tezo, »posebnosti«, ki so »ex rationibus peculiaribus« uvedene in tudi ona operira z raznimi presumpcijami in fikcijami, kakor je to delala naravopravna doktrina. Le v eni važni točki se moderna teorija razločuje od prejšnje doktrine. Pri dejanjih, katerim so zasebniki autorji, ne prizna odgovornosti države za dejanje kot tako, ampak le za to, da se dejanje ni zabranilo, oziroma da se storilec ni kaznoval. II. 27. — Soglasno se v moderni teoriji zastopa teza, da »more država odgovarjati le za svoje lastno dej a? n j e« ter da more kot lastno dejanje veljati lc dejanje državnih organov. Po A n z i 1 o 11 i j u je za državno odgovornost odločilno »razmerje kauzalitete« (rappnrt de causalitč) med 10 Samuel C o c c c j i: »Ncc puniri p o t c s t civitas vel Princcps ob delictum subditorum: cessat enim mala actio, nisi civitatis vel Principis proprium delictum coneurrat.« Dalje P u f f e n= dorf: Id igitur constat, communitatem tum aliam quamvis tum civilem ex faeto singulorum non teneri sine aliquo suo faeto a ut ommissi; one eulpabili. krivičnim činom in dejavnostjo (activite) države. Za državno odgovornost je pogoj, da je krivično dejanje »dej države same (que l’acte illiciie est un aete de VEtat luUmeme). Državna dejavnost je pa dejavnost državnih organov. De? jan j e organov, ki vsebuje mednarodno krivico, je torej krivica, »ki jo je storila država sama«. Država ni odgovorna pour fait d’autrui, ampak pour fait propve de VEtat.11 Istotako pride S c h o e n do zaključka: »dafi die Staaten aus Verletzurtgen im volkerrechtlichen Verkehre nur fiir eigenes Verhalten haften. Dabei ist unter eigenem V erhalten schlechthin d a s Verhalten d e r O r g a? n e des States verstanden, so dafi wir unser Resultat auch dahin formulieren konnen, d e r St a at h af t e t i m m er nur f ur d a s Verhalten s e i n e r Organ e.«12 Kakor se vidi, se krije ta nauk popolnoma z naukom naravopravne struje o delictum proprium civitatis. Samo utemeljitev je modernizirana. Grot je utemeljeval odgovor? nost države za čine organov s tem, da je prezumiral soudele? žitev naroda, moderni nauk pa naslanja to odgovornost na razmerje organstva. Da je pri tem identiteta volje organov in države, kakor si jo predstavlja teorija, ravno taka fikcija kakor Grotova, o tem se naj tukaj dalje ne razpravlja. O podanikih, ki niso organi države, zatrjuje teorija, da ti mednarodne krivice »storiti ne morej o«, da je zasebnik kot tak »nezmožen, da bi storil medna? rodno krivico«, da se dejanja zasebnikov, ki naspro? tujejo mednarodni obveznosti, »m orajo smatrati kot mednarodnopravno n e r e 1 e v a n t n a«; ker so pa 11 Revuc Generale, XIII, 286, 291, 298. 12 S c h o e n, 1. c. 43; prim. tudi str. 35; »Die Verletzung einer volkera rcchtlichen Norm kann nur durch staatliches Handeln bewirkt werdcn.« — Slično Strup p, 46: »Die bisherigen Untcrsuchungen haben gczcigt, dafi einc Haftung des Staatcs ... nur i m m c r Ilaftung f ii r eigenes Tun oder Unterlasscn ist.« — HallsHiggins, A treatise on international law (1907), str. 226 s., pravi sicer, da je »p r i m a facie a statc of course rcsponsible for ali acts or omissions taking plače w i t h i n its tcrritory by which another state or the subjects of the latter are injuriously affected«, vendar pa smatra za evidentno, »that its (sc. of the statc) rcsponsibility vari e s much \vith the p e r s o n s eoneerne d«. pravno nerelevantna, tudi »n i mogoč e«, da bi bila država za nje odgovorna.13 Kot dokaz za to, da so dejanja zasebnikov mednarodno« pravno nerelevantna, se navaja, da se mednarodnopravna norma adresira (»richtet sich«) le na državo, da »morejo« subjekti mednarodnega prava biti le države, radi česar »indis viduum kot tak niti ni dolžan, da bi se držal predpisov med« narodnega prava.«14 Tudi s to argumentacijo se ni treba tu baviti, ker se da neutemeljenost teze, ki jo zastopa teorija, dokazati tudi na podlagi njenega osnovnega pojmovanja o veljavi in obveznosti mednarodnega prava. 28. — Z naziranjem, da more (ker princip kauzalitete to zahteva) država biti le za lastne čine odgovorna, pa zabrede teorija v nasprotje s prakso, ker le«ta nikakor ni mnenja, da so dejanja zasebnikov pravno brez pomena. Zahtevam pozitivnega prava misli teorija ugoditi po dolž* nosti, o kateri je H. Grot povdarjal, da je po največkrat (maximum usum habet) vzrok »prehoda« krivice podanika na zajednico, namreč dolžnosti voditeljev, krivična dejanja podanikov preprečiti, oziroma kaznovati. To dolžnost si 13 Anzilotti, Rcvue Generale, XIII, 298: »Les aetes aecomplis par des individus ne sauraient jam a is constituer une violation du droit des gens, pareeque ee droit ne concerne que les Etats: il n’ ust des lors pas possible qu’ un Etat soit responsable du fait des individus, le quel est indifferent au point de vue du droit international. — S t r u p p, 1. e.: »Eine v61kerreehtswidrige Handlung k a n n ... von Privatpersonen n i c h t veriibt wcrden (str. 23). »Einzel* personen als solehe sind ni c h t f ii h i g, eine volkerreehtsvvidrige Handlung zu begehen« (str. 35). »Die Handlung des (Privats) Individuum mufi volkcrrechtlich als irrelevant crseheinen« (str. 32). Prim. tudi S c h o e n, 1. c. 36. — Ullmann, Viilkerrceht (2 izd. 1908): Odgovornost za čine državnih organov »erscheint in psychologischer und rechtlieher Bezichung durchaus als e i g c n e Verantwortlichkeit des Staates selbst. Dic Willensakte der in Vertretung des Staates handelndcn Personen stellen sich als Willensakte des Staates selbst dar, den f o 1 g e* m ii fi i g die volle Vcrant\vortung trifft« (str. 148). Dejanje zasebnika pa »hat fiir sieh keinerlei formell internationale Bedeu* tun g« in morejo tak pomen »nur durch das Medium des Staates« dobiti. »Folgemafiig konnen Ilandlungen der hier in Frage stehenden« (Privats)personcn auch nieht unmittelbar volkereehtliehe Wirkungen siufiern« (str. 149). 14 A n z i 1 o 11 i, 1. c., str. 5: L’individu, en cette qualite, n’est pas tenu a 1’observation des regles du droit international. zamisli teorija kot »splošno dolžnost« in pravi: država sicer ne more odgovarjati za čine zasebnikov, ker to niso cini države, ali vsaka država je dolžna zasigurati drugim državam gotovo zadržanje (une certaine conduite) svojih podanikov. V mednarodnem pravu obstoji norma, ki na splošno nalaga državam dolžnost, da »povrede tuje države«, storjene »po svojih organih kakor po svojih poda* nikih«, preprečijo in eventuelno kaznujejo.15 Na ta način misli teorija, da je problem mednarodne krivice, storjene po zasebnikih, rešila docela. Država sicer ni odgovorna za čin zasebnika, ki je pravno nerelevanten, pač pa zato, da ta pravno »nerelevanten« čin prepreči in ga kaznuje.111 Jasno se vidi razlika, ki jo v tej točki moderna teorija kaže napram Grotovemu nauku. Grotu je služila predpostavljena dolžnost organov, preprečiti kri« vična dejanja zasebnikov, kot konstruktivni pravni pripo« moček, da se z ozirom na princip kauzalitete izvrši »prehod« krivice zasebnika na zajednico; ta je pa bila, ako se dejanje ni preprečilo, za dejanje samo odgovorna. Pri moderni teoriji pa zadobi ta predpostavljena dolžnost bistveno drug pomen. Pri krivičnih dejanjih organov odgo* varja v smislu teorije država za krivično dejanje samo. Če je pa »povredi tuje države« autor zasebnik, potem država ne odgovarja za »p o v r e d o«, ampak za n e k a j drugega, namreč za to, da je podvzela proti povredi mere, ki jih more tuja država »po pameti« pričakovati, in dalje za to, da storilca kaznuje, ki je storil krivico kljub tem meram. Ako država dokaže, da je podvzela mere, in da je storilca 10 A n z il o 11 i, 1. c. 298: »Mais chaque Etat est internationalement tenu d’assurer au.\ autres Etats unc certraine conduite de la part des indi* vidus sujets a son autorite. — S c h o c n, 1. c. 33: »Sodann gibt cs aber auch eine volkerrechtliche Norm, die in allgemeincr Weisc die Staaten zum Handeln verpfliehtet; es ist dies der Grundsatz, daB jeder Staat verpfliehtet ist, die Verletzungcn eines anderen Staates durch seine Organe wie durch seiner Gcwalt untcrworfcnc Private zu verhindern und evcntucll zu bestrafen.« 10 Ideja pravne obveznosti, preprečiti ali kaznovati pravno »nerele« vantne«, to je pravno brezpomembne čine, je že sama po sebi čudna. Ako je čin mednarodna krivica, potem ni nerelevanten; ako pa ni mednarodna krivica, potem ne more biti predmet obveznosti, da ga je treba preprečiti in kaznovati. kaznovala, potem v smislu teorije o kaki odgovornosti države sploh ne more biti govora. Tudi je bila predpostavljena dolžnost države Grotu le eden izmed načinov, po katerih postane država za krivice zasebnikov odgovorna. V moderni teoriji je pa ta način edini, po katerem pride krivično dejanje zasebnika med= narodno sploh v poštev. 29. — Navadno se v literaturi predpostavljena dolžnost države, krivična dejanja zasebnikov preprečiti in kaznovati, imenuje indirektna odgovornost države, med tem ko se odgovornost za krivične čine državnih organov, ki je torej odgovornost za čin sam, imenuje direktna odg o* v o r n o s t.17 O p p e n h e i m18 rabi drugačno terminologijo ter tudi stvarno nekoliko drugače razločuje. On govori o original (originarni (prvotni) in vicarious (namestni) odgovornosti. Prva je »odgovornost države za svoja lastna dejanja« (responsibility borne by a State for its own actions); druga pa je odgovornost za čine, ki niso lastni čini države (respons sibility of States for acts others than their own). K dejanjem, za katera velja original responsu bility šteje Oppenheim »dejanja vlade in takšna dejanja nižjih organov ali zasebnikov, ki so storjena na povelje ali z dovoljenjem vlade.«10 K činom, ki spadajo pod vica* r i ou s responsibility, pa računa »pred vsem neauto* rizirana krivična dejanja organov, podanikov in tudi takih tujcev, ki bivajo začasno v teritoriju države.20 Tertium comparationis za razločevanje je torej »autorizacija vlade.« A n z i 1 o 11 i in njemu sledeč S c h o e n pa odklanjajo uporabo izraza »indirektne« odgovornosti, če gre za proti* 17 Liszt, Das Volkerrceht (1918), str. 177, Ullmann 1. c. 148, H e r s h e y, Essentials of international law (New York 1912), str. 161 ss. ter autorji, navedeni pri S t r u p p u, 1. e., str. 32, op. 2. 18 International Law (1912), I. § 149 ss. 10 »The responsibility borne by a State for its own: t h a t is its Government’s actions and for sueh actions of the lowcr agents or private individuals as are performed at the Governmenfs command or with its authorisation.« 20 »Namely, ccrtain unauthorised injurious acts of their (sc. states) agents, of their subjects, and even of sueh aliens as for the time Iiving within their tcrritory.« pravne čine zasebnikov, češ da tu sploh nobene odgovornosti za čin zasebnika ni. V kolikor je pa država odgovorna za izpolnitev dolžnosti, da čin zasebnika prepreči ali kaznuje, je to odgovornost države za svoje dejanje in spada v okvir direktne odgovornosti. Izraz indirektne odgovornosti se pridržuje le za pri* mere, v katerih je država »zares« (veritablement) odgovorna pour fait d’ autrui, kakor n. pr. pri odgovornosti zvezne države za čine poddržave ali države=pokroviteljice za čine protežirane države. Zakaj v teh primerih odgovarja država za čine, ki »v resnici niso njeni, ampak tuji čini, tako da trpi vse mednarodne posledice teh činov.«'1 30. — Važnejše kakor to terminologično je pa vprašanje, kako teorija meritorno posmatra pravni položaj med? narodne krivice, storjene po organih in zasebnikih. Tukaj pride pred vsem v poštev, da je po teoriji položaj, v katerem se nahaja država napram krivičnim dejanjem zasebnikov vedno in brezizjemno isti, in da je vedno in brezizjemno drugačen kakor položaj napram krivičnim dejanjem, storjenim po državnih organih. Po teoriji je pravni položaj države napram činom organov in zasebnikov označen s tem, da je odgovornost države za čine zasebnikov vedno in brezizjemno le indirektna in da direktna (to je za čin sam) nikdar ne more biti. Nasprotno pa je odgovornost države za čine organov načeloma direktna, to je odgovornost za krivičen čin sam. V tem se kaže prvič odločilna važnost, ki jo ima za teorijo vprašanje storilca krivičnega dejanja. Nauk moderne teorije o mednarodnem deliktu je v glavnem nauk o osebah, za katere odgovarja država. Za odgovornost države po teoriji ni odločilno dejanje, ampak oseba, ki ga stori, ali je ta oseba organ ali pa zasebnik. Odgovornost države po teoriji »ne sloni na stvarni, ampak na osebni podlagi, ne odnos k dejanju, ampak k onemu, ki ga stori, povzroča od* govornost države.«22 21 Anzilotti, Rcvue Gčneralc, XIII, 286, 298 ss., S c h o c n, 1. c. 40 ss. 22 »Die Vcrantwortlichkcit des Staates ruht nicht auf sachli* cher, sondern auf personlichcr Grundlagc, nicht cine »Obe vrsti odgovornosti« se razločujete po svojih »pravnih učinki h.«28 Odgovornost ene vrste je »polna odgovornost«, ki obstoja pred vsem v dolžnosti odškoditve. Odgovornost druge vrste pa obstoja »v glavnem« v tem, da »se a u t o r j a povrede pripravi, da poravna škodo, in da se ga even* tuelno kaznuje.«24 Pri krivicah, storjenih po zasebnikih, je po tej teoriji država odgovorna za to, da ukrene odredbe proti izvršenju krivice in da kaznuje storilca, ako odredbe, »ki so pa po obsegu in značaju navadno prepuščene njeni odločitvi« niso imele uspeha. B e i d e H aftungsmoglic h k e it e n k o n n e n zusammenfalle n, b e i d e konnen aber auch iiberhaupt nicht ge ge b e n sein, wenn der Staat so\vohI Vorkehrungen getroffen hatte, die man von ihm er\varten durfte, wie auch gegen deri Tat er eingeschritten ist.u Hat also der Staat die erforderlichen V o r b e u s gungsmafiregeln getroffen u n d schreitet er gegen das trotz dieser einen anderen Staat verletzende Indb viduum rechtzeitig e i n, so e nt st e ht fiir ihn eine H a f; t u n g aus volkerrechtswidrigem Handeln iib e r h a u p t nicht. . . . Die Tat des Individiitms 16 st, welchen S c h a d e n s i e dem anderen Staat auch zufiigen, \velches Rechtsgut sie verletzen mag, s t e t s d i e s e I b e P f licht des Aufenthaltsstaates aus, gegen das Individuum einzuschreiten, u n d nur d i e s e.20 Praktična važnost tega naziranja je očividna. Ako je dolžnost države, spoštovati tuje državno ozemlje, in ako zasebne bande (komitadji) vdirajo vanje, tam ropajo, Bcziehung z u r Tat, sondern zum Handelndcn macht den Staat verantwortlich.« (T r i e p c 1, Vtilkerrecht und Landcsrccht, str. 348.) — Ullmann, 1. c., str. 148. 23 U 11 m a n n, 1. c., str. 148: »Die Gesamtheit der hier in Bctracht kommenden Tatbestiinde (ki utemeljujejo državno odgovornost) liiBt eine Doppelgruppierung zu, auf welcher die Unterscheidung zvveicr Arten von Verantvvortliehkeit ruht«; str. 150: »Der Unterschied der unmittelbaren und mittelbaren Verantvvortlichkcit iiufiert sich in den rechtlichen Wirkunge n.« 24 Ullmann, 1. c., str. 148 s, Liszt, Volkerrecht (1918), str. 179. 26 S t r u p p, 1. c., str. 34. 26 S c h o e n, 1. e., str. 39. plenijo, požigajo in uganjajo druga nasilstva, potem je drža* va, če je ukrenila proti vdiranju mere (o katerih pa odloča po svojem prevdarku!), in če je (seveda po svojih zakonih) zločince kaznovala in obsodila na povrnitev škode, vsake nadaljnc odgovornosti prosta, ne glede na to ali so oropani prebivalci dobili odškodnino ali ne. Ako bi pa bili isto dejanje.storili uslužbenci države, bi državo zadela »polna odgovornost«. b) Kritika temeljne teze moderne teorije. 31. — Nauk, ki se je označil v prejšnjih odstavkih, je iz istega razloga zgrešen, ki se je že naglašal: vprašanje, za čigava dejanja in nedejanja je država odgovorna, se ne rešuje na podlagi obveznostne norme, ampak a p r i 5 oristično. Teorija izhaja iz činjenice, da so v narodu ljudje, ki so organi države in taki, ki niso organi, ter pravi: ako je oseba, ki je »povredila tujo državo«, organ, je država odgovorna, ako pa ni organ, ampak zasebnik, država ni odgovorna, da, sploh odgovorna biti ne more. S tem naukom pride teorija v navskrižje z zahtevo, da je treba vprašanje krivice, ki je vendar juridičen problem, rešavati na podlagi pravnih norem; potem greši proti načelu enotnosti države, ker istoveti državo z njenimi organi; slednjič stoji njen nauk v nasprotju s pozitivnim pravom in je teorija prisiljena tudi tukaj pripuščati široke izjeme. Čisto priprost prevdarek nam pravi: ako je država prevzela dolžnost brez pridržka, je tudi brez pridržka odgo* vorna za izpolnitev ali neizpolnitev dolžnosti. Če se glasi dolžnost le tako, da ima država trdnjavo porušiti, ali da trdnjave ne sme zgraditi, pride za dejanski stan krivice, in s tem za odgovornost države le dejstvo v poštev, da se trdnjava ni porušila ali da se je trdnjava zgradila. Vpra* šanje, kdo je storilec dejanja, ki nasprotuje dolžnosti, sploh ne more nastati. Pač pa nastane to vprašanje, ako obveznostna norma sama zahteva dejanje ali nedejanje določene o s e b e. V tem primeru je oseba, ki naj stori dolžno dejanje, konstitutiven element dolžnosti in krivice. Dolžnost je tedaj 4 izpolnjena, če je baš določena oseba prestirala dolžno dejanje. Tako dejanje se prišteva državi za izpolnitev; če se pa dolžno dejanje ni prestiralo po določeni osebi, se ta dejanski stan prišteva državi za neizpolnitev, torej za kršenje dolžnosti; kajti pravica destinaterja dolžnosti gre na dejanje določene osebe in obvezanec ima dolžnost, pre= stirati dejanje po določeni osebi. Ze to kaže, kje tiči ključ za rešitev vprašanja, za čigava dejanja (nedejanja) je država odgovorna. On tiči v obvez* nostni normi. Vprašanje je rešeno v obvez* nostni normi. Država je (direktno) odgovorna za dejanje in n e d e j a n j e onih oseb, za katerih dejanje in nedejanjesejevnormi zavezala. Za zadržanje vseh drugih oseb pa država ne odgovarja, ker tako detcr* minirane obveznosti ni sprejela. Ako je državi naložena obveznost, da imajo vse njej podrejene osebe prestirati napram tuji državi izvestno za« držanje, potem je država (direktno) odgovorna, če zadržanje katerekoli osebe nasprotuje zadržanju, ki ga imajo tuji državi prestirati vsi podaniki zavezane države. Ako je pa državi naložena obveznost, ki zahteva izvestno zadržanje le določenih oseb (naj so to zasebniki ali organi, in naj so te osebe individualno ali generalno dolo* čene), je država (direktno) odgovorna le za kontradiktorno zadržanje teh oseb. Osebe, katerih dejanja (nedejanja) se imajo prištevati državi za izpolnitev ali neizpolnitev dolžnosti, so kot nujna delerminanta obveznosti vnapred določene vobvez* nostninormi. 32. — Po pravici ugovarja teorija naziranju nekaterih pravnikov, ki menijo, da more država le po dejanjih (nede* janjih) izvestnih kategorij organov storiti medna« rodno krivico27, ter se pozivajo na to, da tvori država na 27 Po Lisztu (str. 177) n. pr. pridejo za mednarodno krivico le dejanja državnih organov v poštev, ki so za mednarodno zastopstvo po* stavljeni, namreč državni poglavar, zunanji minister, diplomatični in konzu* lami zastopniki ter za časa vojne tudi vojni poveljniki. Drugi pravoslovci pripisujejo zopet le »višjim« organom »zmožnost« dcliktičnega dejanja. zunaj pravno enoto, da mednarodno pravo »gleda« na državo le kot na enoten pravni subjek t.28 Tudi mnenje nekaterih pravnikov, da država za dejanja (nedejanja) zakonodajnih organov ne more biti odgos vorna, se pobija z načelom enotnosti države na zunaj, češ da kot nosilec mednarodnih pravic in dolžnosti »pride država vedno le kot taka v poštev.28 Istotako se odgovornost države za akte pravosodja utemeljuje s tem, da »v mednarodnih odnošajih nastopa država vedno kot enota.«30 Ako je torej treba državo v mednarodnih odnošajih vpoštevati vedno le kot enoto, mora to veljati tudi pri činih zasebnikov, s katerimi se krši mednarodna obveznost. Če pa porazdelitev naroda v skupino organov in skupino zaseb* nikov, ki je ravno tako stvar »notranjega državnega reda« kakor porazdelitev organov v zakonodajne, pravosodne in upravne, velja teoriji kot načelni kriterij za med; državno odgovornost in če teorija glede ene teh kupin trdi, da je za njena dejanja mednarodna odgovornost države načeloma nemogoča, potem greši ravno tako proti načelu enotnosti države, kakor če se zatrjuje, da država sa S t r u p p, 1. c., str. 37: »Denn dcr Staat crscheint nach auficn a 1 s E i n h c i t, als Ganzes.« — A n z i I o 11 i, 1. c.: »Le droit intcrnational, en effet, ne conccrne que l’Etat envisage c o m m e tel, d a n s s o n u n i t e« (292). Les regles du droit international s’ adressent aux Etat s commc tcls et les regardent dans 1’unitc qui dcrive de leur qualite de sujets des droits et des devoirs qu’elles etablissent.« (293). — Prim. 'S c h o e n, 1. c., 50. 29 S c h o e n, 1. c., 82: »Demgegcniiber ist zu beachten, dafi als Traeger volkerrechtlicher Rechtc und Pflichten stets nur der Staat als s o 1 c h c r in Betracht kommt. Ist dem aber so, so hat er volkerrechtlich auch cinzustehen fiir die Handlungen aller seiner Organe, ohne Rucksicht auf die Stellung und Macht, welche dem betrcffenden Organ nach der innerstaatlichcn Ordnung zukommt.« — Slično S t r u p p, 1. c., 64 30 S c h o e n, 1. c., 85: »Auch bei Beurteilung dcr Haftung des Staatcs aus Akten dcr Rechtspflege ist zu beachten, dal? der Staat im volkerrecht* lichen Vcrkehr stcts als E i n h e i t auftritt.« — A n z i 1 o 11 i, 1. c., 24: »Vis asvis des autres Etats les jugements ne sont que des aetes de l’Etat, pareils a ceux qui emanent du pouvoir legislatif ou du pouvoir administratif. I,’Etat n’a pas devant lui les organes des autres Etats avec leurs diverses fonctions, mais les Etats eux«mčmes qui manifestent leur volonte ou deploient leur active aux moycns de leurs organes. — Prim. S t r u p p, 1. e., 70. sicer odgovarja za čine administrativnih, ne pa zakonodajnih ali pravosodnih organov. S takim naziranjem se podaniki, ki niso organi, izločujejo kot nujen in biten del državne enote ter se istoveti državo z njenimi organi. 33. — Ako teorija zastopa mnenje, da »more« država odgovarjati le za »svoja lastna dejanja«, in da »morejo« kot lastna dejanja države veljati 1 e dejanja organov, nikakor pa ne dejanja zasebnikov, potem zamenjava juri* dičen in fizičen položaj. Prvič ne vpošteva, da se to, kaj je smatrati za dejanje države, ne določa po zakonu fizičnega povzročevanja, da je kategorija »lastno dejanje države« le izraz za pravno relacijo države k fizičnemu dejanju kakega človeka. Ako je država le ideja, le »pojmovna abstrakcija«, kakor S t r u p p sam zatrjuje81, potem je jasno, da se more govoriti pri državi o »njenem lastnem dejanju« v e d n o le v pravnem in nikdar v fizičnem smislu, in da s stališča fizičnega motrenja država tudi pri organih odgovarja le za »tuje« dejanje in nedejanje. Drugič pa teorija ne vpošteva, da ima pravnanorma popolno svobodo, fizično dejanje (nedejanje) katere? koli osebe in torej tudi dejanje (nedejanje) zasebnika vštevati državi (ali sploh kateremukoli pravnemu subjektu) v pravno dobro (izpolnitev obveznosti) ali v pravno zlo (kršitev ob= veznosti).32 Da je problem mednarodne odgovornosti države isto* veten s problemom, da se izvestna človeška dejanja (nede? janja) državi vštevajo (imputer, zurechnen) v krivico, o tem 31 L. c. str. 35: »Denn der Staat ist cine bcgriffliche Ab< s t r a k t i o n.« 32 Glej o tem temeljna izvajanja K e 1 s e n a, v »Hauptprobleme der Staatsrechtslehre (Tubingen 1911), in v razpravi »Uber Staatsunrecht« (Zeitschrift fur das Privats und offcntliche Recht, herausgegeben von Griinliut, 40. zvezek, 1914, str. 1—114). Minister odgovarja za ustne izjave odsotnega monarha, podjetnik za dejanja delavcev, lastnik ladje za dejanja brodarjev na morju. Tudi za naravne dogodke more človek po normi biti odgovoren, n. pr. za to, da je padel kamen raz streho, da je pes koga ugriznil. Država ima v svojih podjetjih nebroj delavcev, ki se ne smatrajo za organe, katerih dejanje se pa vendar všteva državi v izpolnitev ali v kršitev pravnih obveznosti, ki jih ima. med pravniki ni dvoma.33 Nejasnost obstoja le v tem, kakšni so pogoji tega vštevanja (prištevanja), oziroma katera deja« nja se »morejo« državi vštevati v krivico.34 Če se zatrjuje, da zasebnik »ni zmožen« storiti med* narodne krivice, ter da njegova dejanja »morajo ostati med? narodno nerelevantna«, potem se s tem zatrjuje, ali da mednarodna obveznostna norma nima nikdar vsebine, proti kateri bi mogel zasebnik grešiti, ali pa, da mednarodna norma dejanja zasebnika ne more prištevati državi v izpolnitev ali neizpolnitev njene obveznosti. Kar se prvega tiče, nam kaže vsakdanja skušnja vse polno mednarodnih obveznosti, proti katerim zasebniki de faeto grešijo. Kar se pa drugega tiče, sicer ni uvideti, zakaj bi bila ravno mednarodna norma izključena od zmožnosti, ki jo imajo pravne norme sploh. Vendar je treba, da to točko po teoretični in praktični strani natančneje preiščemo. 34. — Ako bi bila teza resnična, da je država odgovorna le za dejanja organov, potem bi bilo s tem rečeno, da je organska kvaliteta onega, ki naj stori dolžno dejanje, 33 Glej n. pr. Anzilotti, Revue Generale, XIII, 285 ss; S t r u p p, 1. c., 35 ss. — D i e n a, Principi, I, 441, pravi, za mednarodno odgovornost je potrebno: »a) una violazione delle norme del diritto internazionale, avvenuta mediante b) un atto o una seria di atti imputabili allo Stato medesimo.« 34 V razpravi »Obcr Staatsunrccht« postavlja K e 1 s e n načelo, da država v notranjem pravu ne more storiti krivice, in da je odgovornost države za dejanja organov vedno odgovornost za tujo krivico ali tujo krivdo; to pa radi enotnosti državne volje, ki je v določanju i n izvrševanju pravnega reda ista. Jaz pristanem na to stališče, ne uvidim pa potrebe drugačne konstrukcije glede mednarodne krivice države. Kclsen pravi, da se država glede mednarodne krivice nahaja v istem pravnem položaju, kakor juristične osebe (str. 99), ki pa po njem, dasi se morejo kakor država tudi le po organih vdejstvovati, odgovarjajo za svojo krivico (str. 27). Jaz mislim prvič, da odgovornosti juristične osebe za protipravne čine organov ni treba pravno drugače pojmovati, kakor odgo« vornost države za protipravne čine državnih organov. Zakaj, tudi za juri* stično osebo velja princip enotnosti volje in je tudi, kakor K e 1 s c n sam naglaša, organsko razmerje pri juristični osebi in državi isto (str. 32, 103). Drugič pa po mojem mnenju ni potrebno, postavljati za mednarodno krivico države drugega načela; to pa iz razlogov, ki jih navajam v odst. 59. Prednost take konstrukcije obstoji v tem, da omogoča enotno pojmovanje odgovornosti jurističnih oseb sploh in to v mednarodnem, kakor v držav« nem pravu. konstitutiven element vseh mednarodnih dolž* nosti države. Nastane torej vprašanje, ali nalaga mednarodna obveznostna norma zares državi le take dolžnosti ali prišteva državi le tako kvalificirana krivična dejanja. Pred vsem je opomniti, da pridejo pri mednarodnih deliktih kot storilci krivičnega dejanja praktično le osebe v poštev, ki ali po državljanstvu ali pa po bivanju v držav? nem ozemlju spadajo pod pravni red države, torej v tus in inozemstvu se nahajajoči organi in v tuzemstvu se nahajajoči zasebniki (državljani in tujci).35 35. — Na vprašanje, katere dolžnosti ima država le po svojih organih izpolniti in pri katerih je torej organska kvali? teta storilca pogoj mednarodne krivice, je odgovoriti, da so to one dolžnosti, katere obveznostna norma tako determinira. Norma lahko dolžnost katerekoli vsebine tako določi, da se ima prestirati dolžno dejanje le po določenih osebah, torej eventualno le po organih, oziroma po določenem organu. Obveznost bi se lahko glasila, da je treba vsoto, ki jo država dolguje, izplačati tuji državi le po določeni državni blagajni (ne pa po kaki banki), da ima država železnico zgraditi le po državnih tehnikih itd. K rednim obveznostim, pri katerih je organski značaj autorja bistven element obveznostnega določila, pa spadajo obveznosti, ki se nanašajo na ustvarjanje pravnih norem in pa na uporabljanje pravnih norem na konkreten dejanski stan. Te obveznosti, katerih najbolj praktična vsebina je dajanje zakonodajne, sodne in admini« strativne pravne zaščite, so edine obveznosti, ki jih more država načeloma izpolnjevati ali kršiti le po svojih organih. Ako je država dolžna, da izda zakon ali naredbo, tiči v tem napotilo (spredaj odst. 11) na pravni red države glede oseb, ki imajo izvršiti dolžno dejanje. Tudi obveznosti, ki merijo na uporabljanje (primenji* vanje) pravnega reda na konkretne dejanske položaje, vse? 35 Iz tega vzroka država ni odgovorna za gusarje, ki so svojo domovino zapustili, in je rešitev, ki jo G r o t v tem vprašanju daje (lit. II, c. 17, § 20) pravilna: nonnulli corum res amicorum rapuissent deserta* q u e patria mari vagarentur ac ne revocati quidem redirent. bujejo napotilo na kompetentne državne organe.30 Ako se nanašajo obveznosti države na razsojo pravnih sporov na pobiranje davkov, carin in drugih pristojbin, na pripuščanje k pridobivanju lastnine na nepremičninah ali k izvrševanju obrti, ali na to, da se kdo pritvori, da se pritegne k vojaški službi, da se mu naložijo vojne rekvizicije, da se hudodelec izroči itd., potem tiči v vseh takih obveznostih določilo, da morajo dejanje, na katero meri obveznost, izvršiti osebe, ki imajo po pravnem redu zmožnost, take akte pravomočno vstvarjati. Ti akti so le tedaj razsodba, pritvoritev, obda? čenje, rekvizicija itd., če jih storijo v pravnem redu določeni organi. K dolžnostim, ki se nanašajo na ustvarjanje in upo? rahljanje pravnega reda, spada tudi dolžnost, v kateri se izčrpa po mnenju teorije vsa odgovornost države za krivična dejanja zasebnikov, to je dolžnost, »p r e p r e> čati in kaznovati povrede«, kijih utrpi tuja država. Dajanje preventivne in represivne pravne zaščite obstoja v izdajanju pravnih norm ter v tem, da policijski, sodni in upravni organi uporabljajo pravni red na konkreten primer preteče ali izvršene »povrede«. Obveznost države glede ustvarjanja in uporabljanja pravnega reda zahteva, ali da se pravni akt stori ali pa opusti. Ako se naj stori, nastane vprašanje, kateri izmed raznih organov države ima čin storiti, da bo čin sploh veljaven. Obveznosti, nanašajoče se na pravni red države, pa lahko merijo tudi na opustitev: država naj ne izda zakona, ki bi n. pr. ne priznaval ravnopravnosti veroizpovedanj ali naj ne uporablja norme na kak konkreten primer, n. pr. naj ne kliče diplomatičnega zastopnika pred sodišče, naj ga ne pritvori, naj ga ne obdači. V teh primerih veli norma, da se sploh ne smejo vršiti čini, ki bi bili po pravnem redu zakon, ali pozivanje na sodišče, ali pritvoritev, ali obdačenje. 36 Ako govorim tu in v naslednjem o uporabljanju pravnega reda, ne rabim tega izraza v onem širokem smislu, po katerem je nazadnje vse pravilno dejanje države uporaba (realizacija) pravnega reda; ampak v mislih imam one specifične pravne čine, ki so ravno s tem označeni, da jih morejo pravomočno vstvarjati le določene osebe in v določenem po» stopku, in da služijo pred vsem pravni zaščiti subjektov. V vseh navedenih primerih je država (direktno) odgo* vorna za dejanje in nedejanje svojih organov, ker je po mednarodni normi sprejela obveznosti, ki merijo na dejanje (nedejanje) organov. Ker more država dolž* nosti, ki se nanašajo na ustvarjanje in uporabljanje pravnega reda, kršiti le po svojih organih, se lahko ta kršenja med* narodne dolžnosti z isto pravico nazivajo specialni organski delikti, kakor se to godi n. pr. v kazenskem pravu glede zlorabe uradne oblasti. 36. — Pri dolžnostih pa, ki ne merijo na ustvarjanje ali uporabljanje pravnega reda v svrho pravne zaščite, organski značaj autorja načeloma ni konstitutiven element dolžnega ali krivičnega dejanja. Pri takih dolžnostih je brez* pomembno, ali jih država izpolni po organih ali zasebnikih. Če je treba izplačati svoto denarja, porušiti ali zgraditi trdnjavo, prevoziti kako blago, pride le v poštev, ali se je to zgodilo ali ne. Pri takih obveznostih za mednarodni deHkt sploh ni razlike med organom in zasebnikom. K dolžnostim, pri katerih je organski ali neorganski značaj storitelja krivice brez pomena, spadajo n. pr. vse dolžnosti, ki zahtevajo izvestno zadržanje od vseh prav* nemu redu države podrejenih oseb, n. pr. da je treba opuščati vpade v tuje državno ozemlje, da se ne sme spremeniti naravno odtekanje obmejnih voda, da je treba armadi, ki prehaja čez državni teritorij, dajati pomoč, da se ne sme preprečiti ali onemogočiti vhoda ali prehoda tujih držav* Ijanov, tujega blaga, tujih ladij, da se ne sme žaliti tuja država itd. Ako je prevzela država take dolžnosti brez pridržka, je tudi brez pridržka odgovorna za kršitev, naj je že autor dejanja (nedejanja) organ ali pa zasebnik (pravna oseba, železniška družba). Država je v takem slučaju odgovorna za krivično dejanje kot tako, ali so bili pri vpadu v tuje ozemlje udeleženi le zasebniki, ali le organi, ali zasebniki in organi skupaj. In država je odgovorna za krivičen čin sam, ali sc je naravno odtekanje obmejne vode spremenilo ob sodelo= vanju ali brez sodelovanja in eventualno proti volji organov. Zadržanje organov in zasebnikov ima v takih slučajih za vprašanje mednarodnega delikta isto pravno vrednost: odgo* vornost države je »polna« odgovornost, naj je storilec krivičnega dejanja organ ali pa zasebnik. Ako mirovne pogodbe” določajo, da obrežne države ob rekah, ki so internacionalizirane, ne smejo ustvarjati naprav, ki bi mogle ovirati plovbo, ni dvoma, da je za odgovornost države brez vsakega pomena, ali so tako napravo napravili njeni organi ali pa zasebniki. Haska konvencija o običajih in zakonih vojskovanja določa v čl. 40. in 41., da sme država proti državi, ki je kršila sklenjeno premirje, takoj zopet započeti sovražnosti. Ako bi pa »privatna oseba iz lastnega nagiba« kršila premirje, potem ima država, kateri pripada zasebnik, ne le krivca kaznovati, ampak tudi poravnati storjeno škodo.38 Če je država brez pridržka dolžna, to preserve pcace ■and good order along the transite route, je tudi v »polnem obsegu« odgovorna za škodo, ki se je tujim državljanom storila po katerikoli osebi.10 Po določilu mirovne pogodbe med Avstrijo in aliiranimi državami (čl. 44) so elektrarne na avstrijskem ozemlju dolžne, da tudi naprej zalagajo občine*n druga podjetja, ki so prešla pod italijansko oblast, z električnim tokom. Ako bi elektrarne ustavile zalaganje, bi bila Avstrija za ustavitev kot tako odgovorna, ne pa zato, ali je podvzela mere proti ustavitvi in ali je kaznovala podjetnika. Kajti pravica Italije gre na dobavo električnega toka, in ta dobava, oziroma zalaganje, je predmet obveznosti, ki jo je Avstrija sprejela. Ako bi se v teh in drugih takih primerih hotelo misliti, da je država odgovorna le za prevencijo in represijo, potem bi se spremenila vsebina dolžnosti, ker bi se nekaj substituiralo, na kar ne meri. To bi bila slična metatezis, kakor če bi podjetnik, ki je oddal slabo delo, odgovarjal destinaterju dolžnosti: jaz odgovarjam le za to, 37 Versaillcssska pog., čl. 337, St. Germain»en»Laye»ska pog., čl. 298. in druge. 88 S c li o e n, 1. c., 38, op. 4. vidi v te j določbi le izjemo od pravila, da država ne more odgovarjati za dejanja zasebnikov, toda kakor dostavlja, izjema potrjuje pravilo! S t r u p p, str. 106, op. 1. da slabo delo preprečim in delavca kaznujem; preprečiti slabega dela nisem mogel, torej sem delavca kaznoval. Sicer nam pa praksa kaže mnogobrojne primere direktne odgovornosti za čine zasebnikov.4" 37. — Pravica destinaterja gre na to, da država prestira dejanje, ki je predmet obveznosti; to dejanje je tudi merilo, po katerem se presoja, ali se je obveznost izpolnila ali ne. Teorija pa postavi na mesto tega dejanja neko drugo dejanje, ki se z dolžnim dejanjem ne da primerjati — namreč dejanje, da se ukrenejo preventivne mere, s katerimi se naj prepreči kontradiktorno dejanje zasebnika (»katerih značaj in obseg pa načeloma določa zavezana država sama«41) in da kaznuje zasebnika. S takim naziranjem teorija zamenja meritorno vsebino obveznosti s sredstvi, katerih se more država posluževati, da zasigura izpolnitev obveznosti; na vprašanje kaj?, odgovarja z vprašanjem kako? To, kar zavezana država ukrene, da izpolni svojo dolžnost ter da izbegne odgovornosti, ki bi jo sicer njeni organi in podaniki z zadržanjem, ki dolžnosti nasprotuje, nakopičili na njo, so čisto interne stvari države s zavezanca, ki tujo državo ne interesirajo in po pravici niti interesirati ne smejo. Le če predpisuje norma sama taka sredstva, pridejo mednarodno* pravno v poštev. Praksa nam tudi kaže, da se mednarodne obveznostne norme navadno omejujejo na določitev dolžnosti same in 10 Gl. n. pr. slučaj nizozemske ladje A n na iz 1. 1895 in slučaj fran* eoske ladje Prosper»Corin iz 1. 1896, ki so jih marokanski gusarji nas padli in oropali (Revue Generale de droit intern., IV, 424 ss). V obeh slučajih se je smatrala Turčija za odgovorno za storjeno krivico. Isto se je zgodilo, ko so 1. 1905 turški gusarji oropali italijansko ladjo na arabski obali »Le gouvernement ture s’ e s t ainsi reconnu responsable des aetes de piraterie commis par ses sujets dans le voisinage de ses cotes« (Revue Generale, XII, 563). Prim. dalje slučaj, ko so v Djeddah beduini napadli konzule tujih držav, za kar je tudi Turčija odgovarjala (Revue Generale, II, 625). 41 S t r u p p, 1. c. 34: »Er (der Staat) haftet wegen Verletzung der Pflicht nicht schon dann, wenn diese Vorkehrungen nicht getroffen wurden (deren Art und Umfang ihm regelmiifiig iiberlassen s i n d), sondern erst dann, \venn, weil sie nicht getroffen wurden., dei’ fremdj Staat verletzt ist.« da te dolžnosti v notranjem pravnem redu navadno niso garantirane po posebnih sankcijah.42 To je velike važnosti. Če postavlja država v svojih zakonih sankcije, s katerimi hoče nagibati organe in zasebnike k zadržanju, ki odgovarja mednarodni dolžnosti, potem so to norme, o katerih država i glede njihove vstva* ritve i glede njihove vsebine odločuje popolnoma samo* stojno. In te sankcije se nikakor ne smejo istovetiti s pravnimi posledicami, ki jih ima neizpolnitev dolžnosti za državo. Velika zmota je, če se brez pridržka zatrjuje, da se država s tem, da uveljavi napram organu ali zasebniku omenjene sankcije, osvobodi svoje mednarodne odgovornosti. Posledice kršenja mednarodne dolžnosti niso v autonomnem pravu države, ampak v mednarodnem pravu določene in njih uveljavljanje ne zavisi od zavezane, ampak od u p r as v i č e n e države. Upravičena država ima popolno svobodo, presoditi vrednost teh autonomnih sankcij. Ona more, ali nikakor ni dolžna smatrati te sankcije za zadostno zado* ščenje storjene krivice. Tudi iz praktičnih ozirov je teza, po kateri je pri krivičnih dejanjih zasebnika država odgovorna le za prevencijo in represijo, nevzdržljiva. Država, ki si je v pogodbi izgovorila kako dejanje zasebnika, bi nikdar ne bila sigurna, da se bo to dejanje v resnici realiziralo. Neposredno država dejanja ne more izterjati, država zasebnika je pa po teoriji vsake odgovornosti prosta, če je ukrenila mere, »ki jih more tuja država pričakovati« in če je dotičnika kaznovala. 38. — Seveda se zdi, da zastopniki te teorije sami nimajo poguma, docela izvajati te konsekvence. Tako pravi S c h o e n, da ima država v slučaju, ko je dejanje zasebnika »vstvarilo kak položaj, ki žali tujo državo«, poleg 42 Po pravici povdarja A n z i 1 o 11 i (Revue Generale, XII, str. 26), da je načeloma prepuščeno državi določiti, kako in s katerimi sredstvi hoče zasigurati izpolnitev mednarodnih dolžnosti, ker bi se sicer moralo globoko posegati v notranjo organizacijo države. Radi tega so »les commandements du droit international assez indetermines; ils doivent indiqucr le resultat a obtenir, tout en laissant a l’Etat le c h o i x des moycns propres a 1’atteindrc. — Tudi S t r u p p, str. 116, naglasa, da so sankcije, ki jih autonomne norme ustanavljajo za kršenje mednarodne dolžnosti, nedostatne. k a z n i t v e poskrbeti tudi za odstranitev t e g a p o= I o ž a j a.J:1 Slično naglasa S t r u p p, da šteje med pravne posledico mednarodne krivice restitutio in integrum; ta pa obstoja v »obveznosti države«, vpostaviti prejšnji stan, »in sicer brez ozira na to, ali se je mednarodni delikt izvršil po mediumu zasebnika ali ne.«“ Oppenheim in Ullmann pravita, da indirektna odgovornost le v glavnem (chiefly, der Hauptsache nach) obstoja v tem, da se storilca kaznuje in obsodi na odškodnino. Oppenheim celo povdarja, da je ta odgovornost lahko wide, unlimited and unrestricted ter da more vsebovati popolno po* pravo krivice. Tudi H e r s h e y meni, da zahtevajo krivicc, storjene po zasebnikih, »primerno zadoščenje in popravo.46 Iz tega izhaja, da teorija sicer v protislovju s svojim izhodiščem vsaj v nekaterih primerih, tudi pri krivičnih dejanjih zasebnikov priznava odgovornost države za krivično dejanje kot tako, in da svoje temeljne teze ne more vzdržati. II. 39. — Da teorija premosti brezno, ki si ga je vstvarila s tezo, da so vsa dejanja zasebnikov mednarodno nerele* vantna, si konstruira splošno dolžnost države, da je treba »povrede tuje države« preprečiti, oziroma kaznovati in misli, da je s tem docela rešila deliktični problem, v kolikor pridejo v poštev dejanja zasebnikov. Nedvomno more imeti država tudi obveznost, da izvest« na dejanja zasebnikov prepreči in eventualno kaznuje. Ali iz tega še ne sledi, da je to edini mogoči pravni položaj države napram krivičnemu dejanju zasebnikov v državi. 4:1 L. c. str. 72: »DaR er (der Staat) den Verletzer (sc. zasebnika) zu bestrafen u n d, wenn dureh dessen Handlung ein den fremden Staat ver« letzcnder Zustand geschaffen ist, fiir die Beseitigung dieses zu sorgenhat.« 41 L. c. str. 209. 4r' Essentials of international puhlic la\v (Ncw York 1912), str. 162: »For an international delinquency of this sort (sc. zasebnika) due satis« faetion and reparation should also be madc. But the punishment of the offenders or p a y m e n t of an indemnity to those injured is usuallv d e e m e d a sufficient satisfaetion in these cases.« Drugič sc pa taka obveznost prav nič ne razlikuje od katerekoli druge obveznosti in ne stoji z deliktičnim pro* blemom vnobenem specifičnem koneksu, ampak je obveznost kakor vsaka druga obveznost drža* v e.41' Obveznost more na iste načine nastati, kakor vse druge, ter stoji kakor vse druge pod isto splošno sankcijo med* narodne represije. Razlikuje se od drugih le po svoji kon* kretni vsebini. Tudi tedaj taka obveznost ni v nobeni nujni zvezi s problemom krivice, če pride kot modaliteta »prijateljske p o r \& v n a v e« (spredaj odst. 4.) v poštev, potem ko se je v razmerju med dvema državama dogodila mednarodna krivica. Obveznost, storilca kaznovati, je le ena mnogobrojnih modalitet, s katerimi se more vpra* šanje odgovornosti države za delikt sporazumno »likvidirati«, ne da bi bilo treba uporabljati sredstva mednarodne represije. Tretjič pa ima taka obveznost lahko tudi vsebino, da je treba preprečiti in kaznovati krivično dejanje organa. S tem pa izgubi ta obveznost sposobnost, da bi mogla služiti kot nek specificum ravno pri krivičnih dejanjih zasebnikov. 40. — Dolžnost, preprečiti in kaznovati dejanje zaseb* nikovo, je le del splošnega problema ustvar* ja n ja in uporabljanja pravnega reda v svrho pravne zaščite (spredaj odst. 35.). Konkretni položaji, ki pridejo tukaj v poštev, so lahko zelo različni. Nikakor ni treba, da bi dejanja, ki jih je preprečiti ali kaznovati, morala biti vedno »povrede tuje države«. Udeleženci pri konkretnem dejanskem stanu, so lahko tuja država sama47, tuji podaniki, pa tudi lastni državljani; po največkrat pa gre za zaščito tujcev pred nezakonitimi čini zasebnikov (pa tudi organov). Tudi norma, ki jo je v danem slučaju uporabljati, je lahko mednarodna ali pa autonomna norma. 10 To priznava tudi teorija. Anzilotti (Revue Generale, XIII, 289) poudarja, da kaznitev zasebnika ni »manifestacija ali učinek odgovornosti države«, ampak izpolnitev obveznosti, ki ima »son fondement naturcl«, kakor pravi, v pravici države nad osebami, ki bivajo na njenem ozemlju. 47 N. pr. ako je treba razsoditi spor o nepremičnini, ki jo ima tuja država v ozemlju, ako je treba izvesti kazensko postopanje radi razžalitve tuje države. Toda ob vsej raznolikosti, ki jo morejo kazati posamezni primeri, vedno meri dolžnost le na to, da se ustvarijo potrebne norme in da se na dej anski stan uporabi (primeni) norma, ki pride v poštev, in sicer, kakor se je spredaj dognalo, po osebah, ki so po pravnem redu za to postavljene in na katere obveznostna norma napotuje. Dolžno dejanje, ki ga ima država prestirati, obstoji v tem, da zakonodajni, policijski, sodni in admini# strativni organi, vsak v svojem delokrogu, storijo to, kar jc v smislu norme za preprečitev ali kaznitev dejanja potrebno. In 1 e s t o jc dolžnost države in le za izpolnitev t e dolžnosti je država odgovorna. Ni pa država odgovorna za č i n zasebs nika ali organa, ki ga ima preprečiti in kaznovati. Bernska konvencija z dne 9. septembra 1886. n. pr. določa, da uživajo inozemski autorji za svoja literarna in artistična dela iste pravice, ki jih domači zakoni prisojajo domačim autorjem (čl. 2). Mednarodna obveznost države je v tem, da uporablja (primenja) na inozemski proizvod zakone, ki veljajo v državi za zaščito domačih proizvodov, da torej dopušča, da sme inozemski autor »pred domačimi sodišči preganjati nedovoljeno ponarejanje tujega proizvoda« (čl. 11), in da ob danih pogojih izreče zasego ponarejenega umotvora (čl. 12, 13). To je dolžnost države, in le za izpolnitev te dolžnosti je država odgovorna, ne pa za to, da je kdo v državi umotvor ponaredil in s tem kršil zakon, ki prepoveduje nedovoljeno ponarejanje. Ravno tak je položaj države, če se stori proti tujcu deja* nje, ki je po splošnem kazenskem zakonu prepove* dano. Če ni določeno nič posebnega, ima država po medna? rodni normi napram tujcu le dolžnost, da uporablja tudi njemu v korist svoj pravni red. Država ni odgovorna za to, da je bil tujec ubit, naj je že ubijalec zasebnik (domačin ali tujec) ali pa oseba, ki stoji v organskem razmerju k državi. Pač pa je odgovorna za to, če sc ni uporabil pravni red, to je, če prisotni policijski organ tujca ni branil pred ubojstvom, ali če se proti ubijalcu ni postopalo kakor veli zakon, bodisi da se kazensko postopanje sploh ni uvedlo, bodisi da se ni tako izvedlo, kakor pravni red to zahteva i glede kaznitve i glede odškodnine. V navedenih dveh primerih je krivično dejanje deter* minirano z napotilom mednarodne norme na autonomni pravni red države (spredaj odst, 11). Isto velja pa tudi, ako je država dolžna zabraniti ali kaznovati dejanja, ki so v mednarodni normi sami determi; nirana. Mnogokrat je pri tem državi prepuščeno, da sme (povsem ali v gotovih mejah) določiti tudi represivna sred* stva, ki jih je uporabljati. To vidimo n. pr. pri dejanjih, ki jih razni kazenski zakoni poimenujejo kot »splošne delikte proti medna; rodnemu prav u«: trgovanje s sužnji, gusarstvo (pomor; sko razbojništvo), poškodovanje podmorskih kabeljnov itd. Pogodba o zaščiti podmorskih kabeljnov z dne 14. marca 1884 proglaša v čl. 2., 5., 6. pretrganje in poškodovanje kabeljnov ter druga dejanja za »kaznjiva dejanja, ne da bi se pri tem kratila dolžnost, povrniti škodo.« Obenem nalaga državam dolžnost, (čl. 12), da »ukrenejo mere, ali da stavijo svojim zakonodajam predloge, ki so potrebni, da se pogodba izvrši, posebno pa še, da tiste, ki bi kršili določbe čl. 2., 5., 6., kaznujejo s kaznimi na svobodi ali v denarju, ali z obema.« Dalje se v pogodbi določa, da so za postopanje »sodišča tiste države kompetentna, kateri pripada ladja, na kateri se je storilo kaznjivo dejanje« (čl. 8), da ima kaznjivo dejanje preganjati »država sama« (čl. 9), da naj bo »sodno« postopanje tako »kratko, kakor to le zakoni in predpisi dopuščajo« (čl. 11). Tu je dolžnost države v tem, da ugotovi za krivični učin, kakor ga mednarodna norma determinira, kazensko sankcijo, in da v primeru, ko se je kaznivo dejanje zgodilo na ladji, ki plove pod njeno zastavo, izvrši po sodiščih in na določen način kazensko ter civilno* pravno postopanje. Za to, da se t o z g o d i, je država odgovorna, in sicer ne glede na to, ali je ladja zasebna ali državna ladja; ne odgovarja pa za odškodnino, ki jo ima morda plačati zasebna ladja. Isto strukturo imajo pogodba z dne 6. junija 1882 o policijskem urejanju ribolova v Severnem morju, pogodba z dne 6. novembra 1887, s katero se prepoveduje ribičem prodajati spirituozne pijače, in druge pogodbe. V vseh teh primerih je v smislu mednarodne obveznostne norme država odgovorna le za to, da ustvarja pravo, ki ga zahteva mednarodna norma, in da to pravo uporablja ob preteči ali storjeni krivici. Ni pa s tem rečeno, da bi država nikdar ne bila odgo= vorna za čin sam, ki ga je storil zasebnik s kršenjem med* narodne ali autonomne norme. Kdaj da pride ena ali druga alternativa v poštev, z a v i s i edino le od vsebine obveznostne norme. 41. — To velja tudi glede nezakonitih činov, s katerimi se žalijo pravice tujcev, ki se nahajajo v državi. Ali je država odgovorna za nezakonit čin sam, ali pa le za prevencijo in represijo, se ne da odločiti na podlagi aprioris stičnih načel, kakor če se zatrjuje48, da gre tujcem ravno* pravost (Gleichstellung) z domačini, ali da se s tujci »ne more ali ne sme bolje ravnati« kakor z domačini, »da je ravnopravnost z domačini maksimum tega, kar dovoljuje država pripadnikom tuje države.40 Ali velja to ali ono, se mora ugotoviti, in sicer z ozirom na dotičen konkreten primer, šele na podlagi pravnega razmerja, ki velja med obema državama.00 Po istih vidikih je treba tudi razrešiti vprašanje, zakaj je država odgovorna, če tujci ob notranjih nemirih 4S S t r u p p, 1. c. 118. 411 Kako neutemeljene so take trditve, nam kaže pozitivno pravo. V enem pogledu morejo tujci biti »na slabšem«, v drugem pa »na boljšem« (vojaške obveznosti). Sploh so pa kategorije »boljši« in »slabši« nejuristične. Govoriti se da le o tem, ali velja za tujca in domačina ista norma ali pa veljajo različne norme. Vprašanje je, ali tvori državljanstvo, oziroma tujin* stvo, konstitutiven element (determinanto) norme ali pa ne. 50 Regelspcrgcr (Revue Generale, IV, 1897, str. 735 ss) kritizira razsodbo, s katero jc v Costa*RicasPacketsprimeru M. F. de M a r t c n s odločil, da je Nizozemska odgovorna za to, da so njena sodišča krivično (zmota g meji obrežnih voda) pritvorila kapetana ladje, češ, ko bi kapetan bil Nizozemec, »il n’aurait pas pu elcver une pretention a une indemnite. Comme etranger a u r a i t»i 1 plus de d r o i t s? ... 11 est, pour nous, hors de doute quc la responsabilite des gouvernements envers les etrangers ne peut, en droit, etre plus grande quc celle que ces gouvernc« ments ont a l’egard de leur propres citoyens.« Rcgelsperger ne upošteva, da jc Nizozemska kršila mednarodno obveznost, ker jc čeprav pomotoma storila čin, ki bi ga ne smela storiti, za kar je med* narodno odgovorna. Seveda je v takem položaju tujce v toliko »na boljšem« kakor domačin, da se more pozivati na kršenje mednarodne ob« veznosti. in neredih trpijo škodo na življenju in svojem imetju.51 Tudi tu je vprašanje določiti na podlagi konkretnega prav? nega razmerja, ki velja med državama. Ako ni nič posebnega določeno, je misliti, da mednarodna norma napotuje na autos nomni pravni red. Ako ni posebne mednarodne obveznosti, velja načelo, da se tujec, ki stopi na ozemlje tuje države, poda pod pravni red te države, kakor je; zakaj, iti v tujo državo ne znači nič drugega, kakor »iti pod pravni red« tuje države.52 42. — Dolžnost, preprečiti in kaznovati izvestna dejanja, se lahko nanaša tudi na dejanja, ki jih storijo organi in ki nasprotujejo ali normam, ki nalagajo splošne ali pa normam, ki nalagajo specifične organske dolžnosti. Posebno praktičen primer, ki pride tu v poštev, je, da organ stori navaden delikt (delit de droit commun, gemeines Delikt). Če je po pravnem redu, ki ga je uporabljati v smislu med= narodne norme, tatvina in uboj, ponarejanje tujega umet= niškega proizvoda, poškodovanje podmorskega kabeljna vsem osebam prepovedano, ki spadajo pod pravni red države, velja to tudi za osebe, ki imajo organski značaj. Po stalni praksi odgovarja država le za represijo (za kaznitev in za obsodbo, da se poravna škoda), če organi store navadne delikte: če so njihova nezakonita dejanja plainly outside of their authority and not incidental to their functions, če so se storila iz osebnih, privatnih nagibov (in personal malice, by priv at e malice), če so organi očito postopali izven svojega delokroga (acting out of the range not only of their real but of their apparent authority).’>s Država n. pr. ni odgovorna za dejanje kot tako, če je sodnik pobegnil z denarjem, ki je bil deponiran na sodišču, če je organ stranko iz osebne 51 Prim. o tem S c h o c n, 1. c. str. 76 ss, S t r u p p, 1. c. str. 102 ss. r’-’ Razsodniški izrek v slučaju Cotesworth and P o w e 11 (citiran pri S c h o e n u, str. 75): »Strangers should obey the la\vs of the plače, and in return for such obedienee, they are intitled to the protection of the laws. Ali disputes, thcrcforc, bet\veen themselves or bct\veen them and the natives, should, \vhere such provision is madc, be determined by the tribunals, and according to the laws of the p 1 a c c.« 53 Glej primere pri S t r u p p u, 1. c. 42 s. zlobnosti ubil54, če so oficirji vojnega brodovja, zasidranega v tuji luki, napadli na kopnem, izven službe in v pijanosti, stražo obrežne države55, če so železniški nastavljenci in policijski organi (izven službe) navalili na konzulat50, če je vojak brez povelja iz osebnega nagiba ubil človeka.57 V vseh teh primerih odgovarja država le za to, da se uporablja proti organu pravni red, to je, da se postopa proti njemu kakor proti vsakemu zasebniku, ki je storil isto krivico. Zakaj, z dolžnostjo preprečiti in kaznovati nezakonite čine zasebnikov kakor organov, država ni sprejela odgovornosti za nezakonite čine kot take. Pač pa odgovarja država za taka dejanja (ne* dejanja) organov, s katerimi se krši dolžnost države, dajati preventivno in represivno pravno zaščito, ali sploh uporabljati pravni red, bodisi da je organ zaščito (uradni čin) kratkomalo odrekel (deni de justice, Justizverweigerung), bodisi, da je ni nudil tako, kakor to (neposredno ali posredno) določa mednarodna norma.5' Zakaj s tem se je kršila dolžnost, ki jo po obveznostni normi država v istini ima. Včasih utegne biti dvomljivo, ali je organsko dejanje službena funkcija ali pa dejanje, ki z organsko službo nima ničesar opraviti, ki je morda navaden delikt. Kraj, čas, okol= nosti dejanja dajejo merilo za odločitev, posebno tudi če je organ postopal po nekem določenem redu ali ne. Če bi se n. pr. organ polastil osebe in jo v svojem stanovanju ali kje drugod držal zaprto, ne da bi pri tem sploh vpošteval kako 54 Killing by an officer in personal malice of a defendant in a civil proccs... is to bc considered as thc personal act of the officer for which the Government is not answerable. (Odločba drž. tajnika Bayarda z dne 1. junija 1885, cit. po S t r u p p u, str. 42, op. 6.) 55 Primer britske vojne ladje I'ortc (Revuc Generale de droit intern., XII, 1905, str. 646). Revue Generale, IV, 269. 07 Acts committcd by soldiers or persons connected with the armv without orders from their superiors in command do not compromisc a government. The government is not responsiblc for coli as teral misconduct of individual soldiers dictated by private malice. 08 Prim. k temu spodaj § 12. formalno postopanje, potem bi tako dejanje ne moglo priti kot pritvoritev, ampak kot svojevoljna utesnitev osebne svobode v poštev.69 Slednjič je še omeniti, da za normo nikakor ni nobene zapreke, da tudi navadne delikte organov vračuni državi sami, kakor se bo to pozneje videlo. Iz vsega pa izhaja, da tudi za obveznost države, krivična dejanja preprečiti in kaznovati, razlika med organom in zasebnikom nima nobenega načelnega pomena. c) Izjeme, ki jih pripušča teorija pri svoji temeljni tezi. I. 43. — Pokazalo se je že (odst. 38.), da teorija ne more ■dosledno izvajati vseh konsekvenc iz teze, po kateri bi bila država odgovorna 1 e za čine državnih organov. Teorija je pa prisiljena svojo tezo za celo vrsto primerov očito popustiti. Že argumentacija, s katero hoče odgovornost države za čine samoupravnih t e 1 es, ki se ne da tajiti, spraviti v sklad s svojo tezo, je le navidezna in fiktivna. Za čine samoupravnih teles (občin, autonomnih kolonij, kolonijalnih družb) odgovarja po teoriji država pred vsem v stvareh, v katerih se država poslužuje samoupravnega telesa za uprav* ljanja »državnih poslov«, to je torej v stvareh takozv. pre* nešenega področja. »Prav nič drugače pa ni tam, k j e r«, kakor pri pobiranju občinskih davkov ali pri izvrše* vanju krajevne policije, »samoupravno telo postopa v last* nem imenu in iz lastneautoritete, kjer torej dejanja samoupravnega telesa niso dejanja države, r’“ V tem smislu je odločila mešana komisija v primeru, ki ga navaja S t r u p p, 1. c. 42, op. 6: »The detcntion of the boy appears to have been a wanton trcspass committed by the governor under no colour of official proceedings, and without any connection with h is official duties.« Vsled tega komisija ni smatrala, da je država •odgovorna za čin guvernerja. ampak lastna dejanj a.«“° Zakaj, take zadeve so sicer »pojmovno lastne zadeve« (begrifflich eigene Ange* legenheiten) samoupravnega telesa, ali vendar jih je treba smatrati za »oblastvene zadeve« (obrigkeitliche Angelegenz heiten), »ker slonijo na delegaciji države«. Trditev, da je država odgovorna za dejanja, ki »niso dejanja drža? v e«, je pač gotovo težko v sklad spraviti s temeljno tezo, da more država odgovarjati »le za lastna dejanja«, in da so lastna dejanja le dejanja državnih org a* nov. To se zdi tem težje, če se pomisli, da teorija pod organom razumeva individuje, ki juristično nimajo od države ločene osebnosti, ampak ki so »ž njo zlite v eno jedinico« (in eins verschmolzen sind)"1, in ki vsled tega pač ne morejo postopati ne »v lastnem imenu« in ne »iz lastne autoritete«. Ako izhajamo iz obveznostne norme, je stvar čisto enostavna. Ako je dolžnost države v tem, da se storijo ali opustijo dejanja, ki spadajo po pravnem redu v področje samoupravnih teles, je država seveda odgovorna za dejanja in nedejanja samoupravnih teles. Ako se po normi, ki velja za državo, tuji poslanik ne sme pritvoriti ali obdačiti, ima država izpolnjevati to dolžnost po vseh tistih, katerim po pravnem redu pristoja pravica pritvarjanja in obdačevanja, torej tudi po samoupravnih telesih, v kolikor so ta za pritvarjanjc in obdačevanje poklicana. (Prim. odstavek 35. proti koncu.) IT. 44. — Teorija pa nazadnje svojo tezo očito popusti. To stori pri odgovornosti države za čine tuje države in za nekompetentne čine državnih organov. Že prej (odst, 29.) se je omenilo, da priznava teorija terminus »indirektna odgo* vornost« za primere, v katerih gre v resnici za odgovor* nost države za tuje dejanje (une veritable responsabilite a S t r u p p, 1. c. 89: »Nicht anderes aber Iicgt cs, wic schon T r i c p e I richtig hervorgehoben hat, dort, \vo cin Selbstvcrwaltungskorper in cigenem Namen und kraft eigener Autoritiit handelt, wo also dic von ihm vorge* nommenen Handlungen nicht S taat s handlungen, s o n d e r n. c i g e n e Handlungen sind.« V stvari enako Schoen, 98. 01 S t r u p p, 1. c. str. 36. vuison du fait d’autrui). Tak primer je po soglasnem mnenju teorije dan pri odgovornosti za dejanja držav, ki se nahajajo v razmerju odvisnosti od druge države (zvezna država, pro« tektorat).02 S tem je pa temeljna teza moderne teorije že zapuščena, ter je priznano, da ji ne gre vrednost znanstvo« nega spoznavnega principa. III. 45. — Pa tudi v kolikor pridejo nekompetentni čini d r ž av n i h organov v poštev, je teorija primorana popustiti svojo tezo. Po soglasnem mnenju teorije vodi teza, po kateri more država odgovarjati le za svoja dejanja, z »logično nuj« n o s t j o« do zaključka, da država ne more biti odgovorna za čine organov, ki jih ti store izven svoje kompetence. Vsled tega so nekateri pravniki zares mnenja, da je treba vse nekompetentne čine organov smatrati tako, kakor bi bili čini zasebnikov, in da torej država odgovarja le za prevencijo in represijo. Večina pravnikov se pa vendar ne more sprijazniti s takim naziranjem, češ da »hudo nasprotuje pozitivnemu pravu«. E i n e l a n g e u n d kontinuirliche P r a* x i s«, pravi S c h o e n, »beweist, dafi die Staaten sich im volkerrechtlichen Verkehr fiir kompetenz« und auftrags« widriges Verhalten ihrer Organe e b e n s o verantworU l i c h halte n, wie fiir Verletzungen, die ihre Organe durch kompetenzmafiiges Handeln verursacht haben. In den be* kanntgewordenen Fallen ist regelmafiig der Staat, dessen Organ einen anderen Staat durch kompetenzwidriges Handeln verletzt hat, von diesem auf G e w ahrung v o 11 e r G e n u g t u u n g, insbesondere auch auf Schadenersatz in Anspruch genomen und hat sole h e anstandslos g e w a h r t.™ Vsled tega se smatra kot »nedvomno med« 02 A n z i 1 o 11 i, Revuc Generale XIII, 300 ss., S c h o c n, 1. c. 100 ss, S t r u p p, 1. c. str. 109 ss. 03 L. c. 45. Ravno tako A n z i 1 o 11 i, 1. c. str. 289: Neanmoins, un principe admis par 1’ u s a g e constant des nations vcut que l’Etat soit internationalement rcsponsablc des aetes dommagcablcs accom« plis par ses agents memc si ces aetes ... ont depasse la competcnce desdits narodno prav o«, da je država odgovorna za neko m> petentna dejanja svojih organov. Pravno si teorija to odgovornost tolmači na ta način, da si za one nekompetentne čine, ki se sploh »morejo« smatrati za »državne funkcije«, ali ki so sploh čini »državnega življenja«,, konstruira, praesumptio juriš et de jure, da jih je organ storil v okviru svoje kompetence, ali pa da f i n g i r a, da država »garantira za vse osebe, ki imajo organski značaj.«64 V kolikor je pa po posameznih določbah država tudi za drugačne nekompetentne čine organov odgovorna, nima teorija za take določbe nobene pravne razlage, ter jih smatra za primere, ki so ustanovljeni ex rationibus peculiaribus. 46. — Ob takem položaju bi bilo torej treba p o p o h noma zavreči tezo, ki je očevidno napačna. Teorija pa tega ne stori, ampak posmatrava prikazni, ki se ne dajo spraviti v sklad z aprioristično tezo, za izjeme, ki jih je uvedlo pozitivno pravo »le (!) iz vzrokov pr i= mernosti in smotrenost i«.65 Kajti »primerno je in tudi interes sigurnosti mednarodnega občevanja nujno za= hteva«, da odgovarja država za nekompetentne čine organov.1’'1 Nadalje se teorija nekako tolaži s tem, da se tudi za notranje državno pravo glede odgovornosti države »na pod= lagi razmerja med državo, njenimi organi in p o d a n i k i« ne da ugotoviti odgovor, ki bi se moral smatrati za »logično nujni«. agents.« — D i e n a, Principi, parte 1, 444 s., priznava sicer tudi odgovornost za nekompetentne čine organov ali »una responsibilita, quantunque d i m i n o r e g r a d o«, ki ima svoj vir v analognem pravnem razmerju, kakor quasUdelikti civilnega prava. Država je za nekompetentne einc odgovorna »per motivi corrispondenti a quelli pci quali in diritto privato i committcnti devono rispondere degli atti compiuti dai loro commessi nel esercizio delle loro incombenze.« 64 Glej S t r u p p, 1. c. str. 43 ter v op. 1, str. 44. navedene autorje (A n z i 1 o 11 i, A n s a 1 d i, S c h o e n). 05 Ker gre tukaj za »dolgo, nepretrgano, stalno prakso«, se niti ne da pozivati na rek, da »izjema potrjuje pravilo«. 00 »N u r aus solehen Billigkcits* und Zwcckmiil5igkcitss erwiigungen lafit der geltcnde Vtilkerrcchtssatz sich erkliiren, einc 1 o g i s c h e Konscqucnz des Umstandes, dalS der Staat nur durch seine Organe handelnd auftritt, oder des Vcrhiiltnisses dieser zum Staat ist er nicht«. (S c h o c n, 1. c. str. 48.) S to argumentacijo je le toliko povedano, da tudi teorija autonomnega državnega prava ne izpolnjuje svoje naloge. Vsaka znanstvena teza je le v toliko upravičena, v kolikor v resnici izraža načela, ki so konkretizirana v pozitivnem pravu. Teza pa, ki je očevidno napačna, je brez znanstvene vrednosti, ter je škodljiva. In če dalje tudi veda državnega prava glede odgovornostnega problema ni zasnovala teorije, ki ne bi prišla v nasprotje z zakoni logike, je temu vzrok baš to, da tudi ona ne izhaja iz obveznostne norme, ampak, da kakor veda mednarodnega prava skuša rešiti problem na podlagi »odnošajev med državo, njenimi organi in podaniki«, to je torej po vidikih, po katerih je i Grot in naravopravna struja hotela priti do rešitve. 47. — Pravoslovci, ki sploh priznavajo, da je država odgovorna za nekompetentne čine organov, ločijo te čine v take, ki se »m orejo smatrati za državne funb c i j e«, in take, ki ne spadajo »v sfero državnega življenja«.07 Le za čine prve vrste je po njihovem mnenju odgovor? nost države mogoča; pri činih druge vrste pa (n. pr. tatvini, uboju) more država le na isti način odgovarjati, kakor pri dejanjih zasebnikov, to je, le za prevencijo in represijo. Nekateri pravoslovci se pa tudi pri činih prve vrste spuščajo v substilna razlikovanja, ki so jim za odločitev vprašanja merodajna. K tem pravoslovcem spada n. pr. S trup p. Po njem je država (direktno) odgovorna le za taka nekompetentna krivična dejanja, ki jih je organ »po svoji pristojnosti sploh mogel storiti in ki jih je storil na način, ki kaže, da jih je storil kot organ«68; v primerih pa, v katerih je organ »vršil druge državne funkcije, kakor take, za katere je pristojen« 117 S t r u p p, 1. c. 42: »Handlungen, die sich iiberhaupt nicht als staat* liche qualifiziercn lassen.« — S c h o e n, 1. c. 48, op. 11: »Handlungen cines Organtracgers, die aufierhalb der Sphiirc des Staatslebens lieger und da h er nicht einmal als staatliche Handlungen erscheinen.« M L. c. str. 42: »Soferne die betreffende Handlung nach Mafigabe ihrer (sc. der Organe) Zustiindigkeit iiberhaupt von ihnen begangen werden konnte und in einer Wcise begangen wird, die sie als Organe erscheinen liifit.« — (n. pr. davčni uradnik pritvori diplomatskega zastopnika)'19, odgovarja država le za prevencijo in represijo. Glede tega nauka je treba načeloma ugotoviti, da si z mednarodnega stališča (in le s tega stališča se more presojati vprašanje mednarodne odgovornosti države) kakršnegakoli »kompetentnega« krivičnega d e* janja ne moremo misliti. V dolžnosti države tiči ravno negacija pravice k dejanju, ki bi nasprotovalo dolžnosti. Če pa država nima pravice, je tudi noben organ ne more imeti. Ako pa noben organ ni »kompetenten«, da stori »krivično« dejanje, je tudi vse razlikovanje med »kompetentnimi« in »nekompetentnimi« krivičnimi čini organov za mednarodno odgovor« n o s t brezpomembno. Ako pa kljub mednarodni obveznosti v pravnem redu formalno obstoja kompetenca (dolžnost in pravica) organa k protiobveznemu dejanju, je to le vsled tega, ker država v nasprotju s svojo dolžnostjo ni izdala potrebnega izvršilnega ukaza. Ali to dejstvo, ki je že samo za se kršenje obveznosti, ne more biti kriterij za odločitev vprašanja, ali in kako je država odgovorna za neizpolnitev dolžnosti. Kakor ne more biti dolžnosti h kršenju dolžnosti, tako ne more biti krivica podstava za presojo, kaj je pravica. Sicer je pa tudi s praktičnega stališča popob noma jasno, da o vprašanju mednarodne odgovornosti ne morejo odločati subtilne distinkcije, ki slonijo izključno na določilih autonomnega prava, o katerih po svoji volji odloča država »zavezanec. Za tujo državo je povsem nerelevantno, ali je njenega diplomatičnega zastopnika pritvoril sodnik ali pa davčni uradnik in ali je bil državni blagajnik, ki je odklonil izplačati tuji državi dolžno vsoto, v to po notranji zakonodaji upra* vičen ali ne. Tuja država bo po vsej pravici odklonila disku# sijo, ki predpostavlja minucijozno preiskovanje vsega notra= njega službenega reda države. Po vsej pravici se bo držala le dejstva, da se je storil čin, ki bi se ne bil smel storiti, ter 68 L. c. str. 42: »Wo Staatsorj>anc anderc staatliche 1'unktioncn aus» iiben als die, zu denen sie uberhaupt berufen sind.« da ji dolguje diplomatsko imuniteto ali izplačilo svote država, ne pa ta ali oni sodnik ali pa ta ali oni uradnik.70 Kakor se je že povdarjalo, pride kompetenca kot konstitutiven element krivice le v toliko v poštev, v kolikor obveznostna norma sama napotuje na kompetenčna določila. Ako pa obveznostna norma ne zahteva dejanja le d o 1 o= č e n e ga organa (izplačilo dolžne svote) ali ako zahteva opustitev organskega čina sploh (pritvoritev diplomatskega zastopnika), vprašanje kompetence sploh ne nastane.71 48. — Kar se pa slučaja tiče, da je organ storil dejanje, ki kakor kraja ali uboj sploh ni državna funkcija, se je že ugotovilo (odst. 42.), da pri takih dejanjih ni načelne razlike med organom in zasebnikom in da je tudi pri takih dejanjih le od obveznostne norme odvisno, ali je država za krivičen čin sam ali pa le za prevencijo in represijo odgo* vorna. Če norma tako veli, je država tudi za navadne delikte organov (in zasebnikov) odgovorna. Ker »more« po teoriji država odgovarjati izključno le za čine organov, in sicer za take čine, ki morejo veljati za državne funkcije, si teorija tudi nikakor ne more tolmačiti primerov, v katerih je po pozitivni normi država za navadne delikte organov (in zasebnikov) odgovorna. To kažejo preglavice, ki jih teoriji delajo določbe kakor n. pr. ona v čl. 3. IV. haške konvencije iz 1. 1907 0 zakonih in običajih vojskovanja na kopnem. Po tej določbi 70 Dobro jc ta misel izražena v izjavi amerikanskega državnega tajnika R a y a r d a (pri S t r u p p u, str. 73, op. 3): »A s a sovereignty w e c a n not 1 n q u i r c by \vhat municipal a g e n c y of M c x i c o the wrong was done. To us the Government of Mcxieo is a unit and responsible for whatever wrongs either of its sever a 1 d c p a r t m c n t s may inflict upon us.« Prim. tudi kar pravi, A n z i 1 o 11 i, citirano zgoraj, str. 51, op. 30. 71 S pridržki, ki se nanašajo na tezo, da država odgovarja le za »svoje dejanje«, v obče pravilno tolmači pomen kompetenenih pred« pisov An z i lot ti, če pravi: Au point de vuc du droit International tout aete aecompli par un agent de 1’Etat en cette qualitč doit etre regarde comme etant un aete de 1’Etat luismeme: les regles du droit interne q u i bornent la compčtcnee des agents n’ o n t pas de valeur, dan s les rapports intcrnationaux (seveda če mednarodna norma ne napotuje na nje), pour permettre a 1’Etat de se soustraire a la responsabilite. (Rcvue Generale, XIII, 292.) je država »odgovorna za vsako dejanje«, ki bi je storil katerikoli pripadnik njene vojske proti pravilom o vojskovanju na kopnem.72 Pri tem ni nobene razlike, ali je bil oficir ali vojak po normah svoje države za dejanje kompetenten ali ne in tudi ni razlike, ali se prikazuje dejanje kot akt pravilnega vojskovanja, to je kot »državna funkcija« ali pa kot navadni rop in plenitev. Za one čine, ki bi jih vojak »sploh kot organ mogel storiti«, si pomaga n. pr. Strupp z uže zgoraj omenjeno praesumptio juriš el de jure.'3 Za odgovornost za rop in plenitev pa sploh nc more dati nobene pravne razlage. Za teorijo pa, ki skuša ugotoviti mednarodni delikt na podstavi obveznostne norme in ki spoznava, da more norma vračuniti državi vsako dejanje ter sploh katerikoli dejanski stan, ne tvorijo določbe, kakor čl. 3. haske konvencije prav nobenega problema. č) Zaključki. 49. — Mi pridemo torej do sledečih zaključkov: 1.) Vprašanje, za čigava dejanja (nedejanja) je država odgovorna, je rešeno v obveznostni normi. Le obveznostna norma, ne pa dejstvo, da je storilec krivičnega dejanja državni organ ali pa zasebnik, je odločilna za rešitev vpras šanja. Razlikovanje med organi in zasebniki vsled tega ne more služiti kot temeljni vodilni vidik pri zasnivanju nauka o mednarodnem deliktu. Tak nauk je teoretično zgrešen in nasprotuje pozitivnemu pravu. 2.) Organska kvalifikacija sloni izključno na autonom* nem pravnem redu države ter pride za mednarodno krivico le v toliko v poštev, v kolikor mednarodna norma sama napotujc na njo. 72 La partie belligčrantc qui violerait les dispositions dudit Reglement, sera tenu a indemnite, s’il y a licu. Elle sera responsable de tous a c t e s eommis par les personnes faisant partie de sa foree armče. 73 Gl. str. 44: »Die Vermutung, dafi ein Organ kompetenzmiifiig handle, ist hier (sc. v slučaju, da je čin tak, da spada »v sfero državnega življenja«, n. pr. če policist koga pritvori) zu einer praesumptio juriš ct de jure verstarkt. Dcr gleichc Ge danke liegt nun auch zuniichst d er Haftung fiir Soldaten im Kriege g e m a B Art 3 der IV. Haager Konvention zugrund e.« 3.) Mednarodna norma more prištevati državi katero* koli dejanje (nedejanje) organa ali zasebnika kot tako. (direktna odgovornost države); mednarodna norma pa more glede vsakega takega dejanja (nedejanja) prištevati državi tudi le prevencijo in represijo (indirektna odgovor* nost). Niti v enem, niti v drugem pogledu ni načelne razlike med organi in zasebniki. Naziranje, da more država odgovarjati le za čine organov, nikdar pa ne za čine zasebnikov in da je pri činih zasebnikov le odgovornost za prevencijo in represijo možna, je neutemeljeno. Le od obveznostne norme je odvisno, ali je v konkretnem primeru pri krivičnem dejanju organa in pri krivičnem dejanju zasebnika odgovornost direktna ali indirektna. 4.) Država odgovarja (direktno) za čine organov pri dolžnostih, ki jih ima v smislu norme izpolniti po organih, in za čine zasebnikov pri dolžnostih, ki jih ima izpolniti po zasebnikih. Katere dolžnosti spadajo v eno in katere v drugo vrsto, to določa obveznostna norma. Dolžnosti prve vrste so načeloma one dolžnosti, ki merijo-na vstvarjanje in uporabljanje pravnega reda v svrho pravne zaščite. Pri teh dolžnostih je organski značaj autorjev kon= stitutiven element dolžnega in krivičnega dejanja in so kršenja teh dolžnosti specialni organski delikti. Pri vseh drugih dolžnostih pa razlika med organskim in zasebnim položajem ne igra načelne vloge, ter je država odgovorna za čin organa ali za čin zasebnika, kakor to izhaja iz obveznostne norme. 5.) Pa tudi pri dolžnosti, ki meri na preprečitev in kaznitev določenega dejanja (nedejanja), nima razločevanje med organi in zasebniki nobenega načelnega pomena; ta dolžnost se more nanašati na dejanja organov ravno tako, kakor na dejanja zasebnikov in ni nikakor edino mogoč pravni položaj države napram krivičnemu dejanju zasebnika. Dolžnost, preprečiti in kaznovati določeno krivično dejanje, je po svojem bistvu dolžnost kakor vsaka druga, ter ne stoji z deliktičnim problemom v nobeni specifični relaciji. Po svoji vsebini je ta dolžnost le primer dolžnosti,, ki meri na vstvarjanje in uporabljanje pravnega reda. 6.) Kakor organstvo, tako sloni tudi kompetenca organa izključno na normah autonomnega pravnega reda. Vsled tega pride tudi vprašanje, ali je organ storil krivično dejanje v okviru svoje kompetence ali ne, za učin mednarodne krivice le v toliko v poštev, v kolikor to določa obveznostna norma. Teza, da more država biti odgovorna le za »kompetentne« krivične čine organov, je ravno tako apriorna, kakor teza, da odgovarja država le za čine organov, ne pa tudi za čine zasebnikov. § 9. Pogoji, ob katerih je določeno dejanje izvestne osebe med^ narodna krivica. Vprašanje krivde. I. 50. — Da je določeno dejanje izvestne osebe med* narodna krivica, je treba, da so še dane okolnosti, ob katerih je v smislu obveznostne norme dejanje mednarodna krivica. Take okolnosti so n. pr. čas in kraj, v katerem je dejanje storiti, dejlstvo, da se je dejanje' zahtevalo (stavil predlog), dejstvo, da je bilo' osebi znano, da je treba storiti dejanje itd. Krivica odrekanja pravne zaščite se more le storiti, ako sc je pri sodniku vložila tožba, ako je bilo policijskemu organu znano, da preti tujcu nevarnost. Država more kršiti dolžnost, da izroči hudodelca, le če se je zahtes vala izročitev. Dalje je vse, kar človeška dejanja pravno orne* j u j e, determinanta krivičnega dejanja. Poveljnik mornarice n. pr. sme le pod gotovimi pogoji blokirati luko; ako to stori, ne da bi bili ti pogoji dani, je to mednarodna krivica.1 1 Večina primerov, ki jih S t r u p p, 1. c. str. 40, op. 5 in 41, op. 6 (prim. S c h o e n, I. c. str. 46, op. H. in 9.) navaja kot primere, da je organ prekoračil kompetenco, so taki, da je organ dejanje sicer storil v okviru svoje kompetence, da pa pri svojem dejanju ni upošteval mej, ki jih postavlja pravna norma. Bojne ladje, oziroma njihovi poveljniki (primer D o g g c r h a n k) so brezdvomno kompetentni, da streljajo, kajti streljanje je njihova specifična funkcija. Ali v danem primeru je poveljnik ruskega brodovja grešil proti mednarodnemu pravu, ker je dal streljati, kjer po normi pogoji za streljanje niso bili dani. Tudi 51. — Velike važnosti je dalje način, na kateri se naj stori dolžno dejanje Navadno ima država^zavezanec svobodo določanja, s katerimi sredstvi in na kak način hoče svojo dolžnost izpol« niti.2 Mnogokrat je pa v obveznostni normi določeno, kako je treba dolžnost izpolniti, in v tem primeru so določene mfodalitete konstitutiven element dolžnega oziroma krivič* nega dejanja. Posebne važnosti so take modalitete pri dolžnostih, ki mlerijo na uporabljanje pravnega reda, bodisi da mednarodna obveznostna norma sama (neposredno) določa način postopanja, ali pa da kakor glede osebe, ki ima pravni akt izvršiti, tudi glede postopanja napotuje3 na autonomne norme države. Le če so se ta pravila upoštevala, je dolžnost izpolnjena. Ako' sodnik pri razsojanju spora, in ako upravni organ pri odločanju o odobritvi obratne naprave ne postopa tako, kakor mednarodna norma direktno ali indirektno predpisuje, potem razsodba oziroma upravna odločba ni izpolnitev dolžnosti, ker se pravnovelj ven akt sploh storil ni.4 (kompetentni) sodnik ostane s svojo sodbo v okviru svoje kompetence, če obsodi tam, kjer bi po zakonu moral oprostiti. Nekompetentno bi ravnal le, če bi sodil v stvari, o kateri ima razsojati drug sodnik. V danih okolnostih bi sploh noben ruski poveljnik ne bil mogel streljati, ne da bi kršil mednarodno pravo. Tudi so oficirji in moštvo (P a n t h e rsprimer) gotovo kompetentni, da spravijo mornarje, ki so pobegli v tuji luki, zopet na ladjo, ali le na način, ki ga mednarodna norma dopušča. Isto velja o primeru »C a n a d a« (organ je dajal pomoč proti volji kapetana in na način, da sc jc ladja potopila), o primeru »A r m e n i e« (lučni zdravnik proti veljavnim predpisom ne izda potrebnega zdravniškega atesta), o P e a r s > primeru (straža je streljala proti predpisom, ki jih je imela), o primeru »Star and Herald« (tiskovni načelnik v Kolumbiji ustavi po krivici amerikanski časnik; kolumbijska vlada se zagovarja, da je tiskovni načelnik (general Vila) prekoračil polnomočja, ki jih je imel; Zjedinjcne države pa smatrajo to za brezpredmetno ter naglašajo: »That the Columbian govornment might bc liable to the persons injured by General Vila’s acts, even though it d id non authorize but disavowed the m«). V vseh teh primerih bi tudi dejanje nobenega drugega organa ne bilo pravilno. 3 Glej spredaj odst. 37. 3 Glej spredaj odst. 11, 35, 40. 1 Primerjaj spodaj § 12. 52. — Tudi subjektivna krivda, to je dejstvo, da se je dolozno ali kulpozno ravnalo* proti dolžnosti, more biti pogoj krivice. Tu nastane vprašanje, ali je država odgovorna za p o s 1 e d e k ali pa krivdo. Tudi za to vprašanje teoriji ni merodajna obveznostna norma, ampak rešuie je po vidikih, ki s konkretno obvez? nostjo nimajo nič opraviti. Tri mnenja se zastopajo. Prvo mnenje, in tega mnenja je še večina pravnikov, pravi, da država odgovarja le za krivdo, da je »culpa države« pogoj državne odgovornosti. Drugo mnenje, kateremu je zasnovatelj Anzilotti in katerega se držijo italijanski pravniki, pa zastopa teorijo ■objektivne odgovornosti za posledek. Po tretjemi mnenju (Schoen, Strupp, Triepel) je pa mednardna odgovornost države delomla odgovornost za po* sledek deloma za krivdo. Prva teorija sledi Grotovim in sploh naravo*pravnim naziranjem ter sloni bistveno na načelih rimskega in kazen* skega prava. Jasno je, da za učin mednarodne krivice, ki do* biva svojo- dcterminacijo le po mednarodni obveznostni normi, ne morejo biti odločilna splošna načela ne rimskega ne kateregakoli drugega pravnega sistema, ki z obveznostno normo ne stoji v nobenem odnosu. Anzilotti5 dobro dokazuje vse fikcije, s katerimi operira subjektivna teorija, ter protislovja s pozitivnim pravom, v katera zabrede; sam pa pride do zaključka, da je mednarodna odgovornost izključno odgovornost za posledek. Država ne odgovarja za dolozen ali kulpozen namen, ampak zato, da ni izpolnila tega, kar ji nalaga med* narodna obveznost. Le dejstvo, da se ni storilo dolžno de* janje, ie vsa njena krivda." Važen argumlent pri tem mu je 5 Teoria generale, str. 167. Revue Generale XIII., str. 286—291. 9 Teoria generale 172: 11 stato e responsabile non per il concorso diretto o indiretto della sua volonta al fatto deli’individuo, non per un’intcnzione dolosa o culposa che si gli possa rimproverare, in a per non avere tenuto il contenuto che gli era imposto dal diritto internazionale, per aver violato il dovere suo verso gli altri stati: non la colpa ma il fatto contrario al diritto interna« :z i o n a 1 e lo obbliga. Glej tudi Revue Generale, XIII, str. 291. razlika med civilnim in mednarodnim pravom. V medna« rodnem pravu ima država že pri ustanavljanju obveznosti priliko, uveljavljati svojo voljo, mej tem ko se v civilnem pravu posamezniku nalagajo dolžnosti brez njegovega sode* lovanja.7 Seveda je treba k temu argumentu pripomniti, da more biti za vprašanje pogojev državne odgovornosti odlo* čilna le vsebina obveznostne norme, ne pa n a č i n, kako je nastala. 53. — S c h o e n8 in S t r u p p” sta pa sicer mnenja, da je mednarodna odgovornost države deloma odgovornost za krivdo, deloma odgovornost za posledek. Za to, kdaj da velja eno in kdaj drugo, njima je odločilno- bistvo organ* s k ega razmerja ter vprašanje, ali je organ (dejanja zasebnikov po njihovem naziranju, kakor se je pokazalo, za odgovornost ne pridejo v poštev) krivično dejanje storil v okviru svoje kompetence ali izven kompetence in ali obstoja krivica v pozitivnem dejanju ali pa v opu* s t i t v i. Že v prejšnjih izvajanjih se je naglašalo, da pridejo organstvo, kompetenca in nekompetenca za učin krivice le toliko v poštev, v kolikor obveznostna norma napotuje na kompetentna določila. Iz tega pa že sledi, da kompetent« nost in nekompetentnost ne moreta veljati za splošen in načelen kriterij pri reševanju vprašanja, ali je država odgo* vorna za krivdo ali pa za posledek. Dalje je vpoštevati, da država sploh nima fizične volje in da se torej o »krivdi države« da govoriti le v prenesenem smislu. Vsled tega je vise vprašanje istovetno z vprašanjem, ali se v mednarodnem pravu krivično dejanje organov in 7 Mentre nei rapporti civili il precetto giuridico chc imponc una certa linea di condotta ali’ individuo emana da una volonta estranea a quella deli’ individuo stesso, il quale non puo, di regola, influirc in modo diretto sulla dcterminazionc del contenuto c dei limiti dei doveri chc gli vengono imposti, nei rapporti internazionali il precetto giuridico e opera imme« diata della volonta dello stato ed in tanto ha potuto sorgere di fronte a lui ed obbligarlo in quanto esso medesimo 1’ ha voluto. (Teoria generale, str. 179.) 8 L. c. str. 50 ss. " L. c. str. 45 ss. zasebnikov le tedaj vračuni državi v krivico, če je storilec imel voljo ali namen, kršiti mednarodno obveznost države. Slednjič je vpoštevati, da je kakor glede vseh drugih pogojev, tudi glede subjektivne krivde mednarodni normi dano na pro/sto določiti, ali naj bo krivda konstitutiven element krivice ali ne. Po S c h o e n s ovem in Strupp = ovem mnenju velja pri krivičnih činih, ki jih je organ storil izven svoje kompetence princip objektivne odgovornosti. To pa zaradi tega, ker v takem primieru volja in dejanje organa sploh ni volja in dejanje države in vsled tega tudi doloznost ali kulpoznost te volje ali dejanja ne.10 Kakor smo videli, se z istim argumentom tudi zatrjuje, da je »logično nemožno«, da bi država bila sploh za kak nekompetenten čin organa odgovorna, vendar pa pozitivno pravo to možnost kaže. Tudi tukaj ni uvideti, zakaj bi norma ne mogla določiti, da je država le tedaj za nekompetentno razsodbo odgovorna, če si je sodnik svoje nekompetence bil svest, če je torej namenoma in po krivdi izdal in izvršil nično razsodbo. Nasprotno pa Schoen in Strupp priznavata, da pri kompetentnih dejanjih organov država more rav* nati krivno.11 Oba pa pri tem razločujeta krivice, ki se storijo s pozitivnim dejanjem ali pa z opustitvami. Schoen pravi, da se pri pozitivnih dejanjih odgovornost države »nikdar ni posebno vtemcljevala s krivdo države«. Pač pa se je pri opustitvah »navadno« sprožilo vprašanje krivde. 10 Schoen, 1. c. 53: »Wird dagegen eine V6Ikerrcchtswidrigkeit begangen, indem cin Staatsorgan untcr Vcrletzung dcr inncrstaatlichcn Kompctenzordnung handclt, so kann bci unbcfangcncr Beurtcilung dcr Sachs und Rechtslagc \vohl nic eine culpa des Staates als gegeben angencmmen \verden.« — Strupp, 1. c. 47: »Denn da hier ja Handeln und Wollen des Staatsorganes cbcn n i c h t Wollen und Handeln dcs Staates ist, so kann auch theoretisch ein Verschulden des Staatsorganes kein solchcs des Staates sein.« 11 S t r u p p, 1. c. 47: »Als Ergebnis: soweit kompetenzgemafies Handeln des Staatsorganes in Frage steht, mufi daher theoretisch die Moglichkeit bejaht werden, dafi ein Staat (durch scine \villens* fiihigen Organe) schuldhaft handeln kann.« S t r u p p pa zavzema bolj principi j alno stališče. Po njem je pri vseh pozitivnih (kompetentnih) dejanjih odgovornost države izključno1 objektivna, pri vseh opustitvah pa izključno odgovornost za krivdo. To svoje mnes nje opira S t r u p p na odločbo amerikanskega državnika Bayard«a z dne 19. majnika 1885 ter na razsodniški kompromis v Alabama« sporu.12 V prvi se pravi, da država ni samo odgovorna za pozitivna dejanja, s katerimi so se žalile pravice tujcev, ampak tudi za žalitve, ki bi jih »ob pametni skrbnosti« (by the exercise of reasonable car a) bila mogla preprečiti.13 V kompromisu se je pa razsodnikom dalo kot pravno navodilo, da je neutralna država dolžna, da »primerno skrbi« (to use due diligence), da se v njenem ozemlju ne opremljajo ladje, ki bi se mogle uporabljati proti eni vojni stranki. Uže Anzilotti je po pravici naglašal, da se izrazi, kakor »pametna skrbnost«, »primierna skrb«, »pametna pred« videvnost« (reasonable foresight) ne morejo ali ne vsikdar ne morejo tolmačiti v smislu subjektivne krivde, ampak da so često le izrazi za objektivno omejitev dolžnosti.14 Sosebno v primerih, v katerih so sredstva in pota, da se doseže kak Vspeh, prepuščena državji«zavezancu, je uporabljanje pa« metne skrbnosti objektivna omejitev dolžnosti, ki ne more biti brezpo(gojna. 12 Označenja kakor »toleranco coupable« cte., ki se rabijo v diplo« matičnih aktih, kakor jo n. pr. ultimatum Avstro«Ogrske na Srbijo, za znanstveno teorijo kot argument pač ne morejo priti v poštev. 13 »The Government of a foreign State is liable not only for any injury done by it, or with its permission, to citizcns of the United States or their property, but for any such injury, which by the e x e r c i s c of reasonable care it could have averted.« 14 Teoria generale, str. 175: »Ed ecco allora la dovuta diligenza nel senso dclle regole di Washington, che non e dunque un partico« lare elemento subbiettivo dclla responsibilita, comc la diligenza che nel diritto privato si contrapone alla colpa«. Revue Generale, XIII, 291: »Le defaut de diligence est une inobservation du devoir impose par le droit international sans q u’ i 1 y ait alors a parler de fautc au sens propre du mot«. Corso di diritto internazionale, str. 253: »La mancata diligenza č semplicemente inadepimento del d ov e r e internazionale dello stato.« Radi tega sc je člen 8. trinajste haske konvencije o neutraliteti, s katerim so se vedoma recipirala pravila washingtonskega kompromisa, čisto objektivno formuliral, ker je dolžnost v njem objektivno determinirana (Le gouver? nement est tenu d’user des moyens dont il dispose . . .). Sicer pa pride tudi v poštev, da more obveznostna norma (to izhaja tudi iz izvajanj S c h o e n * a in Strupp = a), kakor se ji to zljubi, postaviti krivdo v enem slučaju kot pogoj krivice, v drugem pa ne. Saj velja isto tudi v notranjem pravu. Po nekaterih normah je krivica le tedaj storjena, če je storilec ravnal s hudobnim namenom: to velja posebno za norme kazenskega prava. Po drugih normah je pa krivica storjena brez ozira na subjektivno krivdo, kakor je to navadno pri vseh policij« skih in administrativnih prestopkih. Zakaj bi pa medna* rodna norma ne imela iste gibčnosti? Po večini za med* narodno krivico krivda ni pogoj, toda v mnogih primerih je krivda pogoj mednarodne krivice.1* Ali velja v konkret* nem primeru eno1 ali drugo, to se da določiti le na p o d * 1 a g i norme, ki je, kakor za vsa druga vpra> šanja, tudi v tem oziru edini spoznavni vir. 54. — Kar se posebno tiče opustitev, nanašajočih se na dolžnost, dajati tujceml pravno zaščito, pride v poštev, da mednarodna norma navadno napotuje na autonomni pravni red, ki ga je eventualno v smislu te norme preustva* riti.16 Tu je »potrebna skrbnost« v tem, da se pravni red upqrablja takšen, kakor po mednarodni normi mora biti, in tako, kakor to predpisuje norma.17 V tem smislu je 15 Prim. mednarodne pogodbe, navedene v Revue Generale, II, 339 ss, v katerih se odgovornost države za škode, prizadete tujcem ob notranjih uporih, omejuje na »faute ou manque de surveillanee de la part des autorites du pays ou de ses agents«. — Glej tudi S c h o e n, 1. c. str. 36, op. 33. 16 Glej spredaj odst. 11., 35., 40., 51. 17 Vsled tega nimajo primeri, ki jih S t r u p p, 1. c. 59, op. 2, in S c h o e n, 1. c. str. 55, op. 31, navajata, s krivdo nič opraviti. Če turška oblastva niso ničesar storila, da bi se M i s s Stone, katero so roparji ujeli, osvobodila in roparji kaznovali, potem je bila Turčija radi golega dejstva odgovorna, da ni uporabila svojega pravnega reda in dala pravne zaščite. To objektivno dejstvo, ne pa subjektivna krivda Bog zna katerih organov je vzrok odgovornosti. — Isto velja glede primera Ameris tudi treba razumevati razsodbe in izjave, v katerih se odgo? vornost odklanja z miotivacijo, da je država vse storila v zaščito tujcev, kar je bilo v njeni m,oči.18 A.ko pa dolžnost gre dalje, to je, ako je država dolžna, da zasigura absoluten efekt, je tudi za absoluten efekt odgovorna.18 kanca Lcnza, ki so ga v Kurdistanu roparji umorili. Vlada Zjcdinjenih držav je izjavila: If his murders have becn duly punished, this government would not have felt disposed to demand thc payment of an indemnity. »Duly punishmcnt« je pravilna, to je takšna kaznitev, ki odgovarja, v smislu mednarodne norme pravilnemu, pravnemu redu. Druge »skrbnosti« država ne more prestirati. — Tudi v primeru Renton gre le za objektivno dejstvo, da se pravni red ni uporabljal tako, kakor bi bilo pravilno. Vladi Hondurasa se je očitalo, da ni ničesar storila, da bi se krivica zabranila in da ni »diligently« zasledovala morilcev: had taken no steps to prevent such destruction or appropriation, and that ali legal steps taken by them (sc. the authorities of Honduras) in relation to the murders of Renton. .. wcre either halfshearted and farcical or \vere smothered at the outset by b r i b c r y and corruptio n«. To je le gola negacija pravilnega postopanja. Isto velja, če vlada »kljub ponovnim in nujnim prošnjam ogroženih tujcev ne stori nobenega resnega koraka v njih zaščito.« 18 Umpire Palacio (S t r u p p, 1. c. str. 56, op. 1): »If a nation does ali in her power and ali that be accomplished by means of h er resources, it can be said that she fulfills the w h o 1 c of thc d u t i e s, both toward her own citizens and thc citizens of foreigns countries.« »Vse, kar more država s svojimi sredstvi storiti« ni ničesar •drugega kakor to, kar sme po svojem pravnem redu storiti, ki odgovarja mednarodni normi. — V istem smislu je tolmačiti odklonitev odgovornosti za »sudden violcnce \vhich the best organised government c o u 1 d not f o r e s e e«. Najboljše organizirana država« je v pravnem smislu država, ki ima pravni red vstvarjen, kakor ga mednarodna norma zahteva in ki ta pravni red tudi izvršuje (namreč tako, kakor je določen). Glej n. pr. Wippermanns Case (ladja se je razbila ob osamljeni in nedostopni obali in Indijanci so oropali potopljence): »Unless a government can be held to be an insurer of the lives and propertv of persons domiciled \vithin its juridiction, there is no principle of sound law which can fasten upon it thc rcsponsibility for indemnity in cascs of sudden and unexpected deeds of violcnce, which reasonablc foresight and the use of ordinary precautions can not prevent. Of course, if a government should s h o w indiff erenec with rcfe» renče to the punishment of the guilty authors of such outrages, a n o t h e r qucstion vvould arise (citat po S t r u p p u, 1. c. 59, op.). Dobro to izraža razsodniški izrek v M o n t i j o^primeru (umpire Bensh):»Itwas...thecleardutyof the president of Panama, acting ;as the constitutional agent of the government of the Union (Columbia), Subjekt, proti kateremu se stori mednarodna krivica (žaljenec). 55. — Tudi v vprašanju, kdo je pri storjeni mednarodni krivici žaljenec, ki ima torej pravico na to, da se proti obvezancu uveljavi pravna posledica krivice, pride teorija v težkoče. Prvič za to, ker tudi tega vprašanja ne rešuje na podlagi obveznostne norme, in drugič za to, ker vprašanja, kdo je žaljenec, ne loči od vprašanja, kdo sme faktično uveljaviti pravno posledico krivičnega dejanja (prim. odst. 7). Do katerih nevzdržnih konsekvenc prihaja S t r u p p, ker mednarodno krivico pojmuje kot kršitev reka pada sunt servanda, o tem se je že govorilo (odst. 14). Za vprašanje, proti komu se stori krivica, je merodajno vprašanje, komu je treba prestirati dolžno dejanje; na to vprašanje pa daje odgovor obveznostna norma, ker je destinater dolžnega dejanja nujna determinanta dolžnosti. Vsled tega je krivica storjena napram onemu, napram kateremu se namesto dolžnega stori dejanje, ki dolžnemu dejanju nasprotuje. Le«ta je tudi subjekt, ki ima pravico uveljavljati pravno posledico storjene krivice. V posameznem slučaju je torej vprašanje, kdo je žaljenec, ravno tako stvar interpretacije obveznostne norme, kakor glede drugih elementov krivičnega dejanja. Dvomi morejo nastati pri kolektivnih pogodbah in pri takozv. splošnih dolžnostih (ki jih ima država napram vsem državam). Odločilno je v obče dejstvo, ali se ima to rccover thc Montijo from thc revolutionists and return her to her owncr. It is t r u e that hc had not thc mcans of doing so, thcrc bcing at hand no naval or military force of Columbia sufficient... b u t t h i s a b s e n c e of power does not rcmovc thc obligation... If it (sc. govcrnment) promises protection to those whom it consents to admit into its territory, it m ust find thc means of inaking it e f f e c t i v e. If it docs not do so, cvcn if by no fault of its own, it must make thc only amen d s in its power, viz compcnsate the sufferer« (citat po St ru p p u, 1. c. str. 56, op. 1). — Prim. tudi čl. 64. Londonske pomorske deklaracije: »Si la saisic du navire ou des mar* chandises n’est pas vali dec par la juridiction des prises ou si sans qu’il y ait eu de misc en jugement, la saisie n’est pas maintenue, les interesses ont droit a des dommages et interets.« dolžno zadržanje prestirati destinaterjem kot enoti, ali pa vsakemu destinaterju posebej (prim. odst. 21).'Pri splošnih dolžnostih je krivica storjena napram onemu destinaterju, napram kateremu se je storilo dejanje, ki je z dolžnim dejanjem v kontradiktornem nasprotju. Ker je, kakor se še bo to pokazalo, vsaka dolžnostna norma nujni sestavni del pravnih redov držav, za katere velja norma, se da pravilo juristično tudi tako izraziti, da je žaljenec tista država, v katere pravnem redu se je dolžnostna norma kršila, v katere pravni red se je »poseglo«. Dejstvo, da je pri kolektivni pogodbi država sokons t r a h e n t, ji še ne daje pravice, da bi smela nastopiti proti državi, ki je kršila pogodbo napram drugi državi.1 Taka pravica mora imeti svojo podstavo v posebnem pravnem naslovu. Strupp meni2, da iz kolektivne pogodbe (on misli na čl. 46. haške konvencije o vojskovanju na kopnem) le izhaja, »da so kontrahenti obligirani«, da pa ne izhaja iz nje, »napram komu da so obligirani: ali le napram onemu, kateri je bil neposredno žaljen, ali napram vsem sokontra= hentom, ali pa radi reka pacta sunt servanda napram vsej mednarodni zajednici«. Izražen dvom ima svoj izvor v tem, da se vprašanja ne ločijo. Obligirani so kontrahenti napram vsakemu sokontrahentu, žaljenec je le tisti, napram kateremu se je storilo krivično dejanje, in ker ni posebnega določila, ki bi dajalo drugi državi pravico uveljavljati pravno posle* dico, ima le žaljenec pravico, da faktično nastopi proti kršitelju dolžnosti. Pravilno je torej Švicarski Zvezni Svet, ko so nekateri kantoni zahtevali, naj Švica na podlagi haške konvencije naslovi ugovor na nemško vlado radi deportiranja francoskih in belgijskih podanikov odločil: »Konvencija je sicer ustanov vila medsebojne dolžnosti držav, da pa ni ustanovila zajed« ništva signatarjev v tem smislu, da bi kršitev napram eni državi pomenila dolžnost drugih držav, se kršitvi zoper* stavljati ali nji ugovarjati.« 1 Stavek Philipsona (Intern. law and thc great war, 1915, str. 25): »A 11 Powcrs, being parties to thc convcntion (sc. Haške konvencijc o varovanju neutralitete) are undoubtedly responsible for its maintenance and due observance« je gotovo napačen. 2 Str. 14, op. 2. Od vprašanja, kdo je žaljenec, ki ima torej subjektivno pravico do uveljavljanja mednarodne represije, je pa ločiti vprašanje faktičnega izvrševanja pravice, ki more pristojati tudi drugi državi (prim. odst. 77.). § 11. Odgovornost države za mednarodni normi primerno ureditev pravnega reda. I. 56. — Jasno je, da so mednarodne krivice ravno tako raznolike kakor mednarodne obveznosti. Ako bi se hotelo mednarodne delikte katalogizirati, bi bilo početje ravno tako brezuspešno, kakor katalogizacija krivičnih činov autonom* nega državnega prava. V naslednjem hočem le o dveh mednarodnih deliktih spregovoriti: o kršenju dolžnosti, da je treba ustvariti pravni red, ki odgovarja mednarodni obveznostni normi, in o kršenju dolžnosti, da je treba v konkretnem primeru tak pravni red uporabljati (primenjivati). To pa storim pred vsem radi tega, da ob dveh deliktih, ki igrata v praksi in literaturi veliko ulogo, praktično preiskusimo, ali so pravila, ki sem jih zasnoval, resnična. Oba delikta sta specifično organska delikta (spredaj odst. 35.) in stojita v stvarni zvezi med seboj. Včasih je dejstvo, da se pravni red ni uredil tako, kakor bi po med? narodni normi moral biti, že samo po sebi delikt; mnogokrat je pa le (pravno nerelevanten) vzrok za to, da se je pri uporabljanju pravnega reda storil delikt. Tudi učine, ki pridejo pri teh dveh deliktih v poštev, razmotriva teorija, kakor to odgovarja njenemu načelnemu izhodišču, po vidiku, kdo je storilec; razpravlja o njih pod rubrikami odgovornosti države za dejanja zakonodajnih organov, za dejanja pravosodnih organov, za dejanja držav* nega poglavarja, za dejanja centralne vlade, upravnih orga= nov, vojaških oseb, samoupravnih teles itd.1 Po mojem mnenju zahteva sistematika, da se o vseh teh učinih raz? 1 Glej n. pr. S c h o e n, 1. c. str. 81 ss., S t r u p p, 1. c. str. 63 ss. pravlja pod vidikom ustvarjanja mednarodni normi primer* nega pravnega reda ter pod vidikom uporabljanja med* narodno pravilnega pravnega reda na konkretne primere. II. 57. — Pri odgovornosti za mednarodni obveznosti pri* merno ureditev pravnega reda, more priti troje učinov v poštev: ali se obveznostni normi ni zasigurala formalna izvršljivost, ali se ji ni zasigurala materialna izvršljivost, ali se je uveljavila norma, ki nasprotuje mednarodni obvez* nostni normi. Od vsega tega je pa strogo ločiti pravno veljavnost obveznostne norme. V tem, da se ne loči veljavnosti (Giltigkeit) in izvršilnosti mednarodne norme tako, kakor je treba, tiči poglaviten vzrok zgrešene nemške teorije o »popolni separaciji in medsebojni neodvisnosti« med* narodnega in notranjega državnega prava ter o takozv. >p relivanju« ali »pretvarjanju« mednarodne vnarodno normof »UmgiefSung, Umsetzung der volken rechtlichen Norm in Landesrecht«), ki ga ta teorija smatra za potrebno. Po tej teoriji, kateri so se pridružili tudi nekateri itali* janski učenjaki2, je mednarodno in notranje državno pravo drugo od drugega neodvisno.3 Teorija zastopa stališče, da je bistvo mednarodne norme v tem, da »se adrcsira le na državo, ne pa na individuje«, da mednarodna norma kot taka veže državo »le na zunaj« ne pa »na znotraj«, da je 2 Med njimi posebno Anzilotti in Donatti. Na drugi strani se je pa D i e n a nekaterim konsekvencam te teorije odločno uprl. Glej n. pr. razpravo: L’individu dcvant 1'autorite judiciaire et le droit inter* national (Revue Generale, XVI, 1909), kjer (str. 73) izjavlja, »que la theorie qui d’ une fa^on absolue et generale interdit aux individus devant 1’ autorite judiciaire de se prevaloir de droits ayant pour uniquc fondement des regles du droit international (sc. če mednarodna norma ni bila »prelita« v narodno) a fait completement banqueroute«, potem: Considerazioni critiche sul concetto dell’assoluta e completa separazione fra il diritto inter* nazionale e 1’intcrno (1913), ter: Principi di diritto internazionalc, parte I, str. 21 ss, 260 ss, 426 ss. 3 Heilborn, Grundbegriffe des Volkerechtes, (1912), str. 89: »Volkerrecht und Landesrecht sind von einander unabhiingi g.« »za notranjo veljavo« norme potrebno, da se z razglasitvijo ali z izdanim izvršilnim ukazom v narodno normo »prelije« ali »pretvori« in s tem takorekoč nacionalizira in da šele s tako nacionalizacijo postane sestaven del .pravnega reda države.4 V teh idejah tiči tudi izvor kontroverzi o med* narodnih pogodbah, ki so se sklenile brez parlamentarne odobritve, ki je po ustavi potrebna, in o katerih se zatrjuje, da so »siccr mednarodnopravno, ne pa državopravno veljavne in obvezne.« Ni tukaj mesto, da bi sc dalo o tem naziranju temeljno razpravljati in si to pridržim za drugo priložnost. Za sedaj naj zadostuje, da označim svoje mnenje. Jaz vidim bistvo mednarodne norme v tem, da je državam, za katere velja, skupna norma in da se kot taka po principu koordi* nacije držav enostransko ne da spremeniti ali uničiti; dalje mislim, da postane mednarodna norma ipso jure sestavni del pravnih redov držav, za katere norma velja, da ohrani tudi kljub vsakojaki »nacionalizaciji« svoj značaj kot mednarodna, to je enostransko nespremenljiva skupna norma in da je razglasitev potrebna eventualno le za i z v r š i 1 n o s t, nikdar pa ne za »notranjo« v c 1 j a v* n o s t norme. Moje mnenje je, da vsaka mednarodna pogodba, ki je po pravilih mednarodnega prava veljavno sklenjena, ipso jure odvzame veljavnost vsem nji nasprotujočim določbam pravnega reda, da v pravnem redu države ne more biti nobene pravno veljavne norme, ki bi mednarodnemu pravu nasprotovala, in da so vse norme in vsi pravni akti, ki jih država v 4 Prim. n. pr. le S c h o c n a, str. 23 ss. Vendar prizna ta autor »majhno skupino mednarodnopravnih predpisov«, ki poedince neposredno vežejo; to so posebno »uredbe gotovih mednarodnih komisij, n. pr. Evropske Dos navske komisije«. »Hier ist das unmittclbare Ergriffenwerden des Individuums durch die volkerreehtliche Norm aber begriindet in den durchaus eigentumliehen (!) Verhiiltnissen« (str. 24, op. 8.). — Strup p, str. 24 (in fine), pa odklanja tudi to izjemo! On operira z »dvojno antipaeijo državnih pritrditev« (doppelte Antizipierung staatlieher Zustim« mungen), s katerimi se »mednarodno in državnopravno poznejši akti anti* cipativno« prelevijo v narodno pravo. — Anzilotti (Giudizi III, 184ss) pa meni, da mednarodna norma siccr zasebnikov nikdar ne veže, pač pa »v državi in z državo vred njene organe, ker si je državo in njene organe predstavljati kot zlite v eno enoto.« nasprotju s pravili mednarodnega prava ustvari, pravno n i č n i.5 58. — Mnenje, da je v to, da zadobi mednarodna norma na znotraj pravno veljavo, še treba posebnega akta naciona* lizacije, nasprotuje načelu enotnosti države. Teorija sicer v enomer naglasa, da je država le ena pravna oseba in da ima le en pravni red; vendar pa z označenim mnenjem predpostavlja »zunanjo« in »notranjo« pravno osebnost, od katerih more ena ob istem času hoteti, kar druga zanika, in predpostavlja »zunanji« in »notranji« pravni red, v katerih morejo istodobno veljati norme, ki izključujejo druga drugo. Če mednarodna pogodba ali druga mednarodna norma za državo velja, to ne more ničesar drugega pomeniti, kakor da pogodba ali norma tvori del pravnega reda države. V čem bi pa naj sicer obstojala veljavnost norme za državo, ako ne v tem, da je za njo objektivno pravo, in da vsled tega norme, ki nasprotujejo temu objektivnemu pravu, niso ali niso več veljavno pravo? Ne samo za Anglijo in Ameriko, ampak za pravni red vsake države velja amerikanska pravna paremija: inter* national law is a part of the law of the land.* Le alternativa je mogoča: brez parlamentarne odobritve ratifikovana pogodba je veljavna ali za mednarodno i n za državno pravo; ali pa ona sploh ni veljavna, ne za med= narodno i n ne za državno pravo.7 0 Po pravici jc nemška vlada podala aliiranim državam izjavo: »DaB alle Vorschriftcn der deutschcn Verfassung vom 11. Augu.st 1919, die mit den Bestimmungen des in Versailles am 28. Juni 1919 unterzeichneten Friedensvertrages in Widerspruch stehen, ungultig sind. Die deutsche Regierung crklart und erkennt an, daB dcmzufolge der Absatz 2 des Art. 61 der crvviihnten Verfassung ungultig ist und daB namentlieh die Zulassung oesterreiehischer Vertreter zum Reichsrate nur stattfinden kann, wenn gemaB Art. 80 des Friedensvertrages der Volkers hundsrat ciner cnspreehendcn Anderung der internationalen Lage Osters reiehs zugcstimmt haben wird.« “ H e r s h e y, The essentials of the international puhlic law, str. 9, pozivajoč se na številne judikate sodišč pravi: »That international law is a part of the law of the land is no longer a matter of serious d o u b t, at least in England and in the United States.« 7 Le na tej podlagi se da rešiti veljavnost pogodb, ki so se sklenile, ne da bi jih bil parlament predhodno odobril. Mednarodna norma, ki je za državo postala veljavna in obvezna, se sama po sebi uvrsti v sistem državnega pravnega reda, ne da bi bilo še treba nadaljnega akta, s katerim bi se norma »prelivala« ali »pre* tvarjala« v »notranje« pravo. Sicer pa celo zastopniki teorije o »prelivanju« prizna* vajo, da veljajo v državi mednarodne norme, in da jih sodišča uporabljajo, ne da bi se bile kedaj ustanovile kot notranje pravo.8 Resničnost stavka, da tvori vsaka za državo veljavna mednarodna norma ipso jure sestaven del državnega prav* nega reda, je povsem neodvisna od tega, ali je to pravilo v pravnem redu kje izraženo ali ne.9 Kajti v pravilu se izraža le nujnost logičnega mišljenja. III. 59. — Ker se mednarodna norma sama po sebi uvrsti v sistem pravnega reda države, se proti veljav no s t i norme ne da grešiti. Veljavnost norme je čisto logično razmerje in vsled tega od volje in dejanja države neodvisno. V toliko ima vsaka država vedno mednarodno pravilni pravni red. Pač pa država, oziroma njeni organi in zasebniki — in tu tiči odločilna točka — lahko postopa tako, kakor da bi norma ne veljala, kakor dabi norme ne bilo. Ona lahko opusti odredbe (razglasitev, izdajo izvršilnega ukaza), ki so iz kateregakoli vzroka potrebne, da mednarodna norma zadobi formalno izvršljivost, " Tako govori S trup p, ki je odločen zastopnik teorije prelivanja, o »pflichtmafiige Anwcndung von in Landesrecht umgegoBenem oder nicht umgegoBenem Volkerrecht« (str. 77). — Istotako pravi S c h o c n, 1. c. 89: »Es kann der tagliehen Praxis gegcniiber nicht bezweifelt werden, dafi auch die Landesgerichte in die Lage kommen, volkerrcchtlichc Normen unmittelbar (ohne dali sie z u s t a a t> 1 i c h e m Recht gemacht sin d) anzuwenden.« “ Tako pravilo se je sedaj kodificiralo v novi nemški ustavi z dne 11. julija 1919 (čl. 4): »Die allgemein anerkannten Regcln des Volkerrechtes. geltcn als Bestandteil des deutsehen Reiehsrates.« Neutemeljeno je mnenje S t r u p p o v o, da bi določba (autonomnega) državnega prava, s katero sc prepoveduje postanek običajnega prava, mogla zabraniti veljav« nost mednarodnega običajnega prava za državo (str. 72, op. 4). tako da se organi in zasebniki ne morejo, oziroma ne smejO' po normi ravnati. Ona lahko opusti odredbe, ki so iz kateregakoli vzroka potrebne za materialno izvršljivost, ker ne izda izvršilnih predpisov, ne izvede potrebnih organizatornih priprav. Ona pa lahko veljavnost in obveznost norme tudi na ta način ignorira, da izda zakone in uredbe, ki medna; rodni normi naravnost nasprotujejo, in s tem od organov in zasebnikov zahteva zadržanje, ki je z dolžnim zadržanjem v kontradiktornem nasprotju. V kolikor pride v navedenih primerih označeno faktično postopanje države v poštev, je država v ustvarjanju svojega notranjega prava zares »neodvisna«. Ona more (faktično) uporabljati pravila, ki nimajo več pravne veljave ali ki so bila od početka nična, ter od organov in zasebnikov zahtevati zadržanje, ki veljavni mednarodni normi nasprotuje. Ali to je le možnost in »svoboda« n e* vpoštevanja obstoječe obveznosti, ki se prav nič ne razločuje od analogne možnosti in »svobode« kateregakoli pravnega subjekta. Če je pa neodvisnost notranjega držav« nega prava od mednarodnega le faktična možnost kršenja mednarodne norme, v tej neodvisnosti ni ničesar, kar bi moglo biti značilno za odnos med mednarodnim in notranjim pravom države.10 10 Čc se misli, da postane za državo veljavna mednarodna norma ipso jure del pravnega reda države, potem tudi ni mogoče »konfliktov« med mednarodnim in državnim pravom, o katerih se trdi, da so »n e r a z* rešljivi« (H e i 1 b o r n, Grundbegriffe des Volkerrechtes, 90). Celo K c 1 s e n smatra v razpravi »Uber Staatsunreeht« (spredaj str. 52, op. 32) tak konflikt za mogoč, češ da bi mogla država »s korektno reali« z a c i j o svojega pravnega reda kršiti mednarodno-norm o«, ter stavi vprašanje, ali je še sploh dopustno, imenovati dva drug od drugega »docela neodvisna« pravna sistema, ki spravljata državo morda v »kolizijo dolžnosti«, kot »pravo« (str. 101). Po mojem mnenju država »s korektno realizacijo svojega pravnega reda« nikdar ne more storiti mednarodne krivice, ker je vedno tudi mednarodna obvez* nostna norma sestaven del tega pravnega reda. To kar je mogoče, so le čini organov in zasebnikov, ki nasprotujejo mednarodni obveznosti, s tem pa tudi pravnemu redu države. Ker je pravni red države tudi v med* narodnem oziru vedno pravilen, in ob enotnosti državne volje drugačen ne more biti, država kot taka tudi mednarodne krivice ne more storiti' 60. — Potreba odredb za formalno izvršljivost je lahko utemeljena v pravilih autonomnega pravnega reda ali pa v določilih mednarodne norme same. Istotako je potreba odredb za materialno izvršljivost zasnovana v izrecnih določbah mednarodne norme ali pa v stvari sami. Ako mednarodna norma ničesar ne določa, ima država svobodno odločitev glede načinov in sredstev, s katerimi hoče poskrbeti za formalno in materialno izvršljivost; seveda se tudi ne more izgovarjati s pomanjkljivostjo svoje zakono* daje in uprave, če bi organi in zasebniki storili dejanja, ki nasprotujeje obveznostni normi.11 Načeloma se tuja država prav nič ne briga za to, ali, kedaj in kako druga država razglasi sklenjeno pogodbo, ali in v kateri obliki izda izvršilni ukaz, in katere izvršilne predpise in druge organizatorične mere odredi. Kar se sosebno razglasitve tiče, je mogoče, da je celo opustitev razglasitve mednarodna dolžnost; nekatere ustave izrecno predvidevajo dopustnost tajnih pogodb, to je torej pogodb, ki se ne smejo razglasiti in ki vendar vežejo državo.'2 Mnogokrat pa mednarodna norma svobodo države omejuje ter ji glede razglasitve ali izdaje izvršilnega ukaza izrecno nalaga izvestne dolžnosti. Tako veli n. pr. čl. 26. Ženevske konvencije iz leta 1906, da bodo države ukrenile, kar je treba, da se določbe dajo vojaštvu in sosebno osebam, ki jih konvencija ščiti, na znanje, in da se razglasijo med narodom. V takem primeru bi bila opustitev razglasitve mednarodni delikt. 61. — Po istih vidikih je presojati dolžnosti, ki merijo na legislativne in administrativne ukrenitve, s katerimi se in je tudi njena mednarodna odgovornost vedno odgovornost za tuja, to jc organov in zasebnikov krivična dejanja (prim. odst. 33, op. 34). 11 Razsodba v A1 a b a m aszadevi: »Whereas the govcrnmcnt of Hcr Britannic Majestv cannot j u s t i f y itself for a failure in due diligencc on the pica of insufficicncy of the legal mcans of action \vhich it possessed.« — Dcspagnet, Droit international, 4e ed. 1914: »Un pavs ne peut pas alleguer, pour se degager, 1’insuffi* sance de ses moyens d’ action ni les vices de ses institutions politiques, administratives ou judiciares; c’est a lui a devolopper les premiers ou a corriger les seconds.« 12 Čl. 68. belgijske ustave, el. 75. norveške ustave 1814, čl. 8. francoske ustave 1875. naj zasigura materialna izvršljivost obveznostne norme. Norma mnogokrat izrecno naloži državi dolžnost, da izda izvestne izvršilne predpise in da odredi gotove organi= zatorne mere, ki so za izvršitev potrebne.13 Ako bi država ne izdala predpisov in ne odredila mera, ki jih norma veleva, bi se že s to opustitvijo storila mednarodna krivica. Mnogokrat norma zahteva, da izda država, eventualno v določenem roku, kako pravno normo (zakon ali uredbo) ali da kako obstoječo normo odpravi.14 Ako bi se v takem primeru dotični zakon ali dotična uredba ne izdala v dolo? čenem roku, bi bil že s tem storjen mednarodni delikt brez ozira na to, ali se je in ali se bo sploh kedaj udejstvil primer za praktično uporabo dotične norme. S tem je pa že rešeno vprašanje, ali more država biti odgovorna za dejanja (nedejanja) zakonodaj« n i h organov. O tej odgovornosti ne more biti nobenega dvoma, in je moderna literatura o tem malone soglasnega mnenja.15 Za kontrolo, da je država izdala zakon in druge predpise, se v pogodbah navadno določa, da imajo pogod* beniki drug drugemu izdane zakone in predpise (včasih celo konkretne odločbe in razsodbe, ki kažejo, kako država upo* rablja zakone in predpise) pošiljati.10 V kolektivnih pogod* 13 Glej n. pr. čl. 9. pogodbe z dne 30. junija 1885 o urejanju lova na losose v Renu: države »se zavežejo, da bodo izdale potrebne izvršilne predpise, določile primerne kazni in nastavile p a z n i š k o o s o b j e, ki je za izvrševanje predpisov potrebno.« 14 Čl. 5. Bruseljske generalne akte z dne 2. julija 1890: »Les puissanees contraetantes s’ obligent, a edieter ou a proposer a leur legislaturcs respectives, d a n s le d č 1 a i d’ u n a n au plus tard a partir de la date de la signature du prčsent Aete general, u n e 1 o i rendant applicables ...« 15 Glej A n z i 1 o 11 i, Revue Generale, XIII, 294 ss.; S c h o e n, 1. c. 82 ss; S t r u p p, 1. c. 64 ss. — H c r s h e y, 1. c. 162, op. 2 pa še trdi: »A State is not responsible for the utteranee of members of Parliament or legislative and representative bodies.« — Prim. zgoraj odst. 32. 16 Čl. 28. Ženevske konvencije 1906; čl. 5. konvencije o trtni uši z dne 17. septembra 1878; čl. pogodbe o zaščiti podmorskih kabeljnov z dne 14. marca 1884; čl. 5. in 9. konvencije o prodajanju spirituoznih pijač med ribiči Severnega morja z dne 16. novembra 1877; čl. 5., 11., 61, 73., 81 Bruseljske Generalne Akte itd. bah se včasih enemu pogodbeniku poveri naloga, da sprejema zakone in predpise, ki si jih imajo države medsebojno pošiljati, in da jih presoja, ali odgovarjajo dolžnostim, ki jih nalaga pogodba signatarjem.17 Ako je obveznost države v tem, da »zakonodaj* nemu telesu dotične mere predloži«, potem je država odgovorna le za predložitev ne pa za to, da zakonos daja predlog v resnici sprejme. V takih primerih se v pogodbi mnogokrat določi, da bo sklenjena pogodba šele takrat zadobila materialno pravno moč, ko so pogodbeniki ustvarili predpisane zakone.18 Ako pa ni izrecne obveznosti, da se izdajo izvršilne norme, država s tem, da takih norem ne izda, še ne stori mednarodnega delikta. Odgovornost jo zadene šele tedaj, če se v konkretnem slučaju naložena dolžnost ni iz? polnila, morda radi tega ne, ker se niso pravočasno ustvarile izvršilne odredbe. IV. 62. — Označene izvršilne norme so po svojem pravnem značaju autonomne narodne norme, in to v pri* meru, ko jih je država po naročilu mednarodne norme, kakor v primeru, ko jih je izdala iz lastnega nagiba. Takim autonomnim izvršilnim normam je prištevati tudi kazenske norme, ki jih države postavljajo, da podanike (organe, zasebnike) nagibajo k zadržanju, ki odgo* varja mednarodnim dolžnostim države. Neopravično pa je, ako se v teoriji mnogokrat vse norme o »deliktih proti mednarodnemu pravu« označajo kot »čisto nacionalne norme.«19 Treba je razločevati dva primera. 17 Prim. zaključni protokol z dne 7. julija 1887 k pogodbi o zaščiti podmorskih kabeljnov z dne 14. marca 1884: »Les dispositions que les dits Etats auront prises ... seront notifiees aux autres P. C. par 1’intermediare du Guovernement fran?ais charge d'en examiner la teneur.« 18 Prim. čl. 16. pogodbe o zaščiti podmorskih kabeljnov in v pred« stoječi opombi naveden zaključni protokol. 19 Schoen, 1. c. str. 25 s: »Es handelt sich bei ihnen (sc. Verbrechen gegen das Volkerrccht) um rein nationale Norme n, die sich a n Individucn richtcn und nur von Individuen verlctzt werden k o n n e n.« Slično S t r u p p, 1. c. str. 25 s. Načeloma ima država glede sredstev, s katerimi hoče zasigurati izpolnitev mednarodne obveznosti popolno svo* bodo in so odredbe, ki jih je v to svrho ukrenila, za njeno mednarodno odgovornost brez pravnega pomena. Če torej država v okviru takih odredb postavlja kazenske norme, so te norme zares »čisto narodne norme«; država jih i glede učina (dejanskega stana) i glede kazni lahko formulira kakor hoče in more o njih disponirati po svobodni samo* odločbi. Drugače pa je, če je država dolžna, da za izvestna dejanja (nedejanja), kiso vmednarodni normi določena, poskrbi za kazensko sankcijo (spredaj odst. 40.). Tukaj je glede učina, za katerega naj določi kazen, vezana na dolo* čitev, ki jo vsebuje mednarodna norma.20 Ona se ima i pri določanju kazenske sankcije, kakor tudi pri uporabljanju kazni držati učina, kakor ga je ugoto* vila mednarodna norma. Taka kazenska norma je le g le de določila kazni narodna, autonomna; glede določila kaznjivega dejanja (gusarstva, trgovanja s sužnji, poškodovanja podmorskih kabeljnov, prodajanja spirituoznih pijač itd.) je pa mednarodna norma, ker o tem, kaj je treba smatrati za gusarstvo, kaj za poškodovanje kabeljnov itd., država ne more enostransko odločati. Vprašanje, na koga se norma »adresir a«, je za pravni značaj norme čisto brez pomena. Ako bi bil ta kriterij merodajen, bi se o mnogih normah sploh ne moglo določiti, ali so narodne ali pa mednarodne. Prepoved poškodovanja podmorskih kabeljnov se adresira tako na »državo« kakor na individuje, ker ugotavlja učine, ki jih je v enem slučaju vračuniti državi, v drugem pa poedincu. Odločilno je le, da gre tukaj za prepoved, ki ne stoji pod enostransko dispo* zicijo države. Prav tako bi pa bilo neopravičeno misliti, da je »za vsako kršitev mednarodne norme« država odgo* vorna. Tudi tukaj je razločevati učin, ki ga je po normi vračuniti državi, in učin, ki ga je vračuniti poedincu. Pogodba o podmorskih kabeljnih je gotovo mednarodna norma in 20 Tudi glede kazni ni treba, da bi država imela neomejeno samoodločbo, prim. str. 93, op. 13. poškodovanje kabeljna je kršitev te norme. Vendar pa je za tako kršitev država v enem primeru odgovorna, v drugem pa ne. Na drugi strani je pa ravno tako neopravičena trditev, da »prestopki narodne norme« ne morejo priti za med* narodno odgovornost države v poštev. Civilnopravdni red je gotovo narodna norma, vendar pa je država odgovorna, če je sodnik izrekel razsodbo, ne da bi upošteval določbe pravdnega rada, na katerega mednarodna norma napotujs. V. 63. — Po načelih, ki so se ugotovila, je tudi razrešiti vprašanje, ali stori država že s tem mednarodno krivico, da izda zakon, ki nasprotuje mednarodni normi. Mogoče je, da mednarodna dolžnost naravnost meri na to, da država ne sme izdati zakona določene vsebine. V tem primeru bi že tvorila izdaja takega zakona mednarodno krivico. Če pa ni take določbe, se po mojem mnenju z izdajo zakona, ki nasprotuje mednarodni normi, še ne stori med; narodna krivica.21 Šele če bi se na podlagi takega zakona od organov ali zasebnikov storili čini, ki nasprotujejo med* narodni dolžnosti, bi prišla odgovornost države v poštev. Izdaja zakona, nasprotujočega mednarodni normi, je samo po sebi le čin, ki se zaganja v veljavnost (Giltigkeit) mednarodne norme. Veljavnost mednarodne norme sc pa, kakor se je omenilo, ne da prevreči po enostranskem činu države.22 Dokler se zakon ni uporabil, je še vedno mogoče odpraviti protislovje brez škode. 21 Drugega mnenja je S t r u p p, 1. c. str. 64: »Sobald es (das Gesetz) einer volkerreehtliehen Vorschrift widerstreitct, begriindet es als volke r* rechtswidrig staatliche Haftung.« Tudi jaz sem kakor Zittelmann mnenja, da je tak zakon ničen, in sicer ne samo »s stališča mednarodnega prava«, ampak sploh, ker v istem pravnem redu ne moreta biti veljavni dve normi, ki si nasprotujeta druga drugi. (Prim. spredaj odst. 57. in 58.) 22 S t r u p p, 1. c. str. 66, op. 2, pravi, da vlada, ki je parlamentu predložila zakonski načrt, ki nasprotuje mednarodni normi, s tem še ni kršila mednarodnega prava, češ »n o c h gilt ja das volkcrreehtsgemafie Gesetz.« V tem se nič ne spremeni, tudi če se zakon vstvari. Država, ki izda zakon, ki se upira mednarodnemu pravu, postopa brezdvomno nespametno in nesmotreno, ker spravlja protislovje v svoj pravni red in vstvarja iminentno nevar== nost, da se organi in zasebniki pregrešijo proti določilom mednarodnega prava. Ali mednarodne krivice s tem še ni storila. Pravica tuje države ne gre na harmonijo v pravnem redu države — zavezanca, ampak na to, da se prestira dolžno zadržanje. Praksa po vsej pravici odklanja reklamacije glede zako* nodaje, dokler ni činov, ki bi nasprotovali mednarodni dolžnosti."3 § 12. Odgovornost države za akte uporabljanja pravnega reda. 64. — Kakor se je že ugotovilo, ima država mnogokrat dolžnost, da uporabi pravni red na konkreten primer. Posebno praktičnega pomena je ta dolžnost, v kolikor gre za poli* cijsko, sodno in upravno zaščito tujcev, ki se nahajajo v državi (odst. 35, 40 in 41). Če je država dolžna, na konkreten primer uporabljati pravni red, potem to znači, da je treba uporabiti ono objekt tivno normo, ki v materialnem in formalnem oziru za konkreten dejanski stan pride v poštev. Katera je ta norma, o tem se je že govorilo. Tu gre le za akt uporabe te norme. Dolžnost obstoja v tem, da država postopa v vsem tako, kakor je to mednarodna norma neposredno ali 23 Tudi Anzilotti, Revue Generale, XIII, 294, pride, če tudi po drugi poti, do istega zaključka: »Le fait illicite n’ est pas la loi, mais l’action qui derivera de la loi: seule, cette action pourra engager la responsabilite internationale de 1' Etat.« V primeru, ki je raveden v Revue Generale du droit intern. puhlic, XVII. (1910), str. 277, je Turčija izdala zakon, ki nasprotuje kapitulacijam. Države so reklamirale, ko se je zakon uporabil. Turčija je izjavila, da kot suverena država ima pravico »de legifčrer comme elle l’entendait«. Na to so ji pa države v identičnih notah izjavile, da nikakor ne odrekajo Turčiji »le droit de legiferer, mais d’appliquer aux etrangers des lois contraires aux Capitulations et aux traites en vigueur sans s'etre, au prčalable, entendu avec les puissances.« posredno določila. S tem so pa že označeni učini, za katere je država odgovorna. Dva primera sta možna: ali da se norma sploh ni uporabila ali da se je uporabila napačno, po* m a n j k 1 j i v o; uradni čin se je ali p r o t i p r a v n o opu> stil ali pa protipravno vršil. Država je odgovorna, če se iz kateregakoli vzroka norma sploh ni uporabila: n. pr. norma ni bila izvršljiva ali organ je iz drugih vzrokov pravni akt kratkomalo odklonil. To je prava pravcata odreka pravice (denegatio justitiae, deni de justice, Justizverweigerung). Država je pa tudi odgovorna, če se norma ni pravilno uporabila: predpostavljal se je napačen dejanski stan; uporabila se je norma, ki ni bila prava; uporaba se ni vršila po organu, ki ga obveznostna norma določa (organ ni bil kompetenten, sodišče ni bilo pravilno sestavljeno); organ se ni držal določenega postopka (je odklonil zaslišanje strank ali prič, je postopanje zavlačeval) ali je sicer ravnal nepra* vilno (pristransko, je uničil spise) itd. 65. — Učinov, ki pridejo tu v poštev, doktrina ne raz* pravlja pod enotnim vidikom. Bavi se pred vsem z odgovornostjo za akte pravosodja in tukaj zopet posebno s tem, ali je ob sodniški neodvisnosti sploh mogoče, da država odgovarja za pravosodne akte. Toda uporabljanje pravnega reda v svrho pravne zaščite je splošen problem ter vsebuje akte sodnih kakor drugih državnih in samoupravnih organov. Treba le pomisliti na primere kakor, ali se naj tujec pripusti k izvrševanju obrti, ali se naj pritegne k javnim obremenitvam, na primere postopanja pri razlastitvah ali pri odobravanju obrtnih naprav, na patentne zadeve, na odredbe policijskih, vojaških, občinskih organov itd. Da pri mednarodni odgovornosti države razlikovanje med sodnim in upravnim postopanjem ne more biti odločilne važnosti, izhaja že iz tega, da je porazdelitev državnih poslov na sodne in upravne organe povsem stvar autonomne določitve: v eni državi je za upravljanje iste stvari pristojno sodišče, v drugi državi upravno oblastvo. Tudi upravni organi morejo grešiti s tem, da kratkomalo odrečejo uradno postopanje. Radi tega se morajo izrazi: justitia denegata, deni de justice, Justizverweigerung pojmo* vati v širšem pomenu, namreč kot odreka pravice ali pravne zaščite sploh. Sem spadajo posebno tudi primeri, da policijski ali sploh organi, ki imajo kako oblast nad storilcem, ne zabranijo krivičnega dejanja, da si vedo ali vidijo, da hoče storiti krivico, ali da nc podvzamejo hranilnih mera.1 Tudi dejanja državnih poglavarjev in sklepi parlamentov pridejo tu v poštev, v kolikor so v posameznem slučaju za uporabljanje pravnega reda poklicani.2 Tudi ni principijelne razlike med višjimi in nižjimi organi. Ta razlika igra svojo ulogo le v vzklicnem postopanju. 66. — O tem, da je odgovornost države »mogoča« za upravne akte, v obče ni spora. Pač pa se še z ozirom na sodniško neodvisnost odgovornost za pravosodne akte ali povsem zanika, ali pa priznava le za gotove učine; med temi se posebno navajajo odklonitev postopanja (justitia denegata), zavlačevanje postopanja (justitia protracta) in primer »očividne krivice«. V dokaz, da sodniška neodvisnost ne more biti zapreka odgovornosti za pravosodne akte, se autorji navadno pozi« vajo na položaj parlamenta, ki je ravno tako neodvisen od vlade in vendar je država odgovorna za njegova dejanja (nedejanja). Razen tega uveljavljajo princip enotnosti države 1 Prim. slučaj ital. delavcev v NewsOrleans: državo se je smatralo za odgovorno, ker kljub pozivu italijanskega konzula lokalna policijska oblastva niso ničesar storila, da sc italijanski delavci ščitijo pred linčanjem. (Revue Generale I, 171 ss.) — Dalje J o u n gsslučaj: država je bila odgovor* na, ker navzoči poveljnik ni branil vojaku, da izvrši uboj (It \vas an aet of outrageous violation by an agent of that Government while in the line of his duty of a right w h i c h it was his business to protect). — Razsodba mešane komisije v I e a n n a u dsprimeru: vojaki zapalijo hišo, ne da bi navzoči oficirji to branili (the burning was a vvanton aet of the soldiers. It was comitted when marching back to camp under the c o m m a n d and in the prcsence of their officers, \vho by the usual and ordinary enforcement of military discipline m i g h t and would and should have prevented it, but \vho do not ■appcar to have used any means whatever to prevent it). 2 N. pr. Državni poglavar pomilosti osebo, ki se je v smislu med* narodne obveznosti morala obsoditi, izda odredbo, s katero sc krši med* narodno pravo (n. pr. zasego tujih ladij). Kot čini parlamentov pridejo v poštev odločitve o koncesijah, o civilnih in kazenskih pravdah. (glej spredaj odst. 32). Po mojem mnenju je kakor vsaka tako tudi odgovornost za pravosodne akte utemeljena v dolžnosti, po kateri ima država pravosodni akt izvršiti na način, ki ga določa obveznostna norma, ali ga opustiti. 67. — Glede učinov, za katere je država pri pravosodnih aktih odgovorna, soglašajo pravniki, ki sploh priznavajo »možnost« take odgovornosti, le v toliko, v kolikor gre za pravopravcato odklonitev pravne pomoči. Glede vseh drugih primerov pa eni sploh ne priznavajo odgovornosti; drugi se zadovoljujejo s kazuističnim navajanjem posameznih vzro* kov odgovornosti (kakor n. pr. če se niso dopustili dokazi, če se je postopanje zavleklo, če je bil sodnik pristranski, če se je vršil nanj pritisk); še drugi pa operirajo z označbami kakor »prelom pravice« (Rechtsbruch, Rechtsbeugung), »huda«, »očita«, »jasna«, »otipna« krivica itd., ki nimajo nobene spoznavne vrednosti.3 V veliki meri autorji položaja prav ne spoznajo, ker ne upoštevajo, da mednarodna norma mnogokrat napotuje na narodno normo in da je v takem primeru kršenje narodne norme povsem ekvivalentno kršenju mednarodne norme (odst. 11). Po Anzilottiju je razen, če se je pravica sploh odrekla, država odgovorna, če je sodnik »napačno uporabil pravilo mednarodnega prava«, ali če država ni izdala potrebnih izvršilnih norem. Narodnih norem, na katere med* narodna norma napotuje, pa A n z i l.o 11 i sploh ne upošteva in ravno v teh se nahajajo pred vsem določila o postopku, kompetenci in sploh o načinu uporabljanja pravnega reda. Zategadelj A n z i 1 o 11 i ne pride do povoljne rešitve. Ako je država izdala potrebne zakone in ako je sicer poskrbela, da jih morejo sodišča uporabljati, je po njegovem mnenju vse storila, kar je storiti dolžna. »Za to pa, kako sodnik te zakone uporablja, država ne more biti odgovorna.« Kajti tukaj gre »za interpretacijo in uporabo notranjega prava«, »kršenje ali napačna uporaba notranjega prava 3 »Injustice evidente ct palpable«, »jugement manifestement injustc ct partial« (Vat tel); »Rechtsbeugung und grobes Verschulden« (K oh le r); »gross miscarriage of justicc«, »notorious injustice«, »manifest injustice« itd. Glej podatke pri S t r u p p u, str. 76, op. 1, str. 79, op. 1. pa ne m o r e veljati za kršenje mednarodnega prava.« Vsled tega za take razsodbe, »naj bo njih pravica in notranja vrednost katerakoli«, država ne more biti odgovorna.4 Vendar je pa tudi Anzilotti primoran priznati, da more razsodba, ki ne vsebuje nobenega kršenja m e d n as rodnega prava biti »oeito krivična«, n. pr. če je sodnik »o č i t o« podlegel vplivom, ki nimajo s pravosodstvoin ničesar opraviti.5 Tak »izjemen slučaj«, katerega presoja je jako delikatna, kakor pravi, bi bilo v načinu, kako se je proces vodil in sodba izrekla, »evidentno« pomanjkanje pravice, in bi se ga smelo prištevati formclni odklonitvi pravosodja." Iz tega se vidi, da Anzilotti nima nobene točne rešitve vprašanja, ker popolnoma prezre dejstvo, da med? narodna norma napotuje na narodno normo in da ima v takem primeru kršitev narodne norme isto pravno veljavo kakor kršitev mednarodne norme. Tudi Schoen ne upošteva relacije, ki jo vstvarja mednarodna norma po napotilu z narodnim pravom, vendar pa on svestno odklanja operiranje s pojmi kakor »očita krivica« in dr. Tudi ne omejuje odgovornosti na primere, v 4 »Mais ... la m a n i č r c dont les juges appliqueront les reglcs posees n’est pas dc nature a e n g a g c r la responsabilite de 1’Etat cnvers les autres Etats. En effet... 1’interpretation ct 1’application des lois dont il s'agit etant unc interpretation et une applieation de d r o i t interne, leur violation ou leur fausse applieation ne saurait eonstituer, en elle*meme, une meeonnaissancc du d r o i t i n t e r n a t i o n a 1. 11 suit de la quc les jugements ... n’enga* gent pas la responsabilite internationale de l’Etat... quelle qu'en soit la justiee ou la v a leur substantielle au point de vue du droit interne: ils ne sont pas, effcctivement, dc ec chef, une violation du droit international« (Revue Generale, XIII, str. 297). 5 Revue Generale, XIII: »II se peut que 1’etranger ait ete admis i faire valoir son droit devant les tribunaux et qu’il ait obtenu d’eux un arret ne contenant pas une violation du droit i n t c r* n a t i o n a I, mais que cependant la decision rendue soit manifeste« raent injuste« (str. 24) .. . lorsque, de toute evidence, les juges ont obči a des influcnccs čtrangeres a leur mission« (str. 25). 0 »... un manque evident de justiee dans la maniere dont le proces a ete conduit et le jugement prononce (str. 25). katerih se je pravica »namenoma« kršila, ampak povdarja, da država odgovarja tudi za pomote.7 Po mojem mnenju je, če ni kaj drugega določeno, država odgovorna za vse napake in pomanjkljivosti, ki jih v formalnem in meritornem oziru kaže pravo* sodni ali upravni čin s stališča norem, ki jih je uporabljati v smislu mednarodne obveznostne norme. Podstava za pre* sojo so poleg mednarodne tudi one narodne norme, na katere mednarodna norma napotuje in so v takem pri* meru norme obeh vrst povsem enakovredne.8 Tudi ni v načelu nobene razlike, ali se je napaka storila namenoma ali pa pomotoma. Tudi za nepravilno inter* pretaeijo je država odgovorna, če se ta nepravilnost ugotovi, n. pr. po razsodniškem izreku. To je načelo; ni pa seveda izključeno, da stranke odgovornost, ki iz tega načela izhaja, omejijo na ožji obseg.0 68. — Za določitev, k e d a j je pri uporabljanju prav* nega reda mednarodna krivica storjena, je odločilen trenutek, v katerem postane pravni akt končno veljaven. Ako stranka po normi, ki jo je uporabljati, nima pravnega 1 c k a, je krivica storjena v trenutku, ko se 7 Glej Martcnsovo razsodbo v CostasRica Packets primeru (pomota o meji obrežnih voda) navedeno spredaj str. 64, op. 50. 8 Zategadelj je država odgovorna, ako policijski organi, ne da bi imeli za to po lokalnem zakonu potreben sodni ukaz, vderejo v stanovanje in iz njega odvedejo osebo v zapor. Tudi je odgovorna za to, če se osebo dene v ječo, čeprav razsodba še ni bila pravnomočna (primer L ii d e r s, Revue Generale, V, str 103 ss). — Država je bila odgovor* na, ker carinski organi pri reviziji niso vpoštevali predpisanih formalitet (Revue Generale, I, str. 476); ker so se policijski organi podali na ladjo, ne da bi imeli dovoljenje konzula, ki je po kapitulaeijski pogodbi potrebno (Revue Generale, II, str. 623); ker so sanitetne oblasti neopravičeno zavlačevale izdajo potrebnega atesta (ibidem); ker je turški polkovnik dal meniha, ki ni hotel prestopiti k islamu, kratkomalo umoriti in sežgati (Revue Generale, IV., 54 ss). — Glej dalje primer Lenz in Renton predaj str. 82, op. 17. — Nasprotno pa država ni odgovorna, če pritvori oficirje tuje vojne ladje (primer angleške vojne ladje F o r t e v braziljski luki), ki so žalili in napadli stražo, češ »les agents bresiliens n’etaient point coupables de provocations et les lois du pays avaient e t e regulierement a p p 1 is q u e e s.« (Razsodba belgijskega kralja, Revue Generale XII, 1905, str. 646.) 0 Glej n. pr. pogodbe, navedene v Revue Generale, II, 339 ss. je pravni akt ugotovil. Isto velja v vseh primerih, v katerih se ugotovljen akt takoj izvrši. Če je pa stranki pridržan pravni lek, se tako dolgo ne da govoriti o storjeni krivici, dokler traja prizivno pošto? panje. Krivica je storjena šele, ko se kljub prizivu pomanjs kljivost pravnega akta ni popravila. Zategadelj se v praksi reklamacije šele uveljavljajo, oziroma dopuščajo, ko je prizivno postopanje zaključeno.10 To pa je tudi dokaz, da pravomočnost razsodbe nikakor ni zapreka, ampak pogoj za uveljavljanje mednarodne odgovornosti.11 Včasih se sicer v praksi dopušča diplomatična inter? vencija že prej, kakor so se izčrpala pravna sredstva, a to le takrat, kadar je iz stalne prakse prizivnega oblastva brezuspešnost pravnega leka že unapred sigurna.12 Kaj pa naj velja, če se stranka ni poslužila pravnega leka, ki ji je na razpolago? Ali je v takem primeru tudi glede takozvanih absolutnih ničnostnih razlogov preklus dirana? Tudi to vprašanje je rešiti na podlagi norme, na katero mednarodno pravo napotuje. V obče bo pač treba reči, da je stranka le glede takih pomanjkljivosti prekludi* rana, katere je po pravnem redu le tedaj vpoštevati, če so se pravočasno uveljavile.18 10 V primeru Cotesworth and Powell je razsodnik odločil: da se mora državo pozivati na odgovornost, »it must appear, that the claimants exhausted every means of obtaining redress before the tribunals of the country« (citat po S t r u p p u, str. 82, op. 4). — H e r s h c y, 1. c. 163: »Judicial remedies should, as a rule (prim. tekst k op. 12.) be cxhausted before resorting to diplomatic interposition as a means of obtaining redress.« — S t r u p p, 1. e., 81, je mnenja, da je krivica storjena že prej, ko so se izčrpali pravni leki in da praksa dopušča le »eine Hinaus* schiebung dcr Geltendmachung des Deliktsanspruchcs«, ali to mnenje je pravno neutemeljeno. 11 Napačno je mnenje Regelspergcrjevo (Revue Generale IV, 742): »L’Etat n’est done pas responsable des consequences des erreurs judieiaires commises (prim. spredaj str. 64, op. 50). Quand il v a eu deja condamnation, ccla se con^oit, car il y aurait atteinte a 1’autorite de la c h o s c j u g e e.« — Kakor v tekstu tudi A n z i 1 o 11 i, Revue Generale, XIII, 24. 12 Glej primere pri S t r u p p u, 1. c. str. 81, op. 1, str. 83, op. 1. 13 Glej o vprašanju relativnih in absolutnih pomanjkljivosti Kelsen, Ober Staatsunrccht, zugleich ein Beitrag zur Frage dcr Dcliktsfiihigkeit der Vse, kar se je v predstoječem ugotovilo glede pravo« sodnih aktov, velja tudi za upravne akte. Tudi pri upravnem postopanju je država odgovorna ne samo za odklonitev akta, ampak tudi za vse pomanjkljivosti, ki jih ima akt v formalnem in meritoričnem oziru se stališča norem, ki jih je uporabiti.14 69. — Po načelih, ki veljajo za uporabljanje pravnega reda, je treba tudi presojati, ali in v koliko je država odgo* vorna za krivice, ki so se storile tujcem povodom n o t r a= njih nemirov in rab uk. Treba je ločiti dva učina: prvič dejanja upornikov, oziroma uporne sodrge, s katerimi se je grešilo proti praviš cam tujcev, in drugič, kar je ukrenila država, da upostavi pravni red, s čim je eventualno oškodovala tujce. Kar se prvega učina tiče, je treba upoštevati to, kar se je o odgovornosti za dejanja zasebnikov ugotovilo. Po tem, kakor mednarodna norma pravno razmerje med obema državama določa, je država odgovorna ali le za prevencijo in represijo, ali pa za krivične čine kot take (odst. 40., 41.). To pa, kar je država ukrenila, da zatre upor, je treba smatrati kot akte uporabljanja pravnega reda in jih je torej presojati po načelih, ki so se glede uporabljanja pravnih norem ugotovila. Če je država v vsem postopala tako, kakor predpi= suje mednarodno pravilni pravni red, za primer, da v razmerju med državami ni ničesar drugega določeno, o odgovornosti države ne more biti govora. Kajti tudi v tem pogledu velja, da se tujec, ki gre v državo, poda pod pravni red tuje države. Ako pa ukrenitev n. pr. ni bila potrebna, ako se je na ljudi streljalo, ne da bi se jih bilo, kakor norma predpisuje, svarilo ali pozvalo, da se odstranijo, ako so se tujci brez zasli= sanja dajali v zapor ali obsodili, ako so se izterjale od njih rekvizicije, od katerih so oproščeni, ako se je luka zatvorila juristischen Person und zur Lchre vom fehlcrhaften Staatsakte (Zcitschrift fiir das Privat* und offentliche Recht, herausgegeben von Griinhut 40, Bd. 1914). 14 Glej primere iz prakse str. 102, op. 8 brez notifikacije itd., se pravni red ni pravilno uporabljal in je za to država odgovorna.15 Nikakor se pa ne da a priori trditi, da je država za svoje odredbe odgovorna po načelih razlastitve, ali po načelu »ubi emolumentum ibi onus debet esse« ali po teoriji »du risque etatif«.™ Vsi ti vidiki morajo imeti svojo zaslombo v mednarodni ali v autonomni normi. Isto velja o »načelu« ravnopravnosti tujcev z domačini, o »načelu«, da tujec ne more biti v boljšem pravnem položaju, kakor domačin.17 Ako obstoja v državi poseben zakon o povračilu škode, ki se je napravila ob takih puntarskih pokretih, je tudi vprašanje, ali velja zakon tudi v prilog tujcev, presojati po pravnem razmerju, ki obstoji med dotičnima državama.18 Tretje poglavje. Pravna posledica mednarodne krivice. § 13. Mednarodna represalija in njen pravni značaj. 70. — Pravna posledica, svojstvena mednarodni krivici, je, kakor smo ugotovili, pravica do uporabljanja mednarodne represalije. Ker teorija misli, da je dolžnost, popraviti s krivico napravljeno škodo, pravna posledica krivice, tudi ne more priti do pravega spoznavanja, kaj je v pravnem pogledu mednarodna represalija. V sistemih mednarodnega prava visi 15 K mednarodno pravilnemu pravnemu redu spadajo tudi autonomne norme, na katere napotuje mednarodna norma. V tem smislu smatram, da je »Institut du droit international« imel prav, ko je postavil pravilo, da je država odgovorna za škodo »lors quc le dommage resulte d’un aete eontraire aux lois, commis par un agent de 1’autorite«. S c h o e n, 1. c. str. 97, op. 31. in S t r u p p, 1. c. str. 101, op. 2. pa tega pravila ne odobravata. Primere nepravilnih ukrepov vlade, za katere je bila država odgovorna, glej v Revue Generale, IV, str. 405 ss. 16 Prim. o vsem tem S c h o e n, 1. c. str. 94 ss in S t r u p p, 1. c. str. 97 ss. 17 Glej o tem odst. 41. 1H Pogodba med Španijo in Perujem z dne 14. avgusta 1897 določa, da je treba, če se odškodujejo domačini za poškodbe, ki so jih utrpeli pri uporih, v isti meri povrniti škodo tujeem (Revue Generale, IV, 795). represalija nekako »v zraku« in je brez »organične« vezi z drugimi »temeljnimi pojmi« mednarodnega prava.1 Misel, da tiči svojstvena pravna posledica mednarodne krivice v dolžnosti do poprave, ima svoj izvor pač v tem, da se v praksi večina storjenih krivic poravna z odškod= ninami, opravičevalnimi izjavami itd. Seveda se pri tem ne vpošteva, da je sankcija obveznosti nekaj drugega, kakor pa to, kar je rezultat dispozicijskega prava priza* detih strank. Žaljenec, kateremu daje norma pravico, da sme reagi* rati s prisilnimi sredstvi proti krivici, more seveda dispo* nirati čez to pravico. Lahko opusti preganjanje krivice, lahko se omeji na protest, lahko se pa tudi s kršiteljem pobota. To, v čemer teorija vidi pravno posledico krivičnega dejanja, so modalitete, s katerimi se stranke na podlagi svojega dispozicijskega prava »prijateljski pora v? n a j o« radi izenačenja motenega interesnega položaja (odst. 4.). Taka prijateljska poravnava pravno ni nič drugačnega kakor poravnava, ki jo v civilnem postopanju upnik sklene z dolžnikom pred eksekucijo, ki vsled tega odpade, ali če v kazenskem postopanju žalilec poda opravičevalno izjavo, s katero se privatni tožitelj zadovolji, tako da kaznitve ni treba več. Toda pravna posledica dejstva, da dolžnik ni plačal dolga ali da se je žalila čast, je bila pravica, ki jo je imel upnik in razžaljenec, da se nastopi proti dolžniku in žalilcu s prisilnimi sredstvi, da se eden eksekvira, drugi kaznuje. Ravno tako je v mednarodnem pravu, z razliko, da tu ni oblastvene eksekucije, oblastvene kaznitve. Kako se žaljenec in kršitelj poravnata, zavisi od njihove volje, osobito pa od volje žaljcnca, ker on ima pravico' uporabljati silo in se vsled tega nahaja v ugodnejšem položaju. Ali le, ker gre pri tem za poravnavo, za pohoto, moremo razumeti, da pravniki soglasno zatrjujejo, da se baje »o načinu in obsegu pravne posledice« krivičs nega dejanja ne da nič gotovega povedati, da »vse 1 Hcilborn v svojih »Grundbegriffe des Vblkerrechtes« (1912)1 mednarodne krivice in tudi represalije niti ne omenja. zavisi od volje žaljene a«.2 V istini pa pravna posle* dica krivičnega dejanja kot taka tudi v mednarodnem pravu ni nič nedoločenega, ampak obstoja v čisto določeni pravici, da sme žaljenec v pravno določenih mejah uporabljati samopomoč. Stranke morejo izvrševati označeno dispozicijsko pravo že vnaprej pri določanju obveznosti. To se zgodi, če določijo, kaj naj velja, če bi se obveznost kršila od ene ali druge strani. Tak dogovor ima značaj »konvencijonalne kazni«, s čimer se za primer kršenja obveznosti izloči uporaba mednarodne sile. V takem primeru gre za alter* nativno obveznost. 71. — Navadno se represalija označa kot samopomoč v svrho »neprijateljskega ali prisilnega rešavanja mednarodnih sporov.«3 Brez dvoma je represalija v tem smislu samopomoč, da jo navadno uporablja interesiranec sam, ne pa nepristranski organ (oblastvo). Dvomljivo je pa, če se represalija more smatrati za način (»modaliteto«) reševanja mednarodnih sporov in staviti v isto vrsto z razsodništvom in diplomatskim sporazumom.4 Hall = Higgins označa že diplomatsko rešavanje sporov za being obviously outside law.5 Kako pa teorija sicer pravno pojmuje represalijo? Repre= salija ji je »v konkretnem primeru kot odgovor na krivico dovoljena povreda mednarodnega prava« 2 S c h o c n, 1. c. pravi: »Was der verletzcnde Staat zur Erfiillung dieser Pflicht (sc. das Unrecht wicder gutzumachen) zu tun hat, hiingt durchaus von der Gestaltung des cinzelncn Ealles und besonders auch von dem Ermessen des verletztcn Staatcs ab (str. 122). Es steht g a n z im billigen Ermessen des Staatcs, vvodurch er sich befricdigt erkliirt« (str. 134). — Glej tudi S t r u p p, str. 209, Ullmann, str. 150. 3BonfilssFauchillc, 1. c. 695: »Moycns coercitifs« (sc. de resoudre les contestations intcrnationfcles). — H e r s h c y, 1. c. str 343: »Non amiables or forcibles modes of settlcment of international disputes.« — L i s z t, 1. c. str. 272: »Nichtkriegerische Erlcdigung von Staatenstreitigkeiten«. — U 11= m a n n, 1. c. str. 432. — Anzilotti, Corso III, str. 149: »Risoluzione mediante accordo coatto determinato da atti di violenza fuori della guerra.« * Malone v vseh sistemih mednarodnega prava se diplomatski spos razum, razsodništvo in represalije obravnavajo v poglavju o rešavanju mednarodnih sporov. 6 L. c. 373. (Begehung einer in concreto erlaubten Volkerrechtsver* letzung in Erwiderung einer vorausgegangenen), je »k r L= vica države napram krivici države« (Staats* unrecht gegen Staatsunrecht), je »protipraven čin«, ki ga pa pravo kot odgovor na tuj protipraven čin »odpušča« (verzeiht).tt Represalija je »sama po sebi krivična mer a«, s katero se »izjemoma sme povrediti« pravna sfera druge države, ker je ta prej isto storila. Temeljna ideja represalije je baje, da država na krivično dejanje reagira z aktom, ki bi bil »o b j e k t i v n o« ravno tako krivičen, če bi ga »subjektivno« ne opravičevalo dejstvo, da je reakcija proti krivičnemu dejanju druge države.7 Ker je torej represalija po teoriji »krivica«, se ji navadno odreka »pravni z n a č a j« ali se jo pa smatra kot nekaj, kar stoji med pravom in krivico. Funck = Brentano 0 Že tu sc vidi protislovje, da teorija, ki spoznava le dolžnost poprave za pravno posledico mednarodne krivice, skoraj soglasno definira represalijo kot odgovor na prej storjeno krivico. Prim. definicije navedene pri S t r u p p u, 1. c. str. 198., op. 4. 7 S t r u p p, 1. c. str. 182, 186, 187. — H e i 1 b o r n, System des Volkerrechtcs entwickelt aus den volkerrechtl. Begriffen, str. 352. — Liszt, 1. c. 272: »Ervviderung einer volkcrrcehtswidrigen MaBnahme cincs Staates durch cine glcichvvertige gegen die Angehorigen des vcrlctzenden Staates gerichtete V erletzung des Vo 1 k c r r e c h t e s.« — Ullmann, 1 c. 456: (Dic Repressalic) »besteht in gewalttiitigen Handlungen, die objektiv selbst auch den Charakter volkerrechtlich deliktischen H a n d e 1 n s an sich tragen, aber im Hinblicke auf den AnlaB ihrer Unternehmung volkerrechtlich als legitimer Zwang anerkannt sind.« — Anzilotti, Corso III, 154: »Alla base del concetto odicrno della rapprc* saglia sta 1’idea diunattoillecito compiuto da uno Stato eontro un altro Stato, il quale reagiscc con atti che sarebbero del pari illeeiti (obiettiva« mente), se non li rendesse leeiti (subiettivamente) il fatto che constis tuiscono la rcazione contro la condotta antigiuridica del primo.« — D i e n a, I c. 482: »Azioni contraric al diritto, per risponderc ad azioni pari« mente antigiuridiche effetuate da un altro Stato.« — Renault: »Acte qui est contraire au d r o i t.« — Dcspagnct, Droit intern., 779: »Tout acte par lequel un Etat meconnait ou viole les droits d'un Etat čtranger ou de ses nationaux pour repondre a une meconnaissance ou a une violation de ses propres droits ou de ccux de ses nationaux.« — P i e d e* 1 i e v r e, Precis de droit intern. puhlic, II, 85: »Les represailles supposent un droit meconnu ou viole. Cette infraetion est punie par une violation semblable de la part de l'Etat lese.« n. pr. zatrjuje, da je represalija samo fait, non I’exercice d’un droit in da je brez caractere de droit.6 Po Heilbornu in S t r u p p u je pa represalija pol pravo in pol krivica. »O pravnem institutu r c p r e« salije se ne da govoriti, ona se le tolerira«. Če diplomatski spisi govorijo o »pravu povračevanja« (Wieder? vergeltungs r e c h t e), dokazuje baje natančnejša preiskava, da gre tukaj vedno le za subjektives (Darf=) Recht. Nur von einem reclitlichen Diirfcn des Staates im Sinne der erlaubten Vornahme einer sonst rechtswidrigen Hand= lung se sme govoriti, ne pa o »p o 1 n e m p r avu« (Vollreclit). Ker je represalija le »izjemna pravica«, in ker se morajo izjeme strogo interpretirati, ne more biti za državo, proti kateri je represalija naperjena, nobene dolžnosti, represalijo trpeti, kakor to n. pr. S t r i s o w e r zatrjuje.0 Pravno tehnično si teorija predstavlja represalijo kot »prehodni preklic«, »prehodno razveljavo«, kot »s u> s p e n z i j o mednarodnih pravnih pravil.10 72. — Povod temu nekoliko čudnemu pojmovanju repre« salije je naziranje, ki ga ima teorija o pravni posledici med* narodne krivice. Ker vidi teorija pravno posledico krivice le v dolžnosti, poravnati storjeno materialno in immaterialno škodo, ne ve kaj bi naj pravzaprav počela z represalijo. Po teoriji represalija nima pojmovnoHall«Higgins, 1. c. 56: »When a State grossly and patcntly violates international law in a matter of s e r i o u s importance, it is competent to any State or to thc body of States to hinder the wrongsdoing from being accomplished or to punish the wrongsdoer. “ BonfilssFauchille, Manuel de droit international puhlic (7 e ed 1914), str. 698: »Les represailles sont des voies de fait, des mesures de contrainte... engendrant un dommage plus ou moins considerable; voies et mesures qui varient infinement...« V literaturi se med represalijo) in vojno načeloma raz* ločuje. Po mojem mnenju je vojna le modus repre« s ali j e v tehničnem smislu. Vojna je kakor represalija čin samopomoči, is katero se prizadevajo zla in škode in tudi z vojno se popravu sme nastopati le v svrho reakcije proti storjeni krivici.7 Pravno stojijo vojna in druge (nevojne) represalije v istem1 razmerju med seboj, kakor razne vrste civilnopravne eksekucije ali razne vrste kazni (v denarju, na svobodi, na telesu, življenju). Vojna in nevojna represalija so mo da lit e te mednarodne sile, za katere veljajo glede uporabljanja, pravnih učinkov in pravnih omejitev poleg skupnih ravno tako posebne norme, kakor je to pri mobilijarni in imobilijarni eksekuciji ali pri kazni v denarju in na svobodi. Razlike, ki se za vojno in represalijo navajajo, so zgolj tehničnega značaja" Le v načelni enotnosti pravnega instituta tiči razlog za to, da označujejo pravniki represalijo, ki se uveljavlja z vojnimi močmi, kot mero, »ki se dotika vojne«, ali da jo kratkomalo imenujejo »iz* 0 1 i r a n o«, »nepopolno«, »delno« vojno.0 Ali je prisilna akcija vojna ali pa nevojna represalija, o tem odlo* čuje le volja dotične stranke.10 7 Glej spredaj str. 17, op. 16 (G r o 11). — Dobro označa L e F u r, ki je sploh med redkimi pravniki, ki represalijo pravilno presojajo, razmerje med vojno in represalijo. On pravi (Les reprčsailles en temps de guerre, 20): »Ce qui augmente beaucoup 1’interet du probleme (sc. du fondement juridique des reprčsailles), c’est que la question de la lčgitimitč des reprčsailles se pose a peu pres de la mcmc fagon que celic de la legitimite m e m e de la guerre, puisque, dan s un cas comme d a n s 1’ a u t r e, il s’agit de moyens de coercition qui nc sont Ičgitimes que s’ils sont employes a titre de sanction d’un d r o i t viol e.« 8 To velja tudi o kriterijih, ki jih navaja Strisower, Krieg und die Volkerreehtsordnung, str. 7 ss. 8 Glej podatke pri S t r u p p u, 1. c. 203. — FuneksBrentano. Precis du droit des gens, str. 229: »guerre isolče«. — HallsHiggins, 1 c. str. 372: »mcasures of constraint f a 11 in g short of war.« — W c s 11 a k e, International Law, II, str. 6: »Forcibles mcasures short o f war.« — Ullmann, 1. c. str. 457, pravi, da nekatere represalije »bedeuten der Sache nach ein kriegerisches Unternehmcn.« 10 To dobro dokaže S t r u p p, 1. c. 205. — H a 11 s H i g g i n s, 1. c. 380: »It of course remains truc that rcprisals are acts of war in fact, Ker je treba vojno voditi po določenih normah, in ker morejo vojne stranke te norme kršiti, je samoobsebi umevno, da morejo tudi vojne stranke druga proti drugi upo= rahljati represalije. Vendar ni, kakor se to trdi, med repre* šalijo, ki se uporablja v vojni, in represalijo, ki se uporablja v mirnem stanju, pravno nobene razlike. though not in intention, and that... the state affected d e t e r< mineš for itself whether thc relation of war is set up by them or not.« — Anzilotti, Corso III, str. 164 s: Dipende interamente deli a volonta dello Stat o, che ricorre all’uso della forza contro un altro Stato, di qualificare la propria azione militarc, qualunque essa s i a, comc g u e r r a ... in sostanza dunque gli stessi fatti possono esserc fatti di guerra o no a secondo della volonta degli Stati fra cui intercedono.« Univ. prof. dr. Leonid Pitamic: Državno in meddržavno pravo pod vidikom enotnega sistema. i. Razmerje med takozv. državnim (nacionalnim) in med* državnim (mednarodnim, internacionalnim) pravom se da zamisliti na trojen način: 1.) Meddržavno pravo je del državnega prava; velja torej le, ako je od le?tega pripoznano. 2.) Državno pravo je del meddržavnega in velja le, ako je ž njim v skladu. V prvem in drugem primeru je konflikt med obema pravnima krogoma nemogoč, ker je v prvem primeru državno, v drugem meddržavno pravo višje in odločujoče v tem smislu, da so višjemu pravu nasprotujoči pojavi nižjega prava nični. Zelo razširjena je 3.) Teorija, da sta obe pravi neodvisni drugo od drugega, da je vsled tega lahko nekaj po meddržavnem pravu pra= vilno, kar je po državnem nepravilno in obratno. Pri prvi možnosti je samostojna eksistenca meddržav* nega prava zanikana; ono postane, kakor se pristaši te teorije izražajo, zunanje državno pravo. Država (in sicer po državnem pravu za izpremembo državnega prava kompetentni državni organi) bi lahko sama izpremenila meddržavno pravo, kolikor velja za dotično državo, s tem, da izpremeni višje stoječe državno pravo, — če ne gre drugače, z izpremembo ustave. Ta teorija varuje dosledno načelo absolutne suverenosti države, uničuje pa suverenost, t. j. absolutno obveznost meddržavnega prava, in je popol* noma neskladna z zahtevo pravne sigurnosti med državami.. Po tretji prej navedenih teorij prekorači državno pravo svojo kompetenco, ako ureja odnošaje meddržavnega prava, in ostane brez pravne moči glede teh odnošajev; isto velja za internacionalno pravo, ako namerja urejevati državno? pravne razmere.1 Novejša, posebno K e 1 s e n o v a2 meto« dolo.ška raziskavanja pa so pokazala, da je to naziranje neskladno z e n o t n i m pojmom prava in da se po tej teoriji ne bi dalo priznati ali državnemu ali pa internacionalnemu pravu svojstvo prava. Če je namreč oboje p r a v o, potem ne more veljati hkrati državnop ravna norma A in med« državnop r a v n a norma non A. To je ravno tako nemo? goče, kakor bi bilo nemogoče trditi v svetu naravnih pojavov, da j e nek pojav, obenem pa, da n i, da velja nek prirodni zakon, ki pa hkrati ne velja. Konflikt veljavnih norm v enem in istem sistemu je nemogoč. Naziranje, da sta državno in medržavno pravo drug od drugega logično ne« odvisna, se da vzdržati le, ako odrečemo enemu ali drugemu značaj prava, ako n. pr. vidimo v meddržavnem pravu le nekako moralo. Potem je konflikt norm mogoč, ravno tako, kakor je mogoč konflikt med pravom in med etiko; tak spor pa ni konflikt med normami istega sistema, temveč konflikt dveh različnih sistemov. Ako pa stojimo na stališču, da je internacionalno pravo res obvezno pravo — in to stališče je pri sedanjem razvoju mednarodne organizacije, ki ima svoja posebna sodišča, svojo upravo in zakonodajo, pač edino možno — potem moramo tudi izvajati teoretske in praktične konsekvence. Potem pa ne tvorita takozv. državno in takozv. meddržavno pravo dva različna sistema, temveč enoten normativen sistem, t. j. p r a v n i sistem, in sicer tako, da je meddržavno pravo nadrejena, državno pravo pa podrejena stopnja v tem sistemu. To pa je prej pod št. 2 označena teorija. 1 Sam sem sc bil svojčas pridružil temu naziranju v svoji knjigi »Dic parlamentarische Mit\virkung boi Staatsvertriigen in Ostcrreich, Wien und Leipzig, Fr. Deuticke, 1915« in v »Slov. Pravniku« 1. 1914, str. 8—12, zlasti pri določitvi formalnih pogojev za veljavnost internacionalnih pogodb. Kakor pokažem v teku tc razprave, pridem tudi pri svojem sedaj revidis ranem teoretskem stališču do istih praktičnih zaključkov kakor v citirani knjigi; priznam pa, da moja metodološka podlaga takrat ni bila utemeljena. 2 Glej zlasti Hans Kclsen »Das Problem der Souvcranitiit und die Theorie des Volkerrechtes«, Tiibingcn, J. C. B. Mohr, 1920. Čc je temu tako, in če je s pojmom enotnega sistema nezdružljivo, da si norme veljavne v okviru tega sistema nasprotujejo, če je dalje nemogoče, da velja norma višje stopnje, obenem pa tej normi nasprotujoča norma nižje stopnje, — kako se da razlagati, da se predpisi internacional* nega prava ne izvajajo tedaj, kadar jim nasprotujejo norme takozv. notranjega državnega prava, ko bi bile v tem slučaju te norme vendar nične? To dejstvo je tako očividno, da ga ne moremo prezreti, in ravno ta očividnost je bila vzrok, da se je ustvarila teorija o neodvisnosti državnega od meddržavnega prava s svojimi nadaljnimi izrodki, n. pr. da internacionalno pravo veže sicer »državo« kot celoto, da pa ne velja v državi, da je lahko kaka meddržavna pogodba na »ven« veljavna, na »znotraj« pa neveljavna itd. Ti nazori se naslanjajo zavestno ali nezavestno na vlada* jočo teorijo o državi, ki smatra državo kot neko materielno, ali celo kot absolutno bitje, ne zavedajoč se, da je smatranje države iz pravnega stališča kot ene »osebe« le pomožno sredstvo8, le abreviatura za kompliciran sistem pravnih norm, ozir. pravnih odnošajev, ki so v enotni zvezi. Ne* sporno je, mislim, da je pravo pod izvestnimi sankcijami stoječa norma za človeško ravnanje, da morejo torej pravne norme izvrševati vedno le 1 j u d j e, ne pa kak pravni pojem, kakor je država, občina, društvo. Ako se reče, da se obrača, »adresira« meddržavno pravo na »države«, po* menja to le, da je nižji, t. j. državni stopnji prava prepuščeno določiti one ljudi, ki bodo predpise višje, t. j. meddržavne stopnje izvrševali ali za njih izvrševanje skrbeli. Ravno v našem vprašanju se pojavlja nujnost, da spoznavajoč »oseb* nost« države ali državno »osebo« le kot pomožno miselno sredstvo, zopet analiziramo to osebnost, ker nam more motiti pogled na razmerje med internacionalnim in državnim pravom. Razkrojiti moramo državo kot kolektivni pojem za neko organizacijo v njene posamezne organe. Potem ne bomo več rekli, da je »država« na eni strani, na »ven«, ali »navzgor« vezana, na drugi strani, na »znotraj« ali »navzdol« pa ne, temveč bomo z nekaljenim pogledom na ves enotni pravni sistem ugotovili, da imajo nekateri organi dolžnost 3 Glej mojo razpravo »Nove smeri v pravni filozofiji« v I. letniku tega Zbornika, 1921. izvrševati kako internacionalno normo, drugi organi in ostali ljudje pa ne, ali vsaj š e ne. Iz gotovih pravnopolitičnih in praktičnih vzrokov, ki mi jih ni treba tukaj razkladati, se prepušča aplikacija, izvršitev in interpretacija pravnih predpisov le i z v e s t n i m, ne pa vsem organom. V tem pogledu se razvrščajo organi po izvestnih stopnjah izvrševanja ali konkretizacije prava. Primere za to imamo že v takozv. notranjem pravu države. Upravni organi so dolžni izvrševati ukaze in uredbe svojih nadrejenih oblastev (n. pr. ministrstev), ne smejo jih pa presojati na njihovo zakonitost, ako ni izrecno določena kaka izjema. Upravni organi radi tega tudi niso odgovorni za čine, izvršene na podlagi eventualno nezakonitih uredb; odgovorni so za to tisti organi, ki so izdali take uredbe, ker je že z uredbo samo storjen nezakonit čin; seveda se nahaja tu pa tam kaka izjema od tega organizatoričnega principa, n. pr. da za dejanja, kaznjiva po kazenskem zakonu, pod* rejeni organ ni krit z ukazom nadrejenega organa. Sods niki so vezani le na zakone (vsaj v evropskih državah); iz tega sledi, da imajo pravico in dolžnost presojati v konkretnem primeru uredbe na njih zakonitost; preko zakona pa ne morejo soditi in vsled tega tudi ne morejo presojati zakonov na njihovo ustavnost; dolžni so izvrševati formelno izdane zakone, tudi ako lesti ne bi bili v skladu z ustavo.4 Še manj pa imajo sodniki in upravni uradniki pravico soditi o tem, da*li so zakoni in ustava v skladu z internacionalnim pravom. Oni tega prava sploh ne morejo direktno izvrševati, temveč morajo, ker so vezani le na državne zakone, čakati da dobi internacionalno pravo obliko državnega zakona. Položaj je isti kakor n. pr. položaj ekse* kutorja, ki izvršuje sodbo po naročilu sodnika, ki pa ne sme soditi in tudi ne direktno eksekvirati sodbe, temveč mora čakati na naročilo sodnika, in ki tudi ne sme presojati sodnikovo sodbo na njeno zakonitost. Vendar se ne more reči, da ne velja razsodba, ki še ni eksekvirana, da ne 1 N. pr. čl. 48 naše ustave, ki pravi, da se razsodbe in rešitve sodišč izrekajo in izvršujejo na podstavi zakona; in čl. 109, po katerem sodijo sodišča po zakonih; glej mojo razpravo »Ustava in zakon« v Slovenskem Pravniku, 1922, št. I—4. velja zakon, ki še ni konkretiziran, oblikovan v sodbo, da. ne velja ustava, ki še ni oblikovana v navadni zakon, da ne velja meddržavno pravo, ki še ni oblikovano v ustavo ali v zakon. More se le reči, da so izvestni organi v svojem uradovanju vezani na izvestno stopnjo prava, in da ne smejo presojati te stopnje na njeno skladnost z višjo stopnjo. Noče se pač poveriti vsem organom presojanje celega prava na skladnost v vseh njegovih stopnjah. Ne da se pa iz tega dejstva, ki se pojavlja tem intenzivneje, čim bolj se pravo diferencira, izvajati, da so te posamezne stopnje posamezni, med seboj neodvisni sistemi. Stopnja »izvršbe«, stopnja »razsodbe«, stopnja »zakona«, stopnja »ustave« stojijo v logični zvezi in tvorijo vse skupaj en sistem, to je pravni sistem; to že radi tega, ker je višja stopnja logična premisa ali praecedens nižje, kajti brez »višje« ne bi bilo »nižje« in obratno. V isti logični zvezi z navedenimi stop: njami pa stoji tudi internacionalno pravo. Da je temu tako in da ni internacionalno pravo kak izoliran sistem, to se pokazuje tudi takrat, kadar se mednarodna norma n e izvršuje po izvestnih državnih organih. Ti organi imajo dolžnost skrbeti za to, da se meddržavno pravo v dotični državi izvede in kadar tega ne store, potem se pojavijo razne odgovornosti, določene v meddržavnem pravu; to so pravne posledice, ki vendar predpostavljajo veljavno pravo. V naši dobi se vedno bolj razvija ideja take odgo* vornosti; celo to je mogoče, da so isti organi, ki so po državnem pravu neodgovorni, odgovorni po internacional nem pravu, n. pr. načelniki države za krivično vojno. V tem pogledu je zanimiv člen 227 Versailleske pogodbe iz 1. 1919, ki postavlja pred internacionalno sodišče nemškega cesarja Viljema II., ki je bil po nemškem državnem pravu neodgovoren. Taki primeri se bistveno ne razlikujejo od onih, v katerih so ministri, toženi od kralja ali od parla= menta, odgovorni pred državnim sodiščem, neodgovorni pa pred drugim (n. pr. apelacijskim ali kasacijskim) sodiščem. Vse to je le vprašanje kompetenc in instanc, ali organizacije ali pa stopnjevanja prava. Internacionalnopravna odgovor? nost pa lahko zadene ne le onega, ki je moralično kriv, temveč tudi kakega drugega, pri denarni odškodnini ali vojni eventualno ves takozv. državni organizem. Potem je to eden mnogoštevilnih primerov jamstva za krivdo drugega in se bistveno ne razlikuje od primera, kadar je določeno jamstvo vseh elanov kake družbe za nepravilne čine družbenih organov. II. Pod temi vidiki se bo dalo tudi rešiti prej omenjeno vprašanje glede sklepanja meddržavnih pogodb, ki stoji na meji državnega in internacionalnega prava. Ker urejajo meddržavne pogodbe odnošaje med državami, mora biti formelno pogodbeno pravo na vsak način meddržavnega izvora. Dvojno je mogoče: meddržavno pravo določa ali neposredno formalne pogoje za veljavnost pogodb, n. pr. v kateri obliki se morajo sklepati in kateri organi so za to sklepanje legitimirani, ali pa prepušča (delegira) takozv. državnemu pravu, da v enem ali drugem pogledu predpiše te pogoje, da n. pr. določa, kateri organ je kompetenten sklepati take pogodbe. Nekaj podobnega najdemo v takozv. notranjem pravu države. Tako je po čl. 86 za Slovenijo veljajočega trgovinskega zakona javni trgovski družbi pre; puščeno, določati one družbenike, ki bodo družbo zastopali; po čl. 114 zadobi družba pravice in dolžnosti le po zastops stvu teh družbenikov. Za delniške družbe pa je v čl. 230 določeno, da zadobi družba pravice in dolžnosti po pravnih dejanjih svojega načelništva. Ako pa je v družbeni pogodbi določena kaka omejitev načelništva glede tega zastopanja, ako je n. pr. rečeno, da se smejo izvestne pogodbe sklepati le s privolitvijo občnega zbora, potem nimajo take omejitve pravnega učinka naprarn kontrahentom družbe; pač pa je načelništvo zavezano napram družbi, da se drži teh omejitev. V trgovinskem zakonu ste torej predvideni obe možnosti: ali je že v zakonu rečeno, kdo zastopa družbo, ali pa je prepuščeno družbenemu statutu (ozir. pogodbi), da naj to določi. V obeh primerih pa črpa pravica zastopanja svojo veljavo iz trgovinskega zakona, zakaj tudi družbeni statut velja le na podlagi zakona. Temu razmerju med trgovinskim zakonom in družbenim statutom podobno je razmerje med internacionalnim in državnim pravom. Do sedaj še nimamo napisanega med* državnega pravila, ki bi določalo, kateri organi posameznih držav so legitimirani, da sklepajo pogodbe; pač pa se je razvilo običajno pravo5, da je — izvzemši manj pomembne primere, kakor je sklepanje lokalnih premirjev v vojni po vojaških poveljnikih ali manj važnih pogodb po ministrih — načelnik države oni organ, ki zastopa državo in ki potem* takem veljavno sklepa (ratificira) pogodbe z drugimi drža* vami. To običajno pravo se je razvilo radi tega, ker je načelnik države splošno znana oseba, katera se navadno, ko prevzame oblast, drugim državam notificira. Mednarodna praksa, iz katere je postalo običajno pravo, si je izbrala to oblastvo ali ta državni organ, ki se da hitro in lahko spoznati in od katerega se pričakuje, da ne bo dal svoje besede, ne da bi se preje zasigural, da jo bo mogel tudi držati. To zasiguranje je zlasti potrebno v modernih državah, katerih ustavno pravo zahteva, da se morajo vse ali vsaj nekatere pogodbe odobriti po parlamentu, predno jih ratificira načelnik države. Najsigurneje je seveda vnašati potrebo parlamens tarne odobritve v tekst pogodbe kot suspenziven ali rezo= lutiven pogoj za njeno veljavo ali pa omenjati parlamen* tarno odobritev v ratifikacijski listini; to slednje delajo Zjedinjene države Severne Amerike glede odobritve po senatu. Ostale države nimajo te prakse, ratifikacija se vrši samo po načelniku države, ki bo, ako je previden, ratificiral šele potem, ko je izposloval potrebno parlamentarno odos britev. Ako pa tega ne stori in ako ratificira pred odobritvijo po parlamentu, ni radi tega pogodba neveljavna, pač pa so za to ministri parlamentu odgovorni radi kršitve ustave. Ako bi se smatrala taka pogodba za neveljavno, potem bi se zahtevalo od vseh držav, da poznajo natančno ustavo in ustavne običaje vseh drugih držav, s katerimi sklepajo pogodbe; to pa je že radi tega nemogoče, ker so ustavne določbe ravno kar se tiče parlamentarne odobritve med« narodnih pogodb v mnogih državah nejasne in sporne celo 5 Čim bolj narašča pomen in obseg meddržavnega prava, tem bolj se precizirajo pogoji za veljavnost pogodb in sc dvigajo iz sfere običajnega prava s sfero zavestno določenega, napisanega prava. Tako predpisuje člen 18 pakta o »Društvu narodov« z 1. 1919 kot formalen pogoj za obvez* nost vseh v bodoče sklenjenih internacijonalnih pogodb vknjiženje pogodbe pri tajniku »Društva narodov«. Spričo tega predpisa menda nihče ne bo trdil, da je določba kake ustave veljavna, ki bi hotela za svoj obseg dekre* tirati obveznost internacionalnih pogodb brez te vknjižbe. med juristi ene in iste države. Kaj je n. pr. razumeti s pojmom »trgovinska pogodba«, kaj s pojmom »pogodba, ki obremenjuje državo«, kaj s »pogodbo, ki individuelno veže državljane?« Za te pogodbe zahtevajo belgijska ustava ter ustave drugih držav, ki so jo kopirale, odobritev parlamenta. Skušal sem v zgoraj citirani knjigi ugotoviti te pojme; toda drugi so drugega mnenja, in glede teh skrajno širokih in nejasnih pojmov je možno še tretje in četrto mnenje. Če pa vlada nejasnost in razcepljenost glede interpretacije ustave, se ne more zahtevati od državedeontrahenta, da naj ona reši to vprašanje; njej se to interpretativno delo tudi nikoli ne bo prepuščalo. Pripetiti pa se more v našem vpra* šanju še sledeče, kar bi popolnoma omajalo pravno sigur= nost: Recimo, da je bila pri sklepanju kake internacionalne pogodbe takratna vlada in tudi takratni parlament mnenja, da parlamentarna odobritev n i potrebna; pogodba se je sklenila in kontrahent — tuja država — je v popolni dobri veri, da je sklenil veljavno pogodbo. Pride druga vlada ali drug parlament, ki sta, kar je pri raznih možnostih inters pretacije prav lahko mogoče, mnenja, da je bila parlamen* tarna odobritev p o t r e b n a in, ker je ni bilo, da je pogodba neveljavna. Kako lahko bi sc na podlagi tega naziranja vsaka država otresla na škodo drugih držav obveznosti, ki so ji neprijetne, tega ni treba posebej razložiti. Tudi naša ustava, ki je v tem pogledu dokaj jasnejša od belgijske, dopušča take dvome, če zahteva v čl. 79 za potrditev (t. j. ratifikacijo) vseh pogodb s tujimi državami predhodno odobritev narodne skupščine — izvzemši »čisto politične sporazume«. Naj mi kdo jasno in t o č n o pove, kaj so »čisto politični sporazumi«! Take in druge določbe v ustavah ne morejo biti odločilne za meddržavno veljavnost pogodb; inače ne bi mogel kontrahent nikoli biti popolonoma siguren, da je sklenil veljavno pogobo. Ker potrebuje internacionalno pravo jasnih legitimacij, se je razvilo pravilo, ki ima moč običajnega prava, da je ratifikacija po načelniku države za veljavnost pogodbe potrebna in zadostna (v nekaterih manj važnih primerih pa sklepanje pogodbe po vojaških načelnikih ali načelnikih dotičnega upravnega resorta). Z ozirom na to vse je tekst naše ustave umesten, če pravi v čl. 79: »Kralj sklepa pogodbe s tujimi državami, toda za potrditev teh pogodb je treba predhodne odobritve narodne skupščine«. To določilo ni tako pretencijozno kakor je belgijska ustava ali ustava bivše Avstrije, ki je zahtevala za veljavnost izvestnih pogodb odobritev parlamenta. Naša ustava se sploh ne vmešava v vprašanje veljavnosti internacionalnih pogodb; ona pravi le, da je »treba« parlamentarne odobritve, kar pomeni, da ne sme kralj ratificirati pred to odobritvijo; če pa vkljub temu to stori, potem je to kršitev ustave, za katero odgovarja minister. Kako je z meddržavno veljav« nostjo, to vprašanje pušča ustava odprto, ker ga seveda tudi ne bi mogla samolastno rešiti. Položaj je isti kakor pri prej omenjenem čl. 230, ozir. 231 trgovinskega zakona. Tudi tu je po načelništvu samem sklenjena pogodba veljavna, akoravno zahteva morebiti družbeni statut predhodno po* trditev po občnem zboru; načelništvo pa je v takem slučaju odgovorno občnemu zboru za kršitev statuta. Če se pa hoče podeliti ustavnemu določilu o odobritvi parlamenta meddržavni pomen, potem se mora ta odobritev vnesti ali kot pogoj v tekst pogodbe, ali pa v ratifikacijsko listino. S tem pa preidejo določbe nižjega prava (državnega) v višje pravo (internacionalno) in postanejo radi tega obvezne med državami. Če se to ne zgodi, potem je vsak poizkus nižjega prava določiti proti določilu višjega prava (naj si bo le*to napisano ali običajno) pogoje, pod katerimi se naj v tej višji stopnji vršijo pravna opravila — brez« uspešen, ker je nelogičen. III. Razvrstitev prava po raznih stopnjah v zvezi z omejit* vijo pravnih organov na izvestne stopnje ima prav inter* esantne posledice. Pravzaprav bi moralo biti vse neveljavno, kar je v nasprotju z najvišjo stopnjo, t. j. z meddržavnim pravom. Kaj pa potem, če ni nobenega organa, ki bi konsta* tiral to neskladnost in če so državni organi vezani izvrševati nižje, t. j. državno pravo? Položaj je isti kakor pri protis ustavnih zakonih, ki se izvršujejo, če ni instance, ki bi smela ugotoviti to protiustavnost in razveljaviti take zakone. V nekaterih državah je taka instanca, takozv. ustavno sodi* šče. Sedaj imamo tudi analogno meddržavno sodišče, ki rešuje spore med internacionalnim in državnim pravom. Za tak vsled dejanske kršitve pravnih interesov možni spor pa bo manjkal dejanski substrat, ako nastane med prvo, drugo in tretjo stopnjo prava naslednja kombinacija: tretja stopnja (navadni zakon) je v skladu s prvo stopnjo (inters nacionalno pravo), dočim druga stopnja (ustava) nasprotuje prvi, in potemtakem seveda tudi tretja drugi. To se lahko dogaja v vseh državah, v katerih so organi, ki izvršujejo zakone, absolutno vezani na to zakonsko stopnjo prava. Zanimiv primer za to nam nudi takozv. »manjšinska pogodba«, t. j. pogodba, ki jo je sklenila naša država 1. 1919 z zavezniškimi velesilami v St. Germainu obenem s pogodbo o miru z Avstrijo. Nočem govoriti o političnem pomenu te pogodbe, s katero se je naložila naši državi zaščita takozv. človeških pravic, zlasti glede narodnostnih in verskih manjšin." Znano je, da je naša delegacija odklonila podpisati to pogodbo, kakor tudi mirovno pogodbo z Avstrijo, ker bi se po čl. 51 te slednje pogodbe naša država podvrgla vsem (!) predpisom, ki bi jih smatrale zavezniške velesile (!) za potrebne v svrho zaščite plemenskih, jezikovnih in verskih manjšin v srbskodirvatsko*slovenski državi, — in da je obe pogodbi podpisala šele 5. decembra 1919, ko je bil predsednik mirovne konference v imenu vrhovnega sveta izjavil, da je z »manjšinsko« pogodbo namen prej omenjenega čl. 51 popolnoma izčrpan in da ne bodo velesile zahtevale od naše države nobene daljše obveznosti v tem predmetu. Ne glede na vse to pa je iz pravnega stališča odločilno, da je postala ta pogodba po založitvi ratifikacijskih listin v Parizu in z vknjižbo pri sekretarijatu društva narodov dne 21. oktobra 1920 za našo državo veljavno pravo. Radi tega se morajo spraviti določbe naše zakonodaje v sklad z vsebino te pogodbe, kar je povrhu še izrecno rečeno v njenem čl. 1: »Država Srbov, Hrvatov in Slovencev sc zavezuje, da se določila členov od 2. do 8. tega poglavja priznavajo za osnovne zakone, da ne bode noben zakon, nobena uredba in nobeno uradno opravilo v protislovju ali opreki s temi določili, in da se ne sme zoper nje postavljati 0 V tem pogledu opozarjam na izčrpno razpravo Ilije Pržiča v Bcogradskem »Arhivu za pravne i društvene nauke«, 1922, br. 3, 4, 5 in 6. noben zakon, nobena uredba in nobeno uradno opravilo«.7 Po čl. 11 pa je stalno mednarodno sodišče (Cour permanente de Justice internationale, sedaj v Haagu) kompetentni forum, ki končnoveljavno sodi o sporih med našo državo in drugimi državami glede izvedbe manjšinske pogodbe. Naša (Vidovdanska) ustava ne govori, z eno samo izjemo, nikjer izrecno o manjšinskih pravicah, smatrajoč najbrže, da je ta materija že urejena v navedeni pogodbi, ki je kakor bomo videli postala državni zakon, in da spadajo podrobnejša določila v delokrog izvršilnih zakonov, ozir. uredb. Le glede manjšinskih šol določa zadnji odstavek čl. 16 ustave: »Manjšinam drugega plemena in jezika se daje osnovni pouk v njih materinem jeziku ob pogojih, ki jih predpiše zakon.« Šesti odstavek tega člena pravi, da je osnovni pouk državen. V tem oziru daje (ali vsaj obljublja) ustava manjšinam več nego zahteva pogodba, ki določa sicer v čl. 9. bistveno isto, toda le za takozv. »nove« pokrajine (»določila tega člena veljajo samo za ozemlja, dodeljena Srbiji ali državi Srbov, Hrvatov in Slovencev izza dne 1. janu* arja 1913«), med tem ko velja prej navedena ustavna določba za v s o državo. Dočim nudi ustava v navedeni točki več kakor zahteva manjšinska pogodba, zaostaja v neki drugi točki za določa bami te pogodbe, to je glede svobode vcroizpovcdanja. Člen 2, odstavek 2 pogodbe pravi v francoskem originalu: »Tous les habitants du Royaume des Serbes Croates et Slovenes auront droit au libre exercice, tani public que prive, de toute foi, religion ou croyance, dont la pratique ne sera pas incompatible avec 1’ ordre public et les bonnes moeurs.« (Slovenski tekst Uradnega lista: »Vsi prebivalci države Srbov, Hrvatov in Slovencev imajo pravico do svobodnega 7 To jc po srbskem v »Službenih Novinah« natisnjenem besedilu »začasnega zakona« o tej pogodbi prestavljeni slovenski tekst v »Uradnem listu« št. 118 iz 1. 1921. Avtentični francoski tekst tega člena se glasi: L’ Etat serbc*croate»slovene s’ engage a ec que les stipulations contcnues dans les articles 2 a 8 du present chapitre soient reconnues comme lois fonda* mentales, a ce qu’ aucune loi, aueun rfeglement ni aucune action officielle ne soient en contradiction ou en opposition avec ces stipulations et a ce qu’ aucune loi, aucun reglemcnt ni aucune action officielle ne prčvalent contre elles.« izvrševanja, tako javno kakor privatno, vsake vere, religije ali verovanja, katerega izpovest ne nasprotuje javnemu redu in javni morali.«) S tem je pripadnikom vseh veroizpo* vedanj, v kolikor le*ta ne nasprotujejo javnemu redu in morali, zasigurana ravnopravnost kar se tiče izvrševanja (pratique) te veroizpovedi, bodisi javno ali privatno. Po čl. 12 naše ustave pa so le »u s v oj e n a veroizpovedanja enakopravna pred zakonom ter smejo svoj verozakon javno izpovedati«; srbohrvatski tekst se glasi: »Usvojene vero* ispovesti ravnopravne su pred zakonom i mogu svoj vero* zakon javno ispovedati.« Na prvi pogled ni popolnoma jasno, kaj se pravi, da »veroizpovedanja svoj verozakon izpovedujejo«. Če bi to »izpovedovanje« pomenilo, da se sme vsak pripadnik kake konfesije ali pa vsi skupno priznati kot taki pripadniki, potem bi bil to brezpomemben pleonazem, ker je to pri »usvojenih« ali »priznanih« konfesijah že z ozirom na »usvajanje« ali »priznanje« samo po sebi umevno, in sledi vrhu tega tudi iz principa svobode vesti. V materialijah (stenografskih zapisnikih) ustave ni najti glede tega nobene objasnitve. Toda vse kaže, da se je mislilo pri izrazu »izpovedati verozakon« na izvrševanje verozakona, t. j. na kult. V tem mnenju me potrjuje zlasti oficijelna, uzakonjena srbska prestava manjšinske pogodbe. Fran* coski izraz »praiique« (kar pomeni brezdvomno »izvrše* vanje«) v prej navedenem čl. 2 manjšinske pogodbe je namreč v srbskem tekstu predstavljen z »ispovedati«. Ravno tako je izraz »e x er c er librement leur religion« v čl. 8 te pogodbe prestavljen z »da ... slobodno ispoveduju svoju veru«. Glej tekst te v obliki »privremenega zakona« objavljene pogodbe v »Službenih Novinah« z dne 19. junija 1920, br. 133 a. Na istih mestih in v istem smislu rabi izraz »izpovest« in »izpovedati« slovenska prestava srbskega teksta v »Uradnem listu« z dne 29. septembra 1921, št. 301. Javno izpovedanje kake vere (verozakona) pomeni torej javno izvrševanje = »exercer, pratiquer«, nemški »offentliche Religionsiibung«, in to more biti edini smisel tega izraza v čl. 12 ustave. Dočim pa je to »izvrševanje« po pogodbi dovoljeno vsem veroizpovedanjem, dovoljuje ustava to le usvojenim veram. Kaka do sedaj pri nas še nepriznana sekta, katere veroizpoved ne nasprotuje ne javnemu redu ne morali, nebi smela po ustavi javno izpo= vedovati = izvrševati svojega verozakona (pač pa privatno), po manjšinski pogodbi pa bi smela to tudi javno storiti; ravno glede verskega kulta pa je to zelo važna razlika. Če bi bila pri nas v veljavi samo ustava, potem se ne bi mogla navedena meddržavna pogodba glede te točke v polnem obsegu izvrševati, kajti vse državne oblasti so vezane na ustavne določbe (čl. 45’ustave); država pa bi bila za eventualno neizvrševanje pogodbe po njenem čl. 11 odgovorna pred internacijonalnim sodiščem. Do tega pa — hvala Bogu — iz sledečih razlogov ne bo prišlo: Manjšinska pogodba je bila pri nas uzakonjena z začasnim zakonom, in ta zakon je bil po čl. 130 ustave predložen zakonodajnemu odboru narodne skupščine; ta odbor je sklenil, da ostane začasni zakon glede te pogodbe (kakor tudi glede nekaterih drugih pogodb) nadalje v veljavi; ta sklep je bil sankcijoniran po kralju in nato kot zakon publiciran v »Službenih No« vinah« z dne 9. oktobra 1922, št. 224 (»Uradni list« št. 108 iz 1. 1922). Ker so sodišča pri nas po ustavi sami vezana absolutno na zakone, torej tudi na ta zakon, in ker jih ne smejo presojati na skladnost z ustavo, in ker nimamo posebnega ustavnega sodišča, ki bi imelo tako kompetenco, radi tega — pa s a m o radi tega — se bo vsebina manj; šinske pogodbe pri nas povsem izvrševala, dasi je v navedeni točki ustavi nasprotna. To je aktualen primer za možnost prej navedene kombinacije v razmerju med prvo, drugo in tretjo stopnjo prava, t. j. med internacijonalno pogodbo, državno ustavo in državnim zakonom. Protiustavnosti zakona o manjšinski pogodbi in pravni nezmožnosti, da se ugotovi ta protiustavnost, se imamo zahvaliti, da internacijonalno sodišče ne more spoznati navedeno določbo naše ustave za neveljavno! Univ. prof. dr. Stanko Lapajne: Meddržavno in medpokrajinsko stečajno pravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. Problemi. V stečajih z anacijonalnimi elementi (upniki iz tuje države, imovino stečajnika na tujedržavnih ozemljih in pod.) zanimajo zlasti sledeči problemi: 1.) Ali se delaj razloček med domačimi in tujimi upniki, ali naj uživajo prvi prednost pred drugimi? — Današnji stečajni redi n e poznajo take prednosti. Pred njimi so upniki ne glede na državljanstvo enakopravni, pod edinim pogojem obstoja medsebojnosti. Enakopravnost v stečaju (pod nave* denim pogojem) je utemeljena že v obči enakopravnosti tujcev z domačini v večini civiliziranih, na medsebojno občevanje navezanih državah. Prihaja do izraza v nacijo* nalnih zakonodajah, pa si jo države garantirajo tudi z dogovori. 2.) Kadar ima stečajnik svojo imovino razkropljeno po ozemljih več držav, nastane vprašanje, jedi imej otvoritev stečaja v jedni državi izvenozemcljski (ekstrateritorijalni) učinek? Ako bi ne imela nobenega, bi ostala stečajniku imovina, ležeča izven države otvorjenega stečaja, še naprej na prosto razpolago. Njegovi upniki bi bili siljeni, si pomagati tamkaj s posameznimi izvršbami ali, če sc strnejo tudi tam zakoniti pogoji za otvoritev stečaja, predlagati otvoritev tekmujočega stečaja. Današnje kontinentalne države so uvidele kvarne posledice take nepopolne ureditve in si medsebojno in načeloma priznavajo ekstrateritorijalni učinek otvorjenega stečaja. Ta učinek obstoji v pritegnitvi inozem* ske stečajnikove imovine v tuzemski stečajni sklad in v tuzemsko razdelitev ozir. narobe — načelo, katero imenu* jemo univerzalno v nasprotju k teritorijalnemu. 3.) Vprašanje, je=li veljaj načeloma pripuščeno univer* žalno načelo brez izjeme, ali naj pa glede gotovih vrst inozemske stečajnikove imovine ostane v veljavi starejše teritorijalno načelo, še ni enotno rešeno. Večina držav na kontinentu se drži teritorijalnega načela samo še glede nepremičnin, za katere zahtevajo absolutno uveljav* ljanje lastne stečajne jurisdikcije. Te države imajo torej mešan sistem: v inozemstvu otvorjeni stečaj razteza svoj učinek le na premičnine v mejah njih ozemlja, a ostane brez učinka na njih nepremičnine. 4.) Enoten stečaj in enotno stečajno sodstvo poznamo zato v splošnem le glede premične imovine stečajnikove, dočim se mora glede njegovih nepremičnin predlagati v državi rei sitae otvoritev ondotnega specijalnega stečaja. Če se je ne zahteva ali po ondotnem stečajnem pravu zahtevati ne more, ostane tujedržavna nepremičnina zgolj predmet posameznih izvršb, ozir. na prosto razpolago stečajniku. 5.) Glede premičnin nastane nadaljne vprašanje, kateri izmed več držav, kjer se nahajajo, naj gre sodstvena prednost? Katera izmed držav rei sitae naj bo pristojna za otvoritev univerzalno učinkujočega stečaja? Ako bi izha* jali vsi stečajni redi pri določbah o podsodnosti z jednakih in takih okoliščin, ki morejo nastati samo v jedni državi, bi tekme stečajnega sodstva ne bilo. Vendar takih okoliščin ni, ker more celo pri stečajnih redih, ki izhajajo s podsod= nosti domovališča, stečajnik imeti po več domovališč. (Ne glede na to, da je domovališče pravni pojem, in da morejo države izhajati z različnega pravnega pojmovanja.) Zato je potrebno, da se države, ki stremijo za dobroto enotnega stečaja, zedinijo — potom dogovorov ali v auto* nomnih svojih zakonodajah — na nadaljno okoliščino, ki odloči o prednosti sodstva ene iz njih n. pr. na sedež glavnega stečajnikovega podjetja. Časovni praevenire ne more odločevati o tej prednosti. :‘ 6.) Kjer poznajo države različne podsodnostne razloge, ali pa izhajajo njih stečajne podsodnosti z okoliščin, ki mo* rejo hkrati nastati v več državah, tam dospemo kljub univerzalnemu načelu do več specijalnih stečajev. Vsaka država namreč, kjer se nahajajo premičnine, bo morala, dokler ne zapuste te premičnine na zahtevo inozemskega stečajnega sodišča njenega teritorija, na zahtevo upnikov (ki so spolnili vse otvoritvene pogoje) otvoriti stečaj doma in premičnine zadržati za domači stečajni sklad. Povod specijalnim stečajem tvori tedaj ali narava stečaj* nikove imovine (nepremičnine) ali (pri premičninah) okoli? ščina, da so se že v državi rei sitae, preje nego je pričela učinkovati vnanjedržavna otvoritev stečaja, strnili vsi pogoji za otvoritev lastnega stečaja. 7.) Nad vse važen je torej še odgovor na vprašanje, v katerem trenutku prične učinkovati vnanjedržavna otvoritev stečaja v drugih državah? Da to ne more biti že trenutek otvoritve stečaja, je jasno, ker za ta trenutek extra territorium nihče ne ve. Učinek more nastopiti šele v trenutku publikacije stečaja v državi, kjer naj učinkuje, ali v trenutku, ko dospe vnanjedržavno zaprosilo za izro* čitev v zaprošeni državi se nahajajočih premičnin. 8.) Oslabljenje univ. načela pomeni določba mnogih zakonodaj, da naj zaprošena država pred izročitvijo stečaj* nikovih premičnin krije iz njih izločitvene in odločitvene zahtevke lastnih državljanov (da jim prihrani njih uveljav* ljanje in zastopanje v tuji državi). 9.) Različno rešujejo zakonodaje vprašanje, jedi mora vnanjedržavna otvoritev stečaja za učinkovanje e*tra terri* torium pasirati posebno delibacijsko postopanje? Kaj bodi predmet kognicije delibacijskega sodišča, in jedi mora deliba* cijsko postopanje končati s formelnim »cxequatur«? 10.) Lex fori je, kakor pri izvrševanju tujedržavnih izvrš. naslovov in iz istih razlogov, merodajna: za imenovanje in kompetenco upravitelja stečajnega sklada in drugih organov stečajne uprave, za oblike stečajnega postopanja, likvidacijo terjatev, sklepanje poravnav, razdelitev imovine, vrstni red in dr. Zadnji seveda ne more škodovati prej pridobljenim stvarnim in prednostnim pravicam na izročenih premičninah (ali nepremičninah, če bi se učinek tujedržavnega stečaja izjemoma raztezal nanje.) Lege fori se ravna tudi kompe* tenčna vis attraetiva stečajnega sodišča, končno obseg orne* jitev stečajnikove opravilne sposobnosti (ne lege nationali). Po tem označenju glavnih problemov meddržavnega stečajnega prava prehajam k sumaričnemu opisu poskusa njih rešitve na drugi in tretji haaški konferenci. Na nobeni ni prišlo do kakega dogovora med udeleženimi državami, ampak zgolj do načrtov komisij. Prvi načrt je izhajal še s teritorijalnega načela, v drugem pa je z večino glasov prodrlo univerzalno načelo. Vendar ta načrt vsled velikega odpora (zlasti Francije) ni prišel niti v specijalno debato. Njegove glavne misli so: Stečaj, otvorjen nad imovino pripadnika držav = pogodbenic, bodi enoten in učinkuj (z majhnimi pridržki) na vsem konvencijskem ozemlju, vendar pod pogojem, da ga je otvorilo za otvoritev pristojno oblastvo. Med premičninami in nepremičninami se ne razlo* čuj. Pristojnost, objednem sodstvena prednost pred oblastvi vseh drugih državspogodbenic, gre oblastvu tiste države, v kateri se nahaja stečajnikovo glavno podjetje (efektivno, ne statutarno). To sodišče postane kompetentno tudi za vse tožbe, ki so posledica otvoritve stečaja. Takoj po otvoritvi stečaja more imenovani stečajni upravitelj ukreniti vse potrebno za zavarovanje in uporabo izven države stečaja se nahajajoče mase. Ustreči mora le zahtevkom publicitete, predpisanim v državi rei sitae. Ni mu pa treba šele prositi za exequatur otvoritvenega odloka. Delibacija države rei sitae je omejena na ugotovitev pristojnosti oblastva, ki je otvorilo stečaj, in na izvršljivost stečajnega odloka. — Veliki napredek tega načrta v primeri z našim domačim meddržavnim stečajnim pravom, na katerega opis takoj preidem, obstoji zlasti: v izvedbi čistega univerzalnega načela (opustitev razlikovanja med premičninami in nepremični« nami); v zgodnjem učinkovanju izvendržavne stečajne otvo* ritve (trenutku zakonitega obnarodovanja, ne dospetja vnanje državnega zaprosila); končno v odpravi specijalnih stečajev obeh vrst, sploh tekmujočega stečajnega sodstva. II. Stečajno pravo med kraljevino in tujimi državami. Kakor drugi meddržavni odnošaji, so tudi meddržavni stečaji urejeni po pravnih virih dvojne vrste: internacijo* nalnih (državnih dogovorih) in nacijonalnih (autonomnih zakonodajah). Prvi, ki pripadajo meddržavnemu javnemu pravu, veljajo primarno, drugi subsidijarno. Na polju stečaj* nega prava pa je autonomna zakonodaja dosti obilnejša od meddržavnih dogovorov. Naša slovensko=dalmatinska zakonodaja o meddržavnih stečajih je obsežena v določbah §§ 58, 66 in 67 stečajnega reda z dne 10. decembra 1914, št. 337 d. z. sledečega besedila: § 58, al. 1.: »Ako ne izhaja kaj drugega iz državnih pogodb ali v državnem zakoniku objavljenih vladnih izjav, gredo inozemskim upnikom jednake pravice, kakor tuzem? skim, čim je zajamčena medsebojnost.« § 58, al. 3: »Te določbe veljajo tudi za terjatve, ki so prešle od inozemcev na tuzemce po otvoritvi stečaja.« Analogne določbe, kakor naš § 58 cit., poznajo tudi hrvatskosslavonski, bosanskoshercegovski in vojvodinski ste« čajni red. § 66: »Stečajno postopanje se razteza na vesoljno pre* mično in v tuzemstvu ležečo nepremično imovino stečajnika.« Z iste izključne stečajne jurisdikcije glede lastnih nepre* mičnin izhajajo tudi zgoraj citirani stečajni redi drugih pokrajin kraljevine. Zato te pokrajine z nasprotne strani ne morejo zahtevati pritegnitve inozemskih nepremičnin v lastne stečajne sklade. Vnanjedržavna otvoritev stečaja nad imovino lastnika tukajšnje nepremičnine samaobsebi seveda nima otvoritve tukajšnjega stečaja nad nepremičnino za posledico (ampak morajo biti spolneni za otvoritev vsi pogoji po tukajšnjih stečajnih redih). § 67: »Ako ne izhaja kaj drugega iz državnih pogodb ali v državnem zakoniku objavljenih vladnih izjav, se mora v inozemstvu se nahajajoča premična imovina stečajnikova pritegniti v tuzemski stečaj ter inozemsko oblastvo naprositi za izročitev te imovine; nasprotno se izroči v tuzemstvu se nahajajoča premična imovina stečajnikova, o katerega imo* vini je bil otvorjen stečaj v inozemstvu, na zahtevo inozems skemu stečajnemu oblastvu, kadar se stečaja ne otvori v tuzemstvu. Imovina se sme izročiti šele po kritju izločitvenih in odločitvenih pravic, pridobljenih do dospetja zaprosila.« »Izročitev se mora odkloniti, ako inozemska država ne postopa medsebojno. O. o.« Senčne strani te naše ureditve, zlasti če jo primerjam z naprednimi postulati haaškega načrta, so: pogojenost izven* ozemeljskega učinkovanja (od zaprosila), kasno učinkovanje (ko dospe zaprosilo), možnost specijalnih stečajev (tudi pri premičninah) in oslabljenje univerzalnega načela (ker se krijejo odločitveni in izločitveni zahtevki od sodišča rei sitae). Vendar poznajo analogne določbe, kakor cit. §§ 66 in 67 tudi hrvatsko*slavonski, bosansko*hercegovski in vojvo* dinski stečajni red, kar bo ureditev medpokrajinskih stečajev zelo olajšalo. Srbski zakonik o stečišnom postupku z dne 17. marca 1861 pozna le sledečo določbo: § 20: »Inostranci imajo u motrenju svojih tražbina protiv propalice jednako pravo u rasporedu sa srpskim žiteljima, ako se našima u njihovoj zemlji takovo pravo daje, koje inostranac u slučaju sumnje dokazati mora.« Glede drugih vprašanj se stečišni postupak autonomne ureditve meddržavnih stečajev ni lotil. V razmerju k avstro* ogrski monarhiji so Srbijancem zadostovali posebni pravno* pomočni dogovori, katere so imeli (tudi v zadevi stečajev) sklenjene izza 1. 1881. Edini stečajni dogovor, ki veže danes našo kraljevino z drugo državo, je obsežen v čl. 8. ugovora med Srbijo in Italijo z dne 28. oktobra 1879, razširjenega na vso kraljevino, ki se glasi: »Če zaide državljan ene države, ki ima imovino v drugi, v stečaj, imajo državljani (upniki) druge države iste pravice do plačila, kakor domači upniki.« Spomina vredne pa so za juriste določbe čl. 29 do 31 zgoraj omenjenega pravnomočnega dogovora med Srbijo in avstro*ogrsko monarhijo po besedilu iz 1. 1911 (drž. zak. dd. 30. marca 1911, št. 16). Njih kratka vsebina je: Meddržavna stečajna pristojnost se ravna po domovališču stečajnika. Izročitvena dolžnost obstoji glede premičnin. Ekstrateritori* jalni učinek prične, ko dospe izročitveno zaprosilo. Do tega trenutka je še možno ustanavljanje stvarnih (zastavnih) pravic. Odločitvene in izločitvene pravice se krijejo od države rei sitae. Hipotekarne terjatve se štejejo k premič* ninam. Stečajna jurisdikcija glede nepremičnin pristoji sodi? šču rei sitae. V slučaju dražbe spada čisti prebitek v tuji stečajni sklad. Obojestranski državljanbupniki so v tujini enakopravni z domačimi. III. Stečajno pravo med pokrajinami kraljevine. Ker izhajajo vse pokrajine, ki so tvorile sestavine avstro? ogrske monarhije, z oslabljenega načela univerzalnosti stcča? jev, in ker so sc v to načelo vslcd dolgoletnega dogovora z monarhijo vživeli tudi Srbijanci, ki meddržavnih stečajev še niso uredili autonomnim potom, postavljam za medpokra? jinsko pravo — do izdaje enotnega stečajnega reda — sledeče norme: Učinek pokrajinskega stečaja se razteza na vesoljno, v domači in v tujih pokrajinah se nahajajočo premično imovino stečajnikovo; dalje na nepremično imovino, ki leži v pokra? jini otvorjenega stečaja. Ne razteza se pa na nepremičnine, ležeče v tujih pokra? jinah. Te ostanejo še naprej na prosto razpolago lastniku? stečajniku, ako niso postale predmet posameznih izvršb njegovih upnikov. Ako pa spolnijo upniki vse pogoje za otvoritev stečaja lege rei sitae, morejo glede izvenpokrajin? skih nepremičnin zahtevati otvoritev specijalnih stečajev. S čistim preostankom skupička iz dražbenega ali stečaj? nega postopanja mora tuja pokrajina ravnati kakor s pre? mičnino in ga na zahtevo izročiti sodišču generalnega stečaja. Spolnitve pogoja medsebojnosti za izročitev premičnin (skupička), ali dokaza obstoja te medsebojnosti ne sme jedna pokrajina terjati od druge nikoli. Izročitvena dolžnost obstoji med pokrajinami nepogojno. Podana bi bila tudi ob doka? zanem neobstoju medsebojnosti. Univerzalni učinek otvoritve pokrajinskega stečaja na premičnine druge pokrajine prične šele v trenutku, ko dospe izročitveno zaprosilo stečajnega sodišča na oblastvo zapro? šene pokrajine. Do tega trenutka so v tuji pokrajini še dopustne posamezne izvršbe, in je veljavno osnovljanje zastavnih pravic. Od spodbojnih pravic abstrahiram na. tem mestu. (Ta pozni trenutek učinkovanja tujepokrajinskega ste* čaja je obžalovati, in naj bi se zakonodajnim potom preložil na dan obvezne publikacije pokrajinskih stečajev v Službenih Novinah.) Specijalni stečaji, neizbežni pri tujepokrajinskih nepre* mičninah, se bodo izjemoma otvarjali tudi glede tujepokras jinskih premičnin, in sicer takrat, kadar se bodo že pred dospetjem izročitvenega zaprosila (ki utegne tudi izostati) strnili v tuji pokrajini vsi pogoji za otvoritev stečaja. (Na srečo se bo to redko zgodilo, ker bi morala predvsem biti utemeljena v obeh pokrajinah pristojnost stečajnih sodišč; pristojnost pa vežejo naši stečajni redi praviloma na domos vališče stečajnika, ki je praviloma zopet jedno samo.) Lex fori odločuje tudi v medpokrajinskem odnošaju v vseh zgoraj ad 10.) omenjenih pogledih. Proti kritju izločitvenih in odločitvenih zahtevkov lastnih pokrajincev pred izročitvijo premičnin v pokrajino otvor* jenega stečaja — z ozirom na označeni namen te določbe — ni pomisleka. Delibacijskega postopanja med pokrajinami ni nobenega. Končno se razume samoobsebi, da se pri pokrajinskih stečajih ne sme delati razločka med upniki lastne in tujih pokrajin, zlasti ne zahtevati od njih dokaza obstoja med; sebojnosti. Univ. prof. dr. Rado Kušej: Posledice državnega preobrata na polju patronatnega prava. Komaj pol leta pred državnim preobratom je stopil novi zakonik za rimskokatoliško cerkev v veljavo (18. maja 1918), ki je izključil za bodoče nastanek novih patronatnih pravic, ob enem pa naložil ordinarijem dolžnost, naj skušajo doseči, da sc sedanji patroni svojim pravicam odrečejo.1 Šele, ako se to ne posreči, so na patronatna razmerja uporabljati c. c. 1452—147!, iz katerih je jasno razvidno, c!a smatra cerkev sosebno vpliv laikov kot nekaj svojemu značaju tujega ter ga pripušča le v onih mejah, ki so z načelom njene neodvis* nosti in s katoliškim pravoverstvom združljive. Zato je vsak prehod personalnega patronata na nekatolike izključen in zato počivajo pri realnem patronatu vse pravice, če pride dotično zemljišče na nekatolika.2 Naravno bodo ordinariji pri svojem prizadevanju orne* jeni samo na zasebne patronate, ki so v rokah posameznikov ali korporacij, med tem ko pri javnih patronatih ne bodo podvzeli nikakih korakov, ker v to po besedilu zakona niti niso pooblaščeni. Pod javne patronate štejemo one, ki jih izvršuje vladar sam ali v njegovem imenu vlada. Za odpravo teh patronatov bi bilo potreba posebnih pogajanj, za katera bi morali naši ordinariji dobiti iz Rima izrecna navodila. Rešitev vprašanja javnih patronatov se je popolnoma pravilno prepustila bodočemu konkordatu. 1 C. 1450 § 1. Nullum patronatus jus ullo titulo constitui in posterum validc potest. C. 1451 S 1. Curent locorum ordinarii, ut patroni loco juriš patronatus, quo fruuntur aut saltom loco juriš praesentandi, spiritualia suffragia etiam perpetua pro sc suisvc acccptcnt. 2 C. 1453 §§ 1, 3. Treba pa je računati z možnostjo, da konkordata ali sploh ali pa vsaj še dalje časa ne dočakamo. Tako za poga= janja, kakor za slučaj, da do konkordata sploh ne pride, je važno, da si pridobimo jasnosti o tem, ali in v koliko da naši javni patronati po državnem preobratu v obče še obsto? jajo, odnosno kaj ostane glede njih kot predmet pogajanj in sporazuma. Naslednja razprava ima namen, v kratkih obrisih z juridično s kritičnega stališča pripomoči nekoliko do pravih nega razumevanja zelo zanimivega in praktično važnega predmeta: a) kako je vplival državni preobrat na obstoječe javne patronate; b) kak partikularnospravni preustroj se priporoča z ozirom na spremenjene razmere glede privatnih patronatov. A. Javni patronati. I. Jus nominationis. V prvi vrsti treba poudariti, da vladar tudi poprej ni izvrševal svoje pravice do imenovanja cerkvenih uslužbenk cev vedno na podlagi patronata. Podeljena pravica imeno* vanja (indultum nominationis) ni sama po sebi nikdar podala upravičencem položaja patrona. To naglaša z vso ostrino tudi c. 1471 Codicis juriš canonici z besedami: Si cui Sedeš Apostolica — indultum concesserit praesentandi ad eccles siam vacantem vel ad beneficium vacans, non inde jus patrom natus oritur, et privilegium praesentationis strictam inter* pretationem pati oportet ex tenore indulti. Razen tega niso bile po občem cerkvenem pravu škofije nikdar predmet patronatnih pravic3, ter se pri njih podelbah niso uporabljala načela patronata. Iz tega sledi, da se patro* nata nikdar ne sme domnevati, ampak da se mora njegov obstoj vedno dokazati tudi tam, kjer se izvaja pravica pre* zentacije.4 Na ta način lahko izločimo iz javnega patronata vse škofije v Sloveniji, Istri, Dalmaciji in Bosni in tudi vse one 3 Glej Friedberg, Lchrbuch des kat. u. evangcl. Kirchcnrcchtcs, 6. izdaja, Leipzig 1909, str. 379. 4 C. 1454. cerkvene službe, katerih nositelji ne prejemajo svojih iz javnih sredstev jim nakazanih plač formalno iz verskega zaklada, ker v dotičnih krajih takega zaklada ni. Vladarjeva pravica, imenovati te cerkvene uslužbence, se je opirala v teh primerih na posebne indulte, ki svojega jurističnega značaja niso izgubili vsled tega, ker datirajo morda že stoletja nazaj.5 Vsak indult ima oseben značaj in se nanaša samo na v njem izrecno imenovane osebe. Ako ga te osebe ne morejo več uporabljati, je smatrati ugaslim in v veljavo stopi zopet obče cerkveno pravo, ki je obvezno povsodi, kjer ne dovo« ljuje izjeme j u s singulare. Ker je bil ta indult podeljen prejšnji avstro=ogrski katoliški dinastiji in nanjo vezan, ga naša sedanja vlada ne more za se uveljavljati. To se je tudi deloma že v praksi priznalo pri imenovanju škofa v Šibeniku in nadškofa v Sarajevu. Imela bi se pa izvajati tudi še nadaljna konsekvenca, da je prešla pravica imenovanja v vseh primerih na ordinarije, kjer ni podvržena dotična služba javnemu ali privatnemu patronatu." Zahteva vlade, da soodloča o tem, da li je kandidat, ker je od države plačan, tudi njej všeč, je zgolj politično, ne pa pravno vzdržljiva in utemeljena in sc mora dokončno rešiti ali sporazumno ali z zakonom. Gotovo se je država obvezala za dotacijo dotičnih mest samo iz spoznanja, da je dolžna zadostiti obstoječi potrebi katoliškega bogočastja in to obvezo mora iz javno* pravnega naslova izpolnjevati tudi sedanja vlada. Razumljivo je, da išče cerkev pred imenovanjem z vlado sporazuma. To pa ne pomeni, da ni za zasedbo dotičnih mest sama upravičena. Seveda država onemu, ki je brez njenega pritrdila imenovan, lahko nakazilo plače odreče, toda 5 Tudi izredni položaj novejših sufraganeatov solnograških nikakor Tie izvira iz patronata. Pravica solnograškega nadškofa, da imenuje lavan* tinskega in sekovskega škofa ter ob vsaki tretji vakanci krškega škofa, je utemeljena v posebnih privilegijih bivših nemško * rimskih cesarjev in papežev, odnosno na pogodbi z dne 17. maja 1786, sklenjeni med cesarjem Jožefom II. in solnograškim nadškofom Hieronimom. Primerjaj: K u š e j Joseph II. und die šiusserc Kirchenverfassung Inncrosterreichs, Stuttgart 1908, str. 107 ss in tam navedene vire ter str. 331 sl. Solnograški nadškof se je svoji pravici z ozirom na sedanjo vakanco mariborske stolice odpovedal samo pro hoc casu. 6 N. pr. kanonikati v Sarajevu. utemeljen bi bil tak odlok samo v primeru, da vrši dotični uslužbenec svojo službo državi v kvar, kar se pa a priori nikdar ne more trditi, še manj dokazati. Država ima tedaj samo politično soodločevati, pravna upravičenost do imenovanja je prešla po preobratu v vseh primerih, kjer se je preje vršilo na podlagi indulta po vladarju, na kompetent* nega cerkvenega predstojnika. II. Deželnoknežji patronat. Deželni knezi so tekom stoletij na svojih posestvih ustanovili mnogo novih cerkva in skrbeli tudi za njihovo dotacijo. Na ta način so si kot ustanovitelji (fundatores) pridobili, kakor vsak drugi v enakem slučaju, patronatno pravico. Patroni niso postali vsled svojega položaja kot deželni knezi, ampak ex titulo fundationis, aedificationis seu dotationis. Take patronatne pravice deželnih knezov ne značijo nikakih posebnosti, ter se ravna njih vsebina, obstoj in ugasnitev po občih določilih zakona. Toda zastopal in uveljavljal se je še druge vrste deželno* knežji patronat, ki se je opiral samo na teritorialne vladarske pravice in se vsled tega nanašal na vse cerkvene beneficije in zavode v državi. Svoj izvor je imel v sekularizaciji duhov* skih kneževin. Novi vladarji so zahtevali za se vse patro= natne pravice prejšnjih knezov, a tudi prosto kolacijo ordina= rijev v novo pridobljenih krajih ter so trdili, da je tudi prejšnji škof samo kot patron podeljeval cerkvene službe.7 Ta s prostostjo cerkve in njenim pravom nezdružljiva teorija se ni mogla dolgo vzdržati, kajti o prehodu kolacijskih pravic na novega vladarja ni moglo biti govora, pač pa se s sekularizacijo na obstoju stvarnih patronatov, zvezanih z deželnim ali menzalnim imetjem dotične cerkve, ni nič spre* menilo. Stvarni patronati so prešli na sekularizatorja, perso* nalni so ugasnili. Povsem sličen je položaj onih cerkva v naši državi, katerih patron je bil prejšnji deželni knez. Realni patronati, ki so vezani na gotovo nepremičnino, so prešli na novega 7 F r i e d b e r g 1. c., str. 383. lastnika te nepremičnine. Njih izvrševanje je mogoče i nadalje pod občimi pogoji, veljavnimi v posameznih pokra* jinah. Kot novi patron bi prišla samo država kot lastnica dotične domene v poštev in bi morala seveda obstoj stvar* nega patronata dokazati. V tem pogledu generalnega pravila ni, vse je quaestio facti. Da pa gre dokaz v breme novega lastnika, sledi že iz pravila, da mora vsakdo pravice, na katere se sklicuje, doka* zati. Patronat omejuje cerkvene organe v prostem razpo* laganju z dotičnim beneficijem. Vsako omejitev ima dokazati oni, komur je v korist. Cerkev se sme upravičeno sklicevati na c. 1454 svojega zakonika, ki veli: Nullum jus patronatus admittatur, nisi authenticis documeiitis aut aliis legitimis probationibus evincatur. Zato tudi državni preobrat lahko tolmači sebi v prid. Ako tedaj naš episkopat nadaljni obstoj deželnoknežjega patronata zanika, ima za se doktrino izza dobe sekularizacij, ima za se novi cerkveni zakonik, ima pa za se tudi obča pravna načela. Stvarni patronat bi prišel kot predmet pogajanj med cerkvijo in državo v poštev le v toliko, da se sporazumno dožene, kdo bo izvajal pravico do prezentacije. V tej zadevi predpisuje c. 1453 § 3, da more patronatne pravice izvrševati samo katolik in da je stvarni patronat ukinjen toliko časa, dokler je dotična nepremičnina last nevernika, odpadnika, krivoverca ali razkolnika. Ako je lastnik država, bo mero* dajna veroizpoved onega njenih organov, ki ima po nalogu vlade izvesti prezcntacijo, kajti od države kot fiktivne osebe se ne more zahtevati katoliškega veroizpovedanja, še manj pa bi se ji moglo iz tega razloga odreči patronatno pra* vico sploh. Kjer deželnoknežji patronat ni imel realne podlage, je mogel biti samo jus patronatus personale. Prehod takega patronata pa se ravna po pravilih gradjanskega prava in je mogoč samo dednim in pod gotovimi pogoji pogodbenim potom, ter končno potom priposestvovanja.8 Vsi ti načini pridobitve so izključeni, iz česar sledi, da je osebni patronat deželnega kneza ugasnil v trenutku, ko je nastala naša kralje* 8 C. c. 1453 § 2. 1508. vina v sedanjem obsegu, ker je postalo njegovo nadaljne izvrševanje nemogoče." III. Patronat bivšega ogrskega apost. kralja. Pod ta patronat so spadale vse župnije prejšnjega krajih škega področja, nekdanje vojaške granice. Patronatno pravo v deželah, ki so spadale pod ogrsko krono, dobiva svoj značilni pečat v najvišji patronatni pravici kralja. Ogrski kralj je kot nosilec krone sv. Štefana patron vseh cerkva in beneficijev, sploh najvišji patron katoliške cerkve v državi. Ker je sv. Štefan svoj narod pokristjanil, mu dal posebno hierarhijo in bogato obdaril cerkev, mu je papež Silvester II. kot ogrskemu apostolu priznal izredne pravice v cerkvi, dočim je kralj pooblastil škofe, da vodijo cerkvene zadeve povsem samostojno po predpisih sv. kanonov.1" " V Sloveniji je še 90 župnij pod patronatom deželnega kneza, in sicer 65 v lavantinski in 25 v ljubljanski škofiji. Po večini so ti patronati najbrže pripadali že deželnim knezom na Štajerskem in Kranjskem, katerih pravni nasledniki so postali Habsburžani. Obširna posestva, ki so jih podedovali, so Habsburžani pozneje razprodali ali drugače odsvojili, patro« nate pa so si pridržali, ker so jih pač smatrali kot nekak regal in ker je šla njih politika vedno za tem, da si pridobe in ohranijo čim večjo moč v cerkvenih zadevah. Za stvarne patronate ne gre, ker Habsburžani na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem že dolgo več niso imeli posestev. A ker so nekdaj očividno bili stvarni patronati, a so sedaj brez vsake stvarne vezi pristojali deželnemu knezu, ni dvoma, da so mogli biti samo perso* nalni, vsled dolgoletnega izvrševanja tudi od cerkve priznani, toda na vladarsko dinastijo vezani patronati, ki so ugasnili v trenutku, ko so nehali biti Habsburžani štajerski in kranjski deželni knezi. Jasen dokaz za pravilnost tega naziranja nudijo Monumenta habsburgica II. 281 n. 102 (1477, 14. V.). Cesar Friderik III. prezentira novega župnika za cerkev Device Marije »in Grauenwartt (Kostel) Aquilcjensis dioecesis, cuius j us patronatus ratione ducatus nostri Carniole ad nos spectarc dinoscitur«. 10 Primerjaj: Surangi: Das Patronatrccht in Ungarn, Archiv fiir kath. Kirchenrecht letnik 78, str. 56 sl; Timon A. Das stadtische Patronat in Ungarn, Budapest 1889, str. 2—4; isti: Ungarische Verfassungss u. Rechts« gcschichtc, Berlin 1904, str. 294. Putz: Sistem des ung. Privatrcchtes, Wien 1870 § 93; dr. Milan Novak: Propisi o crkvenoj gradjevnoj dužnosti u Hrvatskoj i Slavoniji, Zagreb 1908, str. 10—19. V ozki zvezi med državo in cerkvijo so se razvili tekom stoletij potom stalnih običajev taki pravni instituti, ki jih iščemo v vseh drugih državah zaman, in sem spada po svoji važnosti in dalekosežnosti v prvi vrsti najvišji patronat kralja. Ta patronat je bil po svoji naravi pač le osebna pravica kralja, a deželni zbor je njegovo izvrševanje deloma nad* ziral, deloma pa vodil v tirih, ki jih je sam želel. V 15. in 16. stoletju so se izdale že zakonite določbe o obsegu kralje* vega najvišjega patronata.11 Kralj je nadarbine s a m podeljeval, sam je imenoval škofe na škofije, ki jih je ustanovil sv. Štefan. Pri tem je postopal popolnoma v skladu z občim ogrskim pravom. Zato so postali ogrski škofje takoj po svojem imenovanju deležni vseh privilegijev, imeli so glas in sedež v zbornici magnatov in so nastopali upravo in užitek svoje nadarbine še predno je došlo njih imenovanja iz Rima.12 Obseg najvišjega kraljevega patronata, določen po stal? nem običaju in izvajanju ob izrecnem ali vsaj molčečem odobravanju cerkve, je bil v istini enak polnomoči papeževi na polju cerkvene uprave, ter je vseboval sledeče pravice: a) Posebno pravno varstvo katoliške cerkve in njenih naprav; b) osnavljanjc novih in spremembe obstoječih škofij; c) imenovanje škofov ter njihovih koadjutorjev s pravico do nasledstva ali brez te; d) imenovanje pravih in naslovnih opatov in proštov, ime* novanje kanonikov v stolnih in kolegiatnih kapitljih na podlagi škofovega terna*predloga; e) vrhovno nadzorstvo čez vso cerkveno imovino, vštevši beneficije; pritrditev k obremenitvam, odsvojitvam in vsakojakim izpremembam; f) upravo vseh cerkvenih in šolskih ustanov in fondov, vrhovno vodstvo katoliških šol in vzgojevališč; 11 Sancti Stcphani Dccrctum lih. III. 1498 art. 67 § 1: Quia libertate antiqua huius Rcgni requirente collationes quarumcunquc beneficiorum, in omnibus Ecclesiis Rcgni, in quibus Rcgia Majcstas jus patronatus habere censetur, ad Majestatem Suam spectarc dignoscuntur. 18 Surangi 1. c., str. 60. :g) podeljevanje cerkvenih patronatov v zvezi s podaritvijo zemljišč in brez te; najvišje sodstvo v patronatskih sporih; h urejevanje patronatnega razmerja v tem smislu, da je določal kralj pravice, a tudi dolžnosti patronov brez ozira na predpise cerkvenega prava s strogo obveznostjo za vse prizadete. Kralj je bil tedaj naravnost zavezan, skrbeti za zgradbo In dotacijo cerkva, kjer je to zahteval obči blagor. Sredstva za to je nakazal ali iz javnih blagajn ali pa je dobila gosposka nalog, da poskrbi za cerkve in župnišča. V vojaški granici so cerkvcnc in župne zgradbe najbolj trpele vsled vpadov sovražnika. Njih dotacija je bila slaba, duhovniki, ki so bežali, se čestokrat niso več vrnili. Kralj je kot summus ecclesiarum patronus uredil njih kongrue, silil na provizijo izpraznjenih mest, ukazal popravo nastalih poškodb itd. Po odpravi vojaške granice je ostal patronat apostol* skega kralja nad krajiškimi župami v veljavi. Ta patronat je smatrati z državnim preobratom ugaslim, ker je prenehal pravni naslov, iz katerega je bil nastal in ker je odpadel tudi upravičenec. Prerogative, ki smo jih kratko navedli, pripadajo po svojem izvoru in histroričnem razvoju samo nositelju krone sv. Štefana. Vezane so pa na ozemlje, katero dejansko pripada ogrski kroni. Lahko te prerogative zopet ožive, ako dobi Ogrska novega legitimnega kralja, a vezane bodo na meje ogrske države. Na ozemlju naše kraljevine jih niti vlada niti kralj osebno ne moreta uveljavljati. Vlada radi tega ne, ker bi jih mogla izvrševati le v imenu zakonitega upravičenca, ne pa na podlagi državne oblasti kot take, kralj pa radi tega ne, ker so na ozemlju prejšnje ogrske krone, ki je pripadlo naši kraljevini, vsi osebni privilegiji ogrskih kraljev prenehali. V osebne pravice je vsako pravno nasledstvo izključeno. Tako so postale vse župnije v bivšem krajiškem pod--ročju proste patronata, kar pomeni, da jih ima po občem kanonskem pravu oddajati ordinarij po svojem prevdarku najvrednejšemu kompetentu. Tako je po svoji naravi in vsebini velezanimiv tip patronatnega razmerja moral ostati pred pragom naše nove državne zgradbe. IV. Patronat verskega zaklada. Po pojmovanju jožefinskih državnikov je tvorilo celo* kupno imetje katoliške cerkve v državi po svojem izvoru in svoji svrhi in tudi po pravem duhu cerkve enotno ustanovo, namenjeno za božjo in cerkveno službo, za dušno pastirstvo in za uboge. Duhovniki in cerkvene zadruge smejo iz te ustanove dobivati samo toliko, kolikor potrebujejo za stanu primerno življenje. Skrb za pravilno uporabo prebitka v označeni glavni namen pa je ena poglavitnih pravic in dolžnosti deželnega kneza kot najvišjega pokrovitelja cerkve in čuvarja nad njenimi zakoni.13 V smislu jožefinizma ni smatrati cerkveno premoženje za državno imetje, ampak za ustanovo, katere dohodki so izključljivo namenjeni verskim svrham, a ki so odvisni glede pravilne razdelitve in uporabe vseskozi od državne oblasti. Patent z dne 5. oktobra 1882 pomeni le korak naprej napram načelom, ki so izražena v cesarjevih pismih na grofa Blumegen=a z dne 27. februarja in 11. marca 1782. V prvem izjavlja cesar glede imovine razpuščenih samostanov, da mu je tuja vsaka namera, da bi uporabil le najmanjši del te imovine zgolj v posvetne svrhe, ampak namerava jo name« niti za ustanovo verske in župne blagajne14, iz katere bi dobivali bivši menihi in nune za sedaj svoje penzije. Po njih smrti pa bi se oni dohodki izključno in v celoti uporab« ljali za povzdigo vere (Religion) in z njo tako ozko zvezanega blagra bližnjikov. V drugem pismu daje cesar podrobnejša navodila za uresničenje svojih načrtov in veleva, da naj se združi v vsaki kronovini premoženje razpuščenih samostanov v versko in župno blagajno, ki je uporabljati ločeno od komornega, t. j. eraričnega imetja. Potom zakonodaje se je nato odkazalo tej blagajni vse ono cerkveno premoženje, ki je postalo vsled odredb Jožefa II. vakantno: Imovina opuščenih beneficijev, cerkva 13 Patent z dne 5. oktobra 1882. Kušej 1. c., str. 295. 14 Zur Errichtung einer Religions* und Pfarrkasse; glej Hussarek članek Rcligionsfond v Osterr. Staatsworterbuch v. Mischler u. Ulbrieh, 2. izdaja, Wien 1909. Karl Cižck: (Jbcr die Patronatsvcrhiiltnisse und Mungel der osterr. Kirchcngesetzgebung vom J. 1874 und 1877. Arhiv fiir kath. K. R. 1. 66, str. 1—48. in kapel, bratovščin III. reda, interkalarji in končno se je uvedel kot stalni dohodek verskozakladni davek. Z ročnim pismom na barona Kresela, predsednika duhovske dvorne komisije z dne 17. januarja 1783, je cesar določil verski in župni blagajni njen glavni smoter, da ima služiti za financiranje njegovega obenem v tem pismu začrtanega velikopoteznega programa za regulacijo žup. Izrekel je načeloma, da se mora tam, kjer bi v cerkvenem imetju ne bilo najti kritja, primanjkljaj iz državnih dohodkov povrniti. Za vzdrževanje novih župnikov in njih pomočnikov je moral skrbeti verski zaklad vsake pokrajine. Toda aktivni verski zakladi so morali prebitek dati pasivnim na razpolago. Pokrajinske verske zaklade so smatrali za dele enotne mase. Zato se je z dvornim dekretom z dne 24. novembra 1794 osnovala centralna verskozakladna blagajna, ki se je pa že 1. 1802 zopet razpustila. Pri tej priliki so se označile podpore, ki so jih aktivni verski zakladi dovolili pasivnim, kot posojila. Tako je bila samostojnost pokrajinskih verskih zakladov dokončno ugotovljena. Začetkom 19. stoletja so se osnovali tudi za pokrajine, ki so Avstriji na novo pripadle, posebni verski zakladi, in sicer za Dalmacijo z najvišjim odlokom z dne 25. junija 1821. Večina verskih zakladov se je izkazala kmalu po njihovi ustanovitvi pasivnih. Deficit so povzročali deloma veliki izdatki za nove in stare župe, deloma pa tudi slabo gospo; darstvo na verskozakladnih domenah. Škofijska konferenca 1. 1849 je pač z ozirom na ta položaj priznala državi tudi za bodoče upravo verskih zakladov, vindicirala pa je za cerkev lastninsko pravico na tem imetju ter povdarjala dolžnost države, da povrne vsled slabega gospodarstva nastalo škodo. Ob pravilni upravi bi bilo po mnenju škofov cerkvi odvzeto in v verskih zakladih združeno premoženje zadostovalo za kritje vseh potrebščin katoliškega bogočastja. Zato so kvalificirali škofje državne prispevke verskim zakladom samo kot odškodnino ter izrekli, da pravica na to odškodnino ne ugasne dotlej, dokler se povzročena škoda popolnoma ne popravi. Zakonodaja od 1. 1885 dalje, tičoča se kongrue dušno« pastirskega duhovništva in kanonikov, prejemkov profesorjev na katoliških bogoslovnih zavodih ter penzij umirovljenih duhovnikov, je bremena verskih zakladov tako pomnožila, da so postali vsi pasivni in da so vsi navezani na dotacijo iz državnih sredstev. Po preobratu je v Sloveniji ostal samo verski zaklad bivše Vojvodine Kranjske. Bil je pasiven že pred vojno in je sedaj pasiven še bolj. Vendar so stroški njegove uprave v državnem proračunu posebej izkazani tako, da ima vsaj formalno napram državnim domenam svojo samostojno eksistenco. Plače duhovnikom pa se nakazujejo iz državne dotacije verskega zaklada. Seveda od budžetiranja pravni značaj verskega zaklada ne more biti odvisen, čeprav postane način budžetiranja za to vprašanje lahko prejudicialen. Zato bi naj episkopat, ki dobiva proračune verskih zakladov, predno se definitivno sestavijo, v izjavo, pazil tudi na to, da se državne subvencije katoliški cerkvi v vseh pokrajinah, v katerih obstojajo verski zakladi, vpostavijo v proračun kot dotacije teh fondov. V prejšnji Avstriji pravni značaj verskih zakladov nikoli ni bil jasno določen. Cerkev jih je smatrala za svojo last, ker je bilo njih imetje svoj čas cerkveno imetje in ker je imelo po svečanih izjavah cesarja služiti izključno le vzdrževanju rednega dušnega pastirstva. Pri tem pa so cerkveni krogi prezrli, da je njih konstrukcija nemogoča že radi tega, ker nedostaje sposobnega subjekta kot nositelja lastninske pravice. Zamenjaval se je pač namen s strogo juridičnim pojmom lastnine in ni se vpoštevalo, da verski zaklad kot tak živi samostojno žitje, da ima svoje dohodke in svoje izdatke, da pridobiva in odsvaja lastnino, da sklepa pogodbe itd. Država na drugi strani je upravljala verski zaklad kakor upravlja svojo lastno imovino, ni ga nikdar z državnim imetjem istovetila. Le teoretično se je ob priliki obširnih sekularizacij naglašalo, da gre državi vrhovna lastninska pravica na vse cerkveno premoženje, da so tedaj vsakojaki ukrepi državne oblasti glede cerkvene imovine, ako merijo na blagor celote, upravičeni. Iz tega razloga se je reklamirala za deželnega kneza tudi patronatna pravica glede vseh beneficijev, ki so stali prej pod patronatom razpuščenih komunitet ali ki so bili iz sredstev verskega zaklada na novo ustanovljeni in cerkev ni imela ne moči ne sredstev, da bi izvajanje te po njenem prepričanju usurpirane pravice preprečila. Država je svoje stališče kot močnejši del v sporu pač mogla uveljaviti, ni pa na ta način mogla vplivati na pravni značaj verskega zaklada, ki je ostal do cesarskega patenta z dne 5. novembra 1855 d. z. št. 195 (avstrijski konkordat) med cerkvijo in državo sporen. Konkordat je to nejasnost v členu XXXI odstranil z določbo: Bona, quae fundos, uti appellant, Religionis et studiorum constituunt, ex eorum origine ad Ecclesiae proprietatem spectant et nomine Ecclesiae administrabuntur,15 Toda, kakor Hussarek1" zelo pravilno povdarja, tudi s tem navidezno zelo jasnim besedilom pravni značaj verskega zaklada ni določen, ker se ne ve za osebo lastnika, in izraz »Ecclesia« v tem oziru nič ne pove. Praktične vrednosti je bila ta ugotovitev samo v toliko, da je izključevala, da bi se smelo smatrati verski zaklad kot državno lastnino. Omenjeno določilo konkordata bo za Hrvatsko, kjer velja konkordat še danes17, tvorilo važen argument v prilog cerkvi. Za Slovenijo in Dalmacijo pa je konkordat v celoti izgubil veljavo, ko je stopil v moč zakon z dne 7. maja 1874 d. z. št. 50. Udobnosti, ki jih je nudil konkordat cesarju glede imenovanja cerkvenih uslužbencev, so pa ostale praktično še nadalje v veljavi. Cerkev je nove, konkordatu nasprotujoče zakone najprej obsodila, končno pa jih je tolerirala. Pa niti zakon iz 1. 1874 o zunanjih pravnih odno= šajih katoliške cerkve niti poznejši zakoni o kongrui itd. se niso izrekli o pravnem značaju verskega zaklada. Ostane nam tedaj samo historična in logična inter« pretacija. Prva in druga nas dovedeta do istega rezultata, da tvori verski zaklad posebno namembno imovino (Zweck; vermogen), ki ima svojo samostojno juristično osebnost, ki pa stoji pod upravo države. Pokrajinski verski zakladi so ustanove v natančno določene svrhe že od njih početka sem. 15 Nemški tekst govori še bolj jasno: Die Giiter, aus welchen der Religions* und Studienfond besteht, sind kraft ihres Ursprungs Eigcntum der Kirehc und werden im Namen der Kirche verwaltet werden. 18 L. c. 17 Glej Lovrič E. Vrijednost konkordata u Hrvatskoj prije i nakon sloma AustrosUgarske v Zagrebškem Mjesečniku 1921, br. 4 i 5, str. 197—216. Razlika napram drugim ustanovam obstoji samo v tem, da se je verski zaklad fundiral iz sekulariziranega cerkvenega imetja na povelje vladarja. Nastanek te ustanove je čin absolutne državne oblasti, kar pa je za njen pravni obstoj brez pomena tem bolj, ker so pozneje to ustanovo priznali tudi oni organi, ki so bili po zakonu poklicani, pritrditi odsvojitvi. Konkordat je verski zaklad kot izključno cerkvi namenjeno ustanovo z vso slovesnostjo po najvišji cerkveni autoriteti potrdil in to je pravno najvažnejša stran čl. XXXI. Dasi konkordat za Slovenijo in Dalmacijo ne velja, je vendar verski zaklad po svoji naravi za ti dve pokrajini isto, kar je ostal na podlagi konkordata za Hrvatsko: od države in cerkve odobrena ustanova z natančno določenim smotrom. Verski zaklad ni last cerkve, ker je samostojna pravna oseba. Vendar je po svojem smotru ozko zvezan s cerkvijo, dasi ga upravlja država. Člen XXXI. konkordata tudi za Hrvatsko ne pomeni zadostnega pravnega naslova, da zahteva cerkev izročitev verskega zaklada od države. Za to izročitev bi bil neobhodni predpogoj poseben dogovor med zakonitimi zastopniki cerkvene in državne oblasti. Ako se tak dogovor ne doseže in ako bi država nadaljno dotacijo verskih zakladov odrekla in s tem onemogočila smoter ustanove, bi pa mogla cerkev kot pogodovanka od države na vsak način zahtevati, da se ustanovna imovina ali njej prepusti ali pa uporabi izključno njej v korist. Država na verski zaklad nima in ne more imeti nikake pravice. Ako bi se ga polastila, bi to pomenilo navadno konfiskacijo tujega imetja. Iz načina, kako je verski zaklad nastal ter iz njegovega pravnega značaja kot samostojne ustanove smo upravičeni do zaključka, da je verskozakladni patronat vladarja bil samo specialna vrsta deželnoknežjega patronata v onem smislu, v katerem pripada načelniku države kolatura vseh prostih beneficijev v obče. Avstrijska vlada se je pri izvrše« vanju tega patronata sicer opirala na dejstvo, da je dotične beneficije ustanovila in dotirala, toda storila je to iz sredstev, ki niso bili njena lastnina, zato za se tudi ni mogla pridobiti po načelih cerkvenega prava nikakih patronatnih pravic. Kakor je z jožefinskim sistemom padla teorija o deželno« knežjem patronatu, tako je postal tudi patronat verskega zaklada teoretično nevzdržljiv, kolikor nima stvarne podlage. Cerkev tega patronata ni nikdar priznala, zato se je pri pogajanjih za konkordat pokrenilo tudi to vprašanje, in našla se je rešitev v obliki člena XXV: Sanctitas Sua, ut singularis benevolentiae testimonium Apostolicae Francisci Josephi Imperatoris et Regis Majestati praebeat, Eidem atque catholicis Ejus in Imperio Successoribus indultum concedit, nominandi ad omnes Canonicatus et Parochias, quae juri patronatus ex fundo Religionis seu studiorum derivanti subsunt, ita tamen ut seligat unum ex tribus, quos puhlico concursu habito Episcopus ceteris digniores judicaverit.« Cesarju se je pustilo njegove pravice neokrnjene, a spremenil se je zanje pravni naslov. Imenovanja na benc* ficije verskozakladnega patronata je vršil odslej na podlagi privilegija, ne več kot patron. Verskozakladni patronat se z besedami »quae juri patronatus ex fundo Religionis derU vanti subsunt« nikakor ni priznal, ampak besedilo služi samo v boljšo in jasno označbo beneficijev, kateri tvorijo predmet privilegija. Ako bi se bil patronat priznal, bi indult ne bil imel nikakega smisla, ker so patronatne pravice utemeljene v zakonu, niso pa odvisne od naklonjenosti papeža. V Hrvatski in Slavoniji je ostal s konkordatom ustvarjeni položaj do preobrata neizpremenjen. A tudi za Slovenijo in Dalmacijo s členom XXV. konkordata podeljeni indult ni bil nikdar preklican. Bivši cesar je vršil v smislu zakona od 7. maja 187418 imenovanja kakor pred in po konkordatu do razsula avstrosogrske monarhije naprej, in sicer še vedno na podlagi indulta, ker drugega pravnega naslova za svoje pravice ni imel. Z omenjenim zakonom je pač prenehala veljava konkordata, toda glede določbe člena XXV. samo formalno, po vsebini pa jo je prevzel novi zakon in cerkev, ki se mu je pokorila, je smela to storiti, ker je Rimska stolica podeljeni indult s konkludentnimi dejanji še nadalje spoštovala. § 3. Zasedba škofij ter kanonikatov v vseh kapitljih kakor tudi imenovanje škofovskih generalnih vikarjev sc vrši na dosedanji način. — § 4. Vse cerkvene službe in nadarbine, ki se v celoti ali v pretežnem delu dotirajo iz državnega zaklada, verskega fonda ali drugih javnih sredstev, se smejo podeliti le na podlagi prezentacije, izvršene po državni oblasti. Iz vseh navedenih razlogov je moral dosedanji versko* zakladni patronat, ki je nosil to ime od prvega začetka po krivici, z državnim preobratom prenehati. Indult je ugasnil, ker je upravičenec odpadel. Konkordat iz 1. 1855 je za Hrvatsko navzlic temu ostal v veljavi, v kolikor je izvršljiv. O nasledstvu našega vladarja ali vlade v omenjene pravice ne more biti govora, ker je cesarstvo (Impcrium) razpadlo in ker tudi ni katoliškega nasledstva. Kakor za avstro^ogrsko vlado pred konkordatom za izvajanje verskozakladnega patronata ni bilo nikake pravne podlage, je nedostaje tudi za našo vlado, ki je samo upraviteljica verskega zaklada kot ustanove in drugega nič. Odslej se imajo tedal vsi kanonikati in župnije, ki so stale pod patronatom verskega zaklada, konferirati po predpisih juriš canonici communis, t. j. ali od papeža ali od škofa. Državi pa ostane na imenovanja samo političen vpliv, dokler dejanski iz svojih sredstev plačuje dotične cerkvene usluž* bence. Kako naj se ta politični vpliv uveljavlja, bo moralo biti predmet sporazuma med državo in cerkvijo ali pa se bo moralo drugače določiti z zakonom. Na vsak način se določilo § 4 zakona iz 1. 1874 po preobratu ne da izvajati več iz naslova patronata.10 B. Zasebni patronati. Partikularno zasebno patronatno pravo v Hrvatski in Slavoniji se bistveno razlikuje od občega patronatnega prava, ker se je razvilo na popolnoma drugačni podlagi kakor v drugih državah krščanskega zapada. Patronat zapadne cerkve je germanskopravnega izvora. Sholastiki so v svoji spretni juristični konstrukciji iz prvotne lastninske pravice vlaste« linov na cerkvah, zgrajenih na njihovi zemlji, izločili vse, kar je bilo cerkvenim načelom v kvar, in tako je ostala Kjer je zvezan z zemljiščem, ki pripada verskemu zakladu,, stvarni patronat, ostanejo patronatno pravice seveda popolnoma v veljavi in jih more vršiti pod zakonitimi pogoji vlada kot upraviteljica. Tako pripada kranjskemu verskemu zakladu skupno z graščino Bled in Fužinami na Jesenicah sopatronat nad župnijami Koroška Bela, Bohinjska Bistrica, Koprivnik in kaplanijo na Jezeru. nekdanjim lastnikom lc še pravica, da predlagajo škofu kandidata, službo pa mu je podelil ordinarij. Z recepcijo rimskega prava, vsled katere so postale vse cerkve in vsi beneficiji samostojni pravni subjekti in z naukom, da sta ločiti pri podelitvi vsake cerkvene službe dva akta, designatio personae in collatio officii, je bil boj proti nekdanjim lastniškim cerkvam dokončno dobojevan. Prejšnji lastniki so ostali samo še patroni, njih pravice pa so spadale pod kompctenco ccrkvene zakonodaje, ker je bil patronat jus spirituali adnexum. V deželi ogrske krone je bilo vlastelinstvo koncem 12. stoletja šele v povojih. Prosti posestniki niso uživali nlkakih privilegijev zemljiške gosposke, proste občine niso hile podčinjene vlastelinu, ampak neposredno kralju. Kral; je bil edini zemljiški gospod v državi, ter je skrbel tudi za cerkvene potrebe, za zgradbe, njih opremo in dotacijo. Tako je bil kralj s kraja sploh edini patron vseh cerkva v deželi. Nikdo ni mogel patronata pridobiti, komur ga ni kralj sam podelil. Podelitev se je vršila v obliki privilegijev na zasebnike ali na korporacije, sosebno so dobila potom privilegijev tudi kraljevska prosta mesta mnogo patronatov in z njimi pravico, da so smela sama voliti svoje župnike. Kralj je pa koc vrhovni patron v državi določal tudi dolžnosti cerkvenih patronov in silil na njih izpolnitev, saj je bil ob enem v vseh patronatnih sporih najvišji sodnik. Na kraljevske dekrete in ukaze 18. stoletja, in sicer Leopolda I. z dne 9. maja 1701, Karla VI. z dne 7. marca 1#33, Josipa II. dvorni dekret z dne 10. maja 1787 se opira še danes obstoječa gradbena dolžnost patronov v Hrvatski in Slavoniji, ki bi se bila imela izmeniti po členu XXXIV konkordata s pred--pisi kanonskega prava. Ker so pa škofje na svoji konferenci 1. 1856 na Dunaju sklenili, da naj ostanejo v veljavi prejšnji predpisi, dokler se cerkvena gradbena dolžnost ne uredi z ozirom na cerkveni zakon, običaje in na izvršeno razbremes nitev zemljišč in je ta uredba izostala, ni mogel člen XXXIV. konkordata na gradbenih obveznostih patronov nič izpre* meniti.20 20 Glej dr. Milan Novak 1. c., str. 17, 18. Kot privatni patroni pridejo v poštev: a) fiskus ali komora glede stvarnih patronatov, ki so spojeni z državnimi domenami. Pod komorskim patros natom stoje župne cerkve v modruški škofiji, ki so bile svoj čas zgrajene na posestvih knezov Frankopanov »Fužine, FIreljin in Vinodol«. Odkar so ta posestva postala vsled konfiskacije državna last, je izvrševal stvarni patronat ogrski finančni minister kot zastopnik skupnega erarja, odnosno po njegovi delegaciji finančni ravnatelj v Zagrebu. Vsled svoje stvarne podlage komorni patronat po preobratu ni ugasnil, menjal je samo upravičenca. Toda naš finančni minister ga ne more izvrševati, ker ni katolik (c. 1453, § 3), zato je tudi vsaka delegacija izključena. Dejanski so postale tedaj vsled preobrata tudi te župnije liberae collationis. Toda patronatna pravica ni ugasnila, ampak je samo ukinjena dotlej, dokler ostane finančni resort v rokah akatolika. b) Cerkveni dostojanstveniki in korporacije, mestne občine in privatne osebe pod občimi v zakonu določenimi pogoji. Vsi ti patroni morajo v bivšem gradjanskem področju v vseh slučajih, kjer ni dovoljnih v to svrho namenjenih sredstev, iz svojega kriti vse stroške za nove cerkvene zgradbe in popravo starih, ravno tako stroške za nove zgradbe župnišč in večja popravila na obstoječih župnih dvorih. Izpolnitev te dolžnosti sc ob potrebi oblastveno izsili. Zupljani prispevajo k gradbenim stroškom samo v bivšem krajiškcm področju in v onih župnijah, ki nimajo patrona. Ta bremena, ki so za današnje razmere nevzdržljiva, ker presegajo financialno moč velike večine privatnih patronov, bi lahko ordinarijem postopanje v smislu c. 1451 § 1 silno olajšale. Nastane vprašanje, da li se smejo patroni svojim pravicam z ozirom na naše partikularno«pravne predpise odreči?21 Po splošnih pravnih načelih o pravici odreke sploh ne more obstojati nikak dvom. Ako se vsakdo lahko odreče 21 To vprašanje je važno tudi za patrone v Sloveniji, ki morajo k gradbenim stroškom, kolikor niso s sredstvi cerkve kriti, prispevati v bivši Kranjski peti, v bivši Štajerski tretji del, a so poleg tega dostikrat obre* menjeni tudi s stalnimi dajatvami v prirodninah (drva itd.). celo lastninski pravici, velja to tembolj o drugih manj učinkovitih pravicah. V cerkvenem pravu je bil ta način ugasnitve patronata od nekdaj priznan. Tudi c. 1451 § 1 ga naravnost predpostavlja. Toda niti avstrijsko niti ogrsko partikularno patronatno pravo ne dovoljuje odreke, ker smatra s patronatom zvezana bremena kot javnopravna. Dvorski dekret cesarja Jožefa II. iz 1. 1787 povdarja v § 7 I. dela izrecno, da se nikdo ne more odreči patronatu, da bi se s tem rešil gradbene dolžnosti, ampak da se ga bo rednim oblastvenim potom sililo na njeno izpolnitev. Iz Jega bi se dalo sklepati, da bi bila odreka iz drugih nagibov mogoča. Toda z odreko bi ugasnil patronat, brez njega pa bi se ne mogla uveljavljati gradbena dolžnost, ki je javnopravnega značaja. Zaključek je tedaj neobhodno ta, da se patronatu ni mogoče odreči z ozirom na javnopravna bremena, ki so z njim zvezana. Iz tega pa sledi, da naši ordinariji naročilu c. 1451 § 1 sploh ne morejo ustreči, ako je patronom nemogoče, da se rešijo z odreko ob enem patro* natnih bremen. Dokler naša upravna oblastva vršenje patro* natnih dolžnosti lahko izsilijo, mora ostati tudi patronatna pravica v veljavi in odreka posameznika ne bi prejudicirala pravicam njegovih pravnih naslednikov. Toda državni preobrat je vendar tudi obstoj zasebnih patronatov tako omajal, da je njih odprava še samo vpra* sanje časa. Učinek agrarne reforme, po kateri so po večini prizadeta nekdaj vlastelska posestva s stvarnimi patronat* nimi pravicami, bo postal očit šele takrat, ko bo razlastitev izvršena. Sedaj, ko se nahaja agrarna reforma šele v pred* štadiju, ko oni deli veleposestev, ki bodo po njej prizadeti, še niso razlaščeni, ampak začasno dani v zakup, je formalno* pravno tudi še lastnik jedini patron. Toda bremena novih zgradb ali večjih poprav se mu tudi sedaj ne morejo več naložiti, ker bi pomenila pač njegov gospodarski ruin. Zakup* niki pa se bodo z uspehom branili jih prevzeti, ker niso z zakupom zemlje postali še patroni. Od veleposestnika zahtevati, da odstopi velik del svoje zemlje drugim v gospo* darsko izkoriščanje iz javnopravnega naslova, njemu samemu pa navzlic skrajšanim dohodkom naprtiti patronatna bremena v prejšnji ali vsled današnjih prilik še v veliko večji izmeri, bi pomenilo socialno krivico prve vrste, ki bi se sama po sebi maščevala. Državna uprava mora to vpoštevati in posle= dice bodo nosili katoliški državljani. Kadar bodo veleposestva razdeljena, bodo nastali številni sopatronati, ki ne bodo nikomur v korist: patronom nc, ker se bodo glede prežene tacijske pravice težko zjedinili, bremena pa hoteli odvaliti drug na drugega, cerkvi ne, ker se je bati, da se bo nesoglasje med patroni preneslo na župljane in otežkočalo župniku stališče, in državi ne, ker bi radi patronatnih bremen nastalo brez števila sporov. Tako silijo vsi oziri naravnost na to, da se tudi zasebni patronati temeljito preurede, ker je njih obstanek v naši novi državi v dosedanji obliki postal nemogoč. Preureditev more imeti jedino le odpravo tega instituta za cilj. Patronati so samo še v sedanjost prenešeni pravni spomeniki iz dobe, ko sta cerkev ali država na policijsko*očetovski način skrbeli za dobrobit slojih članov. Ti spomeniki z novodobnimi pravnimi uredbami ne stoje v nikakem soglasju več. Spojeni so bili dejansko vedno z zemljiškim gospodstvom in jedino v tej zvezi so bremena patronov razumljiva, ker je bila gosposka zavezana, skrbeti tudi za bogočastne potrebe svojih podanikov. Že z odpravo podaništva je odpadel notranji razlog za patronatna bremena, ki bi jih bili morali vsaj deloma prevzeti prejšnji podaniki. Da se to ni zgodilo, je pripisovati samo počasnosti in nepopolnosti zakonodaje, ki celo iz nesoglasja zakonov iz ustavne dobe, tičočih se svobode vere in vesti ter ravnopravnosti vseh priznanih veroizpo« vedanj, z obstoječimi predpisi glede patronata ni izvajala konsekvence. Tako zadenejo patronatna bremena tudi one patrone, ki kot nekatoliki ali celo nekristjani ne morejo izvrševati nikakih pravic (čl. 9. avstr, zakona o interkonfe* sionalnih odnošajih z dne 25. maja 1868, d. z. št. 49), kar očito nasprotuje verski svobodi. Državni preobrat in z njim zvezana agrarna reforma, novi cerkveni zakonik in ves pravni ustroj moderne države v obče zahtdvajo nujno, da se patronati ali sploh ali pa vsaj fakultativno odpravijo. Z odpravo patronatov bi ugasnila vsa patronatna bremena. Gradbena dolžnost naj zadene vse župljane in Vse posestnike v župniji v razmerju neposrednih davkov, ki jih plačujejo. Pri tem jc postranskega pomena, ali naj se vstvari za to nov zakon ali pa naj se država in rimska stolica dogo= vorita, da je patronom dovoljeno, se patronatu odpovedati. Čim se ta dogovor razglasi v državi kot zakon, izgubijo vse določbe, po katerih je prepovedano, se patronatni pravici odreči, svojo veljavo. Seveda bi se moralo v dogovoru tudi predvideti, kako naj se nadomestč dosedanja gradbena dolžnost in druge dajatve patronov. Po mojem mnenju ne obstoja za patrona nikaka obveza, da bi dosedanje doprinose, ako se svoji pravici odpove, odkupil22, tem manj, ker so bile te dajatve neupravičene že od onega časa naprej, ko je prenehalo vlastelstvo. Zadeva bi se dala tedaj začasno najboljše rešiti tako, da se v bodočem konkordatu določi, da je vsakemu patronu prosto, se svojim pravicam odreči z učinkom, da patronatno razmerje ugasne. Ako pa do konkordata ne pride, bo treba tako določilo vnesti v zakon, s katerim se bodo uredile enotno zunanje zadeve katoliške cerkve v državi. Toliko pa je gotovo, da je postal vsled izpremenjenih razmer v naši kraljevini tudi zasebni patronat vsaj proti volji patronov nevzdržljiv. -1 To stališče so zastopali predstavniki katoliške cerkve na verski anketi v Beogradu dne 18. novembra 1921. Kušej, verska anketa u Beo» gradu i njeni zaključci, Ljubljana 1922, str. 17. Univ. prof. dr. Metod Dolenc: Kriminalnopolitična presoja določil zadnjega odstavka čl. 12. Vidovdanske ustave. (Vsebina: § 1. Ustavno vprašanje; § 2. Postanek našega tako/v. kanceh paragrafa; § 3. Kancelparagraf v zgodovini drugih narodov; § 4. Kan cel« paragraf v kanonskem pravu; § 5. Kritika našega takozv. kancelparagrafa raz kriminalnopolitično stališče; § 6. Predlogi de lege ferenda na poostavi Vidovdanske ustave.) § 1. Ustavno vprašanje. Ustava države v formalnem smislu1 je zakonita formu* lacija (normiranje) odnošajev med oblastmi raznih socialnih in političnih sestavin države, kakor so se na podlagi zgodo« vinskega razvoja ustalili. Gumplowicz pravi2: utegnilo bi se domnevati, da ni, da bi morala ustava iziti kos za kosom iz historičnih odnošajev ob vednih bojih socialnih sestavin države, ampak da bi se moglo tudi misliti, da jo lahko izdelajo iz enega kova državniki ali učenjaki pri pisalni mizi pa jo naprtijo državi, čeprav po morebitni parlamentarni debati. Pa ta nazor bi bil napačen, sodi G u m p 1 o w i c z: »Pač se 1 Pisana ustava. O zgodovini pisanih ustav glej J c 11 i n e k, Allgcs mcine Staatslehre, 4. izd., str. 508 nasl. Zanimivo formulira Locke pojem ustave kot temeljno pogodbo, po kateri mora vsakdo mnenje večine smatrati za svoje. Prva ustavna listina v Evropi je nastala 1789—1791, a bila razglašena dne 3. septembra 1791 na Francoskem. Sicer nosi poljska ustava datum 3. maja 1791, pa je v istini od do tedaj publiciranih franco* skih ustavnih predpisov popolnoma odvisna. Glej J e 11 i n e k, op. cit., stran 523. 2 G u m p 1 o w i c z, Das osterr. Staatsrecht (1891), str. 22, 23. O pomenu ustave prim. P i t a m i c, Ustava in zakon, Slovenski Pravnik 1922, stran 10. more izdelati ob novem urejanju državnih razmer po poli* tičnih prevratih ... za nov položaj stvari ustavna listina, ki obsega vse oblastvene odnošaje in ves pravni red, in se za zakon obnaroduje. S tem pa »ustava« še ni ustava postala in te še n i. Ona je šele dana in razglašena; tudi utegne morda služiti kakor podlaga in izhodišče nadaljnega razvoja: da pa postane dejansko ustava države in da bo v resnici taka, mora prekorakati potrebni razvoj v svrho prilagodenja na resnične oblastne odnošaje in pa dobiti v to svrho potrebne korekture; ona mora doživeti izjednačenje z resnico, preden izide kot dejanska ustava iz medsebojne horbe socialnih sestavin, modificirana po medsebojnih odnošajih oblasti in appro* birana, — da se na to vrže zopet v tok državnega razvoja.« Ta Gumplowiczev nauk nas navaja k misli, da tak način postanka ustave, kakor smo ga doživeli v naši kraljevini, ni in ne more biti vstvaritev definitivne ustavne tvorbe, da torej naša formalno brez dvoma kakor lex fundas mentalis obstoječa ustava še ne more imeti zgodovinskega posvetila resničnosti in dejanstvenosti, marveč, da narav* nost sili k izboljšanju, izpopolnjen ju. Isti nauk nas torej bodri, da krepko, brez obotavljanja zastavimo kritiko in pokažemo, kaj se utegne obnesti v borbi socialnih sestavin kakor dejanska, notranjim zahtevam odgovarjajoča ustava, kaj skoraj odpade, ker mora odpasti, — in to navzlic velikim in težkim kavtelam, ki si jih ustava sama določa napram vsaki izpremembi. Z drugimi besedami: Vprašamo se in skušamo si dati odgovora, ali znanstvena uvaževanja kažejo, da postane ustava realna, ali ostane in v koliko ostane samo »kos papirja«. Gumplovvicz pripominja namreč še tos, da je mnogo lažje ustavo kakor zakon publicirati, oktroirati, nego jo izvesti. Vidovdanska ustava je pač zakonodajno delo, ki je po prevratu nastalo a d h o c, ker so se nujno združili Srbi, Hrvati in Slovenci v eno državo. Ne mislimo se lotiti presoje materialnih določil Vidovdanske ustave v splošnem, ampak O. c., str. 24; tam navaja kot mrtvorojene ustave v Avstriji: ono iz leta 1848, nadalje z dne 4. marca 1849, Schmerlingovo februarsko ustavo iz leta 1861; pa tudi ustava z dne 21. decembra 1867 je imela zapreke, ki jih vlade nikdar niso mogle odstraniti. premotriti jo hočemo edino le glede enega — dokaj važnega — problema o verskopolitičnem vprašanju, v k a t e* rem gre za ustavne pravice državljanov do zaščite napram političnemu delovanju ver* skih bogoslužnikov. Dotična določila ustave so vsebovana v členu 12. Tu stoji najprej, da je svoboda vere in vesti zajamčena. Kot posledica tega temeljnega določila se v drugem stavku pravi, da je uživanje državljanskih in političnih pravic nezavisno od verooizpovedanja, da se pa tudi nihče ne more oprostiti svojih državljanskih in vojaških dolž* nosti in obveznosti, sklicevaje sc na predpise svoje vere. Priznava pa se usvojenim veram, to je tistim, ki so v katerem* koli delu kraljevine že pridobile zakonito priznanje, da si urejajo samostojno svoje notranje verske posle. Nega* tivna stran svobode vesti je, da nihče ni dolžan javno izpo* vedovati svoje versko prepričanje, nihče ni dolžan sodelovati pri verozakonitih dejanjih, svečanostih, obredih in vajah, razen ob državnih praznikih in svečanostih in kolikor to odredi zakon za osebe, ki so podložne očetovski, varstveni in vojaški oblasti. Končni stavek, ki naj tvori podlago naših razmišljanj, pa se glasi dobesedno: Svoje duhovne oblasti ne smejo verski predstavniki pri bogoslužju ali s sestavki verskega značaja ali drugače pri izvrševanju svoje službene dolžnosti uporabljati v strankarske name* n e (»v partijske svrhe«). Ta zadnji odstavek člena 12. Vidov* danske ustave je dobil naziv »kancelparagrafa« le po remini* scencah izza zgodovine § 130a kaz. zak. za Nemčijo, v resnici pa sega njegov pomen veliko dalje, kakor nemški »kancelparagraf«. Da vidimo, katere gonilne sile so vodile ustavotvorno skupščino do sprejetja tega takozv. »kancel* paragrafa«, in da določimo, ali je ta predpis resnična kristali* zacija razmerja tistih vednih bojev socialnih sestavin države ali samo njih navidezni odblesk, treba si je predvsem pred* očiti postanek tega določila na parlamentarnih tleh —, in to tem bolj, ker nam razgled po tujih, starejših in mlajših ustavah v Evropi kaže, da do Vidovdanske ustave še nobena ni sprejela kancelparagrafskih predpisov vase! ^ 2. Postanek našega takozv. kancelparagrafa. Načrte za ustavo naše kraljevine po konceptih Stojana Protiča, komisije univerzitetnih profesorjev in drja. Smod* lake preidemo, ker niso imeli na potek parlamentarnih raz* prav takorekoč nobenega pravega vpliva. Vesnicev načrt je bil prvi, ki pride resno kakor podlaga parlamentarnega dela v poštev. Le=ta si je usvojil v čl. 13 teze: 1.) prostost vere in vesti, 2.) nedopustnost sprečavanja verskih obredov, ako ne kršijo javnega reda in morale, 3.) nezavisnost političnih pravic od veroizpovedanja, 4.) načelo, da veljajo za usvojene vse že zakonito priznane vere, 5.) ravnopravnost vseh pri« znanih ver. Ustavni odbor, izbran na 9. rednem sestanku Ustavotvorne skupščine dne 31. januarja 1921, je izdal k tej materiji naslednje službeno poročilo4: »Čl. 13 o svobodi vere in vesti je bil pretresan v detajlu in je popolnoma izpremes njen v s m i s 1 u želj A,, izraženih od p o j e d i n i h sku> p i n. V s e m ž e 1 j a m, ki so stale često v prekem nasprotju druga z drugimi, se naravno ni moglo ugoditi. Tako so govorniki iz komunistične in socialistične skupine zahte= vali ločitev cerkve od države in obravnavanje vere kot stvari, ki je izključno zasebna zadeva državljanov. Te zahteve v ta« kem obsegu Ustavni odbor ni sprejel, ali na drugi strani je pa ustavni odbor opustil idejo državne vere, kakor je bilo to n. pr. v kraljevini Srbiji, kjer je bila pravoslavna vera po ustavi proglašena za državno vero. Usvojilase je sre* d n j a pot, po kateri so vsa veroizpovedanja ravnopravna in, v kolikor uživa vera zaščito države, se daje ta zaščita vsem priznanim veroizpovedanjem enako. Govornik Jugosloven* skega kluba5 je zahteval čim večjo avtonomijo za vsa vero* izpovedanja. Od strani zemljoradničke skupine" se je posebej zahtevala zabrana duhovnim ose« bam, da izkoriščajo svoj duhovniški polo* ž a j za političnosstrankarske namene. Muslis 1 Glej: Izveštaj Ustavnog odbora Ustavotvorne skupščine i Tekst Ustava, kako je primljen v Ustavnem odboru, str. 8, 9. Ker uradni spis ni splošno dostopen v knjigotrštvu, kaže, da prinesemo doslovni prevod srbohrvatskega izvirnika. (Podčrtana mesta v izvirniku niso podčrtana.) 6 Na drugem mestu »Izveštaja« izvemo, da so govorili za Jugoslo* venski klub narodni poslanci Šimrak, Dulibič in Sušnik. 8 Govornika sta bila narodna poslanca Avramovič in Vošnjak. manski govornik je zahteval, da se očuva svoboda občevanja verskih organizacij z duhovnimi poglavarji izven države; dalje, da se nikdo ne primorava, da vrši verske obrede in prisostvuje činom kakšnega veroizpovedanja, kateremu ne pripada. Vse te in druge zahteve so po vsestranskem pretresu dovele stranke večine do sporazuma redakcije v novem članu 13, kateri je postal čl. 12 in s katerim je vladni načrt ustave pri tem vprašanju znatno razširjen.« Po novoredigiranem čl. 12 je vladni načrt nadopolnjen najprej s tem, da se nikdo ne more oprostiti svojih državljanskih in vojaških dolžnosti sklicuje se na predpis svoje vere. Nadalje: Za usvojene vere je priznana pravica, da s a m o s t a 1 n o urejajo svoje notranje verske posle in upravljajo svoje ustanove in fonde v mejah zakona. Potem je predpisano, da nikdo ni dolžan prisostvovati verskim činom razen v primerih, ki so izrečno v zakonu predvideni. Usvojene in priznane vere morejo v z d r ž e« vati zveze s svojimi verskimi poglavarji ali drugačnimi verskimi predstavniki tudi izven meja države, ampak na način, kakor je to z zakonom predvideno. Glede izdatkov z a v e r s k e s v r h e, ali in kolikor nastanejo, je predpisano, da naj se porazdeljujejo sorazmerno številu vernikov dotičs nega veroizpovedanja in njihovim stvarnim potrebam. Sled« njič je unesel Ustavni odbor v zadnjem odstavku člana 12 zabrano upotrebljavanja oblasti verskih predstavnikov pri bogoslužju ali po sestavkih verskega značaja ali drugače v strankarske namene z besedilom, kakor smo ga gori v prvem poglavju navedli. »Odvojeno mišljenje« Jugoslovenskega kluba o načrtu ustave, predložene od Ustavnega odbora navaja na strani 4 k dotičnemu članu samo predlog: »Imade se brisati iz pred= loga večine Odbora zadnji stav.« Odvojeno mišljenje narod* nih poslancev Etbina Kristana in Jovana G j o n o< v i č a pa se izreka na str. 3 sicer zoper cel član 12 Ustavnega odbora, ampak le v tem pogledu, ker se ni sprejelo za načelo ločitev države od cerkve; takozv. kancelparagrafa pa se posebej ne dotakne. — Že iz doslejšnjih izvajanj je razvidno, da je bil zadnji odstavek člana 12 s takozv. kancelparagrafom pravcati p o 1 i t i k u m, t. j. koncept ene stranke iz strankarsko« političnih nagibov, usvojen od strank, ki so tvorile večino, iz političnih vidikov. Mislimo, da stopijo nagibi in cilji, ki so bili odločilni za sprejetje takozv. kancelparagrafa naše ustave, najjasnejše pred oči, ako načrtamo iz govorov posa« meznih narodnih poslancev po oficialnem stenografičnem zapisniku tiste misli, ki so važne za kriminalnospolitično presojo.7 Mimogrede se je dotaknil že v načelnem pretresovanju ustave (»prvo čitanje«) narodni poslanec d r. M a t e D r i n= kovič dne 11. maja 1921 kancelparagrafa (XXVIII. red. sastanak str. 33. stenogr. beležek). Očital je večini, da more ona po članu 12. zapreti popa, kadar bo govoril, da verniki njegove konfesije ne smejo glasovati za tistega, ki je za civilni brak. Svetozar Pribičevič je napravil vmesni klic: »Tega ne sme govoriti!« na kar mu je Drinkovič odgovoril: »On sme to govoriti, ker je za to pozvan po svojem nauku.« Specialna debata (»drugo čitanje«) je pričela dne 19. maja 1921; naslednji dan je prišla na pretres skupina čl. 4—21, torej med njimi tudi takozv. kancelparagraf. Na XXXIV. se= Stanku je načel to vprašanje nar. posl. dr. Andrej Gosar in izvajal (str. 9, 10): Kancelparagraf je v načelnem protislovju s stavkom, da je zajamčena svoboda vere in vesti. Navidezni razlog za unesenje takozv. kancelparagrafa bi bil, da more duhovnik v preveliki meri vplivati na državljane ter s tem omejevati njihovo osebno svobodo in na ta način ovirati možnost, da bi oni v javnem političnem življenju sodelovali tako, kakor bi sami želeli in kakor bi njim samim koristilo. Predpostavka pa ni resnična, če bi bila pa resnična, moralo bi se tudi unesti podobne paragrafe za tiste, ki zlorabljajo gospodarsko premoč; ravno tako se zlorablja tudi oblast pri državnih uradih. Zagovarjati se da samo to, da se duhovnik kaznuje takrat, kadar se mu pred sodiščem dokaže, da je zagrešil nekaj zoper državo in njene zakone, ne pa zoper 7 Kriminalno politiko imenujemo znanost ali vedo, ki sc peča s problemi, kako ustvarjati kazenske zakone, da bodo odgovarjali smotrom kazenskega prava. Prim. za vse druge: 2 i v a n o v i č, Osnovi kriv. prava, 2. izd., str. 365 nasl.; v. Liszt, Lchrbuch des deut. Strafreehtes, 21. in 22. izd.; str. 2, 12 nasl. — S politiko v vulgarnem smislu besede nima pojem kriminalne politike ničesar opraviti. eno ali drugo stranko. Res se lahko vrši v cerkvi agitacija zoper kakšno stranko. Toda stranka ni država. Če se pa vrši v cerkvi agitacija zoper državo, zapre se lahko duhovnika že po obstoječih zakonih. — Poslanec Rok Drofenik (str. 13 istega sestanka) je izvajal, da je kancelparagraf potreben državi v zaščito pred katoliškimi duhovniki, »ker pri nas klerikalizem zlorablja cerkev za hujskanje zoper državno avtoriteto, ker rabi klerikalizem sveto cerkev za politično agitacijo in kot politično tribuno.« »Da zaščitimo sigurnost in trdnost, da zaščitimo dobro državno vzgojo v naši državi, da zaščitimo svetost cerkve, hočemo glasovati za kanček paragraf«. — Ivan Gjonovič je izjavil (str. 18 istega sestanka), da treba vero oddeliti od države in protestiral zoper podržavljenje ver. Na naslednjem sestanku (XXV., str. 5) j c dejal E t b i n K r i s t a n, da ne on, ne njegova stranka ni predlagala kancel? paragrafa, pa ga niti ne smatra za važno stvar; vendar ni zoper kancelparagraf, ker gre za to, da se ne ustvarja privi* legij katoliški cerkvi. Varajo se tisti, ki mislijo, da bo ta paragraf pomagal, ker imajo katoliki razen prižnic tudi spovednice. Na sledečem sestanku (XXXVI., str. 6) je izvajal d r.. Josip Hohnjec, da kancelparagraf naravnost nasprotuje can. 1260, ki določa, da so služabniki cerkve v izvrševanju svojih duhovniških nalog in dolžnosti odvisni edino le od svojih cerkvenih predstojnikov. Kdor hoče mir med državo in cerkvijo, naj odkloni kancelparagraf. — Anton Bran d* n e r (str. 15) ugotavlja, da je bila stranka samostojnih kmetov na deželi pravzaprav izzvana in za to je zahtevala, da se uvede kancelparagraf in da se nastopi zoper to, da se vera izrablja v politične namene. Po njegovem mnenju, pa bi se moralo istotako tudi pri uradništvu nastopati, ki izrablja čestokrat svoj položaj v strankarske namene. Isto velja tudi pri privatnih podjetjih. Toda dokler imajo gospodje duhov? niki na razpolago spovednico, toliko časa kancelparagraf nič ne pomaga. Na sledečem sestanku je posegel v debato minister za konstituanto Marko Trifkovič (XXXVII., str. 7) in pobijal trditve predgovornikov, da se v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev katoliška vera preganja. Poslanec Miloš Moskovljevič (str. 8) je izjavil, da v Srbiji ne čutijo potrebe po kancelparagrafu, ampak najenergičneje morajo vstati zoper zlorabo vere in podpreti čl. 12. Glasovali bodo zanj, da se opovre zlo, ki se čedalje bolj ukoreninja in širi v krajih, kjer tega doslej še ni bilo. Dr. AntonTrumbie (str. 14) pravi o kancelparagrafu, da je čudno določilo radi tega, ker ni izrečeno, kaj se tu zabranjuje; ker je nekaj, kar je brez sankcije; kdo naj toži kršitelja in kdo naj ga sodi. V prvi redakciji je bilo to rečeno, pa je pozneje odpalo; to se je zgodilo potom kompromisa. V načelu je zoper vsako zlorabo poklicnega položaja verskih služabnikov. »Sedaj nastane drugo vprašanje: Ako ostane ta predlog o zabrani zlorabe verskega položaja v strankarske svrhe, vpraša se: Ali se bo nastopalo zoper versko osebo, ki stori delikt s kršitvijo tega določila? (Medklici: Po taki ustavi nič!) Bo država pribavila zadoščenje za kršeni pravni red ali ostane prekršaj nekaznjen in brez vsakih posledic? To bi bilo najhujše. Prinesli bi določilo v ustavo, katero, čeprav spada med one, ki so sposobna, da najbolj razdražijo duhove, bi mogel vsakdo prekršiti brez posledic. Zato mora izostati, ampak brez prejudica, ali pride zloraba verskega položaja sploh pod sankcijo rednega zakonodajstva ali ne. Krščanskim veram, i jedni i drugi, je v istem času priznana pravica učenja in pridiganja. Kje je v predloženi odredbi meja, preko katere verski služabniki ne smejo? Take odredbe so opasne, utegnejo privesti do mnogo težkih posledic glede konfesionalnega mira. V ustavi naj se izpusti, pač pa naj se v volilnem zakonu zaščiti svoboda volitev in vesti.« Dr. Momčilo Ivanič (sestanek XXXVIII., str. 3) je izvajal: Vlada in večina govori neprestano o tem, da naj bo ustava kratka; prinesla je pa vanjo paragraf, katerega nikjer na vsem svetu v ustavah ne najdemo To je ustavni unieum! Govornik je zoper tako odredbo. Ne more se biti na eni strani nazora, da je odvajati cerkev od države, a na drugi misliti, da je celo opasno, ako se nekaj raz oltar govori. Ateist misli, da se more enako dobro govoriti v kavarni ali na zboru, kakor se govori raz prižnico. Računati se mora s tem, da predstavniki katoliške vere smatrajo glede te odredbe, da je zoper njo naperjena. Torej se ne sme izzivati občutkov jednega velikega dela naroda, da je postavljen pod izjemno odredbo. Ako se poreče, da se na osnovi take ustave more, odnosno mora prinesti zakon, potem je odvrniti, da se more to zgoditi tudi brez take odredbe v ustavi. — T o d o r Lazarevič (str. 8 istega sest.) je zastopal nazor, da kancelparagraf v ustavi ni potreben, vendar misli, da sc ga po predlagani stilizaciji nikomur ni treba bati, niti sveče* nikom, kateri raz prižnico govore v korist svojih strank. Duhovna oblast se namreč deli na potestas magisterii, mini* sterii in ordinis. Za ta paragraf more priti samo do vprašanja potestatis magisterii, t. j. kadar svečenik propoveduje o verskih načelih, more priti v položaj, da govori v korist stranke, kateri pripada. Ali čim je propovednik nehal pridigati vero, on ne vrši več potestas magisterii, ampak govori nekaj izven te svoje oblasti in nihče ga ne more radi zlorabe duhovne oblasti tožiti niti obsoditi. Ako se je hotelo napraviti kancelparagraf, bi se moralo prinesti drugačno, jačje določilo. — PavleAngjelič (str. 11, ist. sest.) pravi, da izgleda po tem, kar je opazil pri izdelovanju tega člana v Ustavnem odboru, da je odvzet jeden privilegij eni konfesiji v naši državi, kateira ga je doslej imela, pa se ji ga s tem članom jemlje. Govornik pa misli, da ta odredba ne moti nikogar, da govori ono, kar je dobro, a istočasno zabranjuje, da bi se v pravoslavni cerkvi stvorih partizani, ki bi bili privilegirani. Ta član naj le ostane, kakor je, inače bi se motil dogovor med strankami. — Josip Klekl (str. 23 ist. sest.) izvaja: Cerkev je suverena družba, država nima pravice, da bi jo ovirala pri urejevanju notranjih zadev. Jedro kancel* paragrafa je, da verski predstavnik ne sme rabiti dolžnosti svojega stanu v strankarske namene. Gre za izraz raba, ne zloraba. Tudi v ustavi ni prepovedano verskim pred* stavnikom, da govore in agitirajo v strankarske namene. Akcija v strankarski namen je včasih celo potrebna. Zakaj se prepoveduje duhovnikom? Vzrok ne more biti ta, da bi se bilo bati vpliva duhovščine na korist ene stranke in na škodo druge stranke. Veruje, da se hoče zabraniti profanacija vere, ali sredstvo je nelegalno. Svetost vere in dostojanstvo duhov* ščine jc kat’ exochen notranja zadeva cerkve. Torej ima cerkev sama pravico, da si to uredi. Ona je sama izdala svoj kancelparagraf 1. 1917 v encikliki »Humani generis redemnti-onem«, v kateri je izrečno prepovedana duhovniku kot učitelju vere vsaka politika. Kdor pa greši zoper cerkveni kanon, zadenejo ga kazni, ki so navedene v kan. 2298 novega cerkve* nega kodeksa. Cerkveni kancelparagraf zadostuje, politični je odveč. Za kršitve je cerkveno sodišče. »Mi, ki smo bili pod madžarsko vlado, smo imeli tudi kancelparagraf, ne sicer v ustavi, ampak v zakonu. Ta kancelparagraf je bil bolj strog od našega nameravanega, a vendar se, gospodje, v velikih pokrajinah preko Donave ... spominjam samo enega slučaja, da so obsodili duhovnika radi agitacije v strankarske namene. Civilni kancelparagraf je izgubil vso moč in je sam od sebe prenehal.« — Dr. Žarko Miladinovič (str. 27 ist. sest.) odgovarja: Cerkveni kancelparagraf pravi, da se naj svečenik drži okvira svojih dolžnosti. Tudi tu se ne zahteva ničesar drugega. Če se bodo svečeniki tega držali, ne bode ta kancelparagraf nikdar uporabljan. Hoče se le sprečiti, da se cerkev ponižuje in stavi v službo ene stranke. Vsejedno je, katera vera, cerkev ali stranka pride v poštev. — To so bile glavne misli narodnih poslancev v specialni debati, ki prihaja iz kriminalnopolitičnih vidikov za kancel* paragraf v poštev. Bil je dne 25. maja 1921 z večino glasov sprejet, postal je istotako končno sestavni del Vidovdanske ustave. Ako na koncu poskusimo ustanoviti grupacijo krimi* nalnopolitičnih misli, vidimo četvero skupin ustavotvorcev. Prva skupina so vsi tisti poslanci (progovorniki), ki so govorili za predlog Ustavnega odbora, izhajajoč iz načela, da jim pomeni raba verskih činov od strani verskih služab* nikov v strankarske namene — že zlorabo vere; vendar te zlorabe nočejo sprečavati iz religioznih nagibov, ampak iz političnih, da zaščitijo državno autoriteto (a) in s tem položaj strank kot nekakšen status quo ante (b). Druga skupina so kontragovorniki, ki so oporekali upravičenosti kancel* paragrafa radi njegove tehnično*formalne vsebine in radi unešenja v ustavo (osobito dr. Trumbič). T r e t j o skupino (tudi kontragovorniki) tvorijo oni, ki stoje na načelnem stališču, da je naloga verskih predstavnikov poučevati vernike v verskih dolžnostih, da pa krši kancelparagraf in ultima analisi prostost prepričanja in vere. Zadnja, četrta skupina govorikov je ona, ki se postavlja na stališče indifferentnosti, češ določbe kancelparagrafa so po danem predlogu sploh brez pravnega pomena.7a V smislu Gumplowiczeve teorije vidimo torej, da so prva skupina (pro) in četrta skupina (ne pro, ne kontra), ki sta po svojem številu nadkriljevali drugo in tretjo skupino (kontra) in stvorili več ali manj politični kompromis,, po katerem se je skovala nekakšna programatična smernica, toda — namenoma — brez povdarjanja sankcije in bližje izvedbe načina udejstvovanja ideje ... Tak kompromis je bil predpogoj, da se je za ustavo v celoti, kakor je bila sprejeta v zadnjem čitanju, mogla najti vsaj potrebna prosta večina. Besedilo kancelparagrafa pa nosi očividne znake posne* manja enakih določil drugih držav, sicer ne ustavnih (lex fundamentalis), pač pa zakonitih (lex simplex). V naslednjem naj si predočimo glavne poteze zgodovine kancelparagrafa v drugih državah. S tem nam bo dana možnost, da presodimo, ali pomeni vidovdanski takozv. kancelparagraf napredek ali — nasprotno. § 3. Kancelparagraf v zgodovini drugih narodov. I. Problem kazenskopravnega kaznovanja verskih zaletov (Ubergriff) v posvetno območje je star že stoletja in več, rešitev problema pa ni bila povsod enaka. Dvoje likov moremo razločevati: 1.) kaznovanje verskih zaletov v posvet« nost brez ozira na kakovost osebe storilca, 2.) kaznovanje storilca dejanja, ki ga država ne odobrava, samo če je duhovnik ali verski služabnik sploh. Oba lika sta zastopana drug poleg drugega v raznih, tudi najbližjih sosednih državah. Na Francoskem je code penal (1810) zbral različne dejanske stane pod naslovom troubles apportes a /’ ordre puhlic par les mirtistres des cultes dans V exercise de leur ministere. Preidemo določila glede neopravičenega religij? 7a Med korekturo je izšla v Mjcsečniku (Zagreb), XLVIII. let. br. 11,. razprava Živojina M. Periča: Glavne karakterne erte ustava Kralje* vine Srba, Hrvata i Slovenaca od 28. juna 1921. Na strani 434 razpravlja o kancelparagrafu in trdi, da »je donosen u cilju suzbijanja katolicizma« — »na traženje antiklerikalaca i slobodnih mislilaca iz Hrvatske i Slovenačkc, koji su pripadali vladinoj večini.« P c r i č se sklicuje za to trditev n a d r j a. V. Janjiča, Članci i Razprave, 1921, str. 10 in 13. skega sklepa zakona (braka), ker spadajo v čisto drugo vrsto deliktov, s katerimi se tu ne pečamo. Kaznuje se vsaka kritika ali cenzura v izvrševanju cerkvene službe in v javnem zboru, ki se tiče države, zako* nov (lex), odredeb in drugih činov javne autoritete, ali pa pismeno v pastirskih poučilih (instructions pastorales). Direktno provociranje s takimi govori k nepokorščini napram državi ali vladnim odredbam, — odnosno izzivanje ene stranke, da naj se dvigne zoper drugo ali zgrabi za orožje, se kaznuje strožje. Poseben delikt je še (čl. 207): vzdrževanje korespondence z inim dvorom ali zunanjo silo brez dovo* ljenja kultnega ministra. Vsi ti predpisi (čl. 201 do 208 code pen.) — deloma po liku prvem v velestrogi formulaciji, deloma po drugem liku — so veljali skoro 100 let, kajti razveljavljeni so bili šele z zakonom o ločitvi države od cerkve, promulgi* ranem dne 9. decembra 1905.8 Po tem zakonu se kaznuje (čl. 32) z globo od 16 do 200 frankov in z zaporom od 6 dni do 2 mesecev ali samo z eno teh dveh kazni, kdor prepreči, ovira ali razbije kakšne verske vaje (exercises) potom nemirov, neredov, povzročenih na kraju, ki služi tem vajam. (Lik prvi!) Dalje pa se kaznuje (lik drugi) vsaki verski služabnik, kateri v krajih, kjer se izvršuje verski obred (kult), javno potom govorov, čitanja, razdeljevanja tiskovin ali plakatiranih raz? glasov razžali ali spravi v slab glas državljana, ki ima javno službo, z globo od 500 do 2000 frankov in z zaporom od enega meseca do enega leta ali samo z eno teh dveh kazni. Resnič« nost dejanja, ki jemlje čast (diffamatoire), se lahko ugotovi, ampak le tedaj, če se nanaša na službo, pred policijskim sodiščem v obliki čl. 52 zak. z dne 29. julija 1881. (Čl. 34; drugega stavka v prvotnem načrtu ni bilo11.) Če vsebuje govor ali nabita ali javno razdeljevana tiskovina v krajih, kjer se vrši obred (kult), neposredno izzivanje k uporu zoper izvršitev zakonov ali zakonitih činov javnega oblastva ali če ima namen, da dvigne ali oboroži del državljanov zoper ostale, 8 Glej: An drč Lcbon, Das Vcrfassungsrecht der franzosischen Republik, str. 189; Maurice Hauriou, Preeis de droit administratif et de Droit public, str. 631. 9 Primeri: Robert v. Hippel: Friedensstorungen: Der sogenannte Kaneelparagraf, v Vergleichende Darstellung des Deutsehen und aus« landischen Strafrechtes, Bes. Teil, II. B., str. 96. kaznuje se verski služabnik z ječo (emprisonnement) od treh mesecev do dveh let nekvarno kazni za sostorilstvo (des peines de la complicite) v primeru, da je izzivanju sledila pobuna, upor ali državljanska vojna (čl. 35). V primeru obsodbe sodišča za prestopke in prcgreške s porabo (en application) članov 25, 26, 34, 35, je družba, ustanovljena za izvrševanje verskega kulta (bogoslužja), v poslopju, kjer se je pripetil prekršaj (infraction), odgovorna za škodo po civilnopravnih predpisih (čl. 38). B e 1 g i j a"' kaznuje v code penal iz 1. 1867 verske služab« nike (ministres de culte) za neposredni napad (auront direete? merit attaque na vlado, zakon, kraljeve ukaze in siceršne čine (aete) javne autoritete, to pa le, ako store to v izvršes vanju svoje službe z govorom v javnem zboru. Aitaque je vsaka beseda, ki ima svrho in vspeh, da uničuje ali zmanjšuje l’ autorite da gouvernement ou la fovce de V aete attacjue. Španija11 je v svojem Codigo penal iz dne 17. junija 1870 določila, da se kaznuje verski služabnik, ki v izvrševanju svoje službe papeževe bule, breve, spise ali siceršne naredbe ali izjave objavi ali izvrši, ki napadajo mir ali neodvisnost države ali se postavljajo v nasprotje z dolžnostjo pokorščine do zakonov. Posebna določila kaznujejo verske služabnike, ki v izvrševanju svoje službe izzivajo a) k napadom, zoperstavl janjem in nepokornosti napram gosposki in njenim organom, b) k žalitvam in psovanju istih, c) k deliktom zoper javni red. V projektu za kazenski zakonik iz 1. 188412 se predvideva kaznovanje duhovnika, ki zoper zakone države izvrši čine ali odredbe, ki spravljajo v nevarnost javni mir ali neodvisnost države ali izzivajo k nepokornosti zakonom itd. Na Portugalskem18 veljajo določila Codigo penal (1852/1886), čl. 136 do 139, da naj se kaznujejo verski služab* niki, ki se poslužujejo svojih verskih funkcij v posvetne 10 Glej Robert v. H i p p c 1, o. e., str. 97; Codiec Pcnale del Regno d’ Italia (Milano, Dott. Leonardo Vallardi), 3. izdaja, str. 82. 11 Glej v. H i p p e 1, o. e., str. 99; Codiee cte. (o. e.), str. 82. 12 Ta projekt je v zbirki Codiee Pcnale etc. (o. c.) izrečno naveden i dotienim besedilom, pa nisem mogel dognati, kaj je bila usoda tega projekta. 18 Glej Codiee penale etc., (o. c.), str. 83, in v. H i p p c 1, o. e., str. 99, 100. svrhe, ki so po zakonu kraljevine prepovedani; osobito kršitev spovedne tajnosti, zavodenje spovedujoče se osebe k nečastnim ciljem (fim deshonesto), sklenitev zakona brez predpisanih civilnopravnih oblik stoji pod strogo kaznijo, namreč deloma odstavitve za celo življenje, deloma ječe (car cer a correzionale) od 3 mesecev do 3 let in pa primerne globe. Nadaljna določila kaznujejo verske služabnike, ki ob izvrševanju svoje uradne službe v propovedih, javnih govorih ali objavljenih spisih žalijo državno oblastvo ali napadejo kakšen njhov čin, ali zanikajo ali podvomijo o pravicah krone v cerkvenih zadevah ali pa pozivajo k hudodelstvom. Tudi se kaznuje verski služabnik, ki zlorablja svoje pravice na ta način, da v rekurzih na krono ne vpošteva pravno; močnih sodiščnih razsodeb ali pa izvrši papeževe bule, ki nimajo placeta. Slednjič se kaznuje, kdor je zakonito razrešen od izvrševanja vseh ali posameznih verskoslužbenih upra= vičenj, pa jih vendarle izvršuje. — V Italiji1'1 je obstojal kazenski zakonik »per le due Siciliae« (1819) s posebno strogimi določili, da je cerkvena oseba (gli ecclesiastici) kazniva, ako ob izvrševanju funkcij svoje službe kritiku j e kakšen zakon, odredbo ali kakršenkoli čin javne autoritete. Kazen — zapor od 6 mesecev do 5 let. V kazenskem zakonu z dne 5. julija 1854 se je kaznovalo javno cenzuro državnih naprav in zakonov, poziv k nepo; korščini zakonom, prekoračenje predpisov glede potrebnosti, da se pridobi za objavo in izvrševanje verskih odredb odobrilo vlade. Kazenski zakon iz 1. 1859 je temu še dodal kaznovanje verskega služabnika, ki pri izvrševanju svoje službe vrši cenzuro, izrablja zaničevanje ali nezadovoljnost zoper držav; ne naprave ali zakone ali pa z nemotivirano odredbo svojega poslovanja vznemirja javnost ali pa rodbinski mir. Zakon z dne 5. junija 1871 — sklenjen po uredbi odnošajev države napram Vatikanu — je obdržal samo še kazen za javno cenzuro ali sramotenje državnih naprav ali zakonov (lex) in pa za javno pozivanje na nepokornost zoper državne zakone ali oblastvene čine. Pa do zaželjenega miru med državo in duhovščino ni prišlo. Kmalu se je zahtevalo strožjih določil! V takozvanem Progetto definitivo del codice penale 14 Glej Codice penale etc. (o. e.), str. 81, v. Hip p el, o. e., str. 97—99. so bili 4 člani, med njimi čl. 174, ki pravi: »il ministro di un culto, che abusando della forza morale derivante dal suo ministero, eccita a diconoscere«, itd.; čl. 176 enako: »che nell’ esercizio o con abuso del suo ministero«. Omenjamo to, ker ta značilni izraz — ni prišel v definitivni tekst kazenskega zakona z dne 30. junija 1889; tu se je določilo v čl. 182—184 za kaznivo: 1.) javna graja ali sramotenje (»biasima o vilipende«; v načrtu: censura o vilipende) naprav, zakonov države, činov oblastev ob izvrševanju svojih funkcij od strani verskega služabnika; 2.) uporaba vpliva svoje kakovosti kot verski služabnik (»prevalendosi della sua qualita«, ne kakor v pred« načrtu: »abusando della forza morale . . .«) za zaničevanje (dis> preggio) naprav, zakonov v državi in odredeb oblastev ali nepokornost itd., pa tudi, če se to stori nejavno; 3.) uporaba (zopet ne več »abusando«, ampak »prevalendosi«) kakovosti verskega služabnika, da prisili ali zavede nekoga k dejanjem, ki nasprotujejo zakonom ali so škodljiva pravicam, ki izvirajo iz zakonov; 4.) ako verski služabnik, sebi v dobro uporab* Ijajoč svojo kakovost, stori neko drugo kaznivo dejanje, razen ravno kar že navedenih ... Kazenski zakon za republiko San Marino pa se v svojih članih 331 in 332 obrača naravnost proti katoliški duhovščini in ji žuga s kaznimi, med drugim, če ne bi hoteli objaviti kakšen dekret vlade; če cenzurirajo ali grde javno v izvrševanju svoje službe vrhovni svet ali vlado ali katero* koli avtoriteto s sodniško, politično ali upravno oblastjo; istotako če cenzurirajo čine, ki izhajajo iz teh oblastev. V deželah, ki pripadajo nemški držav i15, so imeli že zelo zgodaj določila glede verskih zaletov. Tako stoji na Pruskem že v »Preussisches Landrecht« (1791) predpis za sleherne osebe (prvi lik, ne glede na kakovost kakor verski služabnik) v § 227: Kdor v pridigah ali drugih javnih govorih skuša vzbujati sovraštvo in zagrenjenje med različnimi v državo sprejetimi verskimi strankami. § 228: Kdor iz zle verske pregorečnosti (»iibel verstandener Religionseifer«) neti nezaupanje ali učini nesporazum med zakonci, starši ali otroci različnih veroizpovedanj ..., ta se odpravi iz dotičnega kraja. — Bavarski kazenski zakonik iz leta 1813 vsebuje — prvi 15 Glej v. H i p p e 1, o. c., str. 89—95. lik — čl. 325: Kdor poziva h kršenju državljanskih obveznosti napram višji oblasti, napram državnim zakonom ali praviš cam državljanov pod pretvezo vere (unter dem Vorwande der Religion); kdor skuša za lažnjivo zatrjevane verske nauke (betriiglich vorgegebene Religionssatze), kojih upos rabo sprečava državljanski red, pridobiti pripadnikov iz koristoljubja ali drugih zasebnih namenov, se kaznuje z 1—3* letno prisilno delavnico. V čl. 326 pa — preide k drugemu liku — in pravi: Pridigarji, ki skušajo v javnih predavanjih ali spisih s sramotenjem ali sovražnimi obdolžitvami vzbujati ali vzdrževati versko sovraštvo med priznanimi ali toleriraš nimi cerkvenimi družbami, naj se razrešijo službe. — Oldenburg je v letu 1814 sprejela ista zakonita določila, Hannover leta 1840 enako, Hessen, leta 1841, stavi pod kazen, ako kdo (prvi lik) take verske nazore ali nauke razs širja, po katerih bi bila dovoljena kršitev državljanskih ali državnih dolžnosti. N a s s a u je sledil leta 1849 hessenskemu vzorcu. Samo drugega lika se drži Wiirtemberg; v svos jem kazenskem zakoniku iz leta 1839 kaznuje (čl. 449) duhovs nike, ki grde (verunglimpfen) v uradnih predavanjih (in amtlichen Vortragen) obstoječo državno ustavo, državno vlado ali upravo, z denarno globo, pri povratu z odpustom iz službe. Enako Braunschwcig (1840); Badcn (1860) z malo razširitvijo (čl. 686a): »Služabnik cerkve, ki v javnih uradnih predavanjih ali z izdavanjem, razširjanjem ali javnim čitanjem uradnih spisov državno vlado, zakone, naredbe, državne naprave, posamezna javna oblastva, odredbe ali odloke’ lesteh na sovražen način graja, se kaznuje s strogim zaporom (Gefangnis) ne izpod 4 tednov.« Pruska je v svojem načrtu za kazenski zakon iz leta 1843 presedlala od prvega lika na drugi lik: Duhovniki, ki delajo zoper zakonite predpise ali naredbe ali odredbe, katere izdajo državna oblastva v okviru svoje oblasti, se kaznujejo z denarno kaznijo do 500 tolarjev ali z zaporom do 6 mesecev. Pod vplivom renskega duhovništva so se tozadevna dolos čila v naslednjih projektih (1845—1847) čedalje bolj krhala in kazenski zakonik iz 1. 1851 sploh nima več enake prepovedi za duhovnike. (Za nas je to važno, ker je po tem pruskem vzorcu zasnovan srbijanski kr is vični zakonik iz 1. 186 0, ki seveda tudi nima enake prepovedi.) Tudi državni kazenski zakonik za vso Nemčijo z dne 31. maja 1870 ni sprejel nobenega določila, ki bi ličilo kancelparagrafu. Ali kmalu, že eno leto za tem, se je občutilo nedostajanje predpisov zoper državi nevarno zlorabo duhovniške službe z napadanjem državnih zakonov in naprav za kvarno vrzel v zakonu. Zahtevalo se je — v motivih k predloženemu novemu § 130a ustvarjenje nekega »delictum proprium«, »da der Geistliche fiir derartige Am griffe die Autoritat seiner Stellung mifibrauche und diese Angriffe daher objektiv besonders gefahrlich und subjektiv besonders strafwiirdig sind.« Dotlej so obstojala že določila § 130 in § 111, pa ta niso izdala dovolj. Prvo je velelo, da tisti, kdor na način, ki spravlja javni mir v nevarnost, javno draži razne razrede ljudij k medsebojnim nasilstvom, se kaznuje... § 111 pa pravi, kdor javno (ali slično) k storitvi kaznjivega dejanja poziva, se kaznuje ... Med ta določila se ni dalo pospraviti zlorabe duhovniške autoritete v politično* propagandne svrhe. Tako je prišlo dne 10. decembra 1871 do »kancelparagrafa« 130a, ki je prvotno imel samo tade od= stavek: »Duhovnik ali drugi verski služabnik, kateri ob izvrševanju ali povodom izvrševanja svojega poklica javno pred množico ljudi, ali kateri v cerkvi ali na drugem, za versko zborovanje določenem kraju pred več ljudmi zadeve države na način, ki ogroža javni mir, napravlja za predmet objave ali razmotrivanja, se kaznuje z zaporom ali trdnjavo do 2 let.« Pa to določilo samo še ni prineslo zahtevanega vspeha! V letu 1876 so' predložili načrt za nov, drug odstavek »kancelparagrafa«. V osnutku se je zahtevalo najprej, da naj se črta beseda »javno« v prvem odstavku; pa to ni prodrlo. Dalje se je zahteval nov stavek: »Ista kazen zadene tistega duhovnika ali drugega verskega služabnika, kateri ob izvrševanju ali povodom izvrševanja svojega poklica izdaja spise ali jih razširja, v katerih se zadeve države na način, ki ogroža javni mir, napravlja za predmet objave ali razmotrivanja.« Ta drugi odstavek § 130a je bil sprejet s 173 proti 162 glasovom in je postal zakon dne 6. marca 1876. — Nobenih določil za delictum proprium verskih služabnic kov, ki bi odgovarjala svrham kancelparagrafa, ni v A v s s t r i j i (zato tudi ne v Sloveniji, Dalmaciji, na Hrvatskem,, ker imajo te pokrajine v bistvu še avstrijsko kazensko pravo), enako ne na Angleškem, Holandskem, Norve« š k e m, v osnutku za enoten kazenski zakonik Š v i c ela i in v Združenih državah Severne Amerike. Da Srbija takisto nima kaneelparagrafa in zakaj ga nima, smo že zgoraj omenili. Za duhovnike bi se moglo vporabiti le splošno določilo čl. 92, ki kaznuje javno pozivanje ali draženje zoper zakone, uredbe ali zakonite odredbe oblastev. Enako tudi na Madžarskem ni kaneelparagrafa17 za duhovnike, ampak uporabiti se morejo na nje le splošni predpisi §§ 171, 172: Kdor pred zborom ljudi javno z bese? dami ali z razširjevanjem ali razstavo tiskovin, spisov ali slik poziva neposredno k nepokornosti zakonom ali naredbam, odlokom in sklepom, ki so od oblastev v svojem zakonitem delokrogu izdani, ali kdor take pozive razširja, se kaznuje z državnim zaporom do 2 let in z denarjem do 1000 fl. Ista kazen zadene tudi onega, ki na prej naveden način razrede ljudstva, nacionalitete ali verske družbe draži k sovraštvu drugega proti drugemu. — V Bosni in Hercegovini tudi ni posebnih predpisov za duhovnike; pač bi se mogla vporabiti določila § 329 (ponizivanje odredaba, što jih izda? vaju vlasti), ali pa v skrajnem primeru za neke verske služab? nike § 358 (javni činovnici, ili službenici, ko ji u zvaničnim otpravcima ili u službenim podnescima navedu lažnih činjes nica, da zabašure protivzakonite postupke). Koncem tega pregledovanja zakonskih določil o kanceh paragrafu morebiti ni odveč pokazati na dejstvo, da je našel kancelparagraf prav posebno zakonito torišče na Franco? skem, v Belgiji, Italiji, na Portugalskem in v Španiji, torej v deželah z romansko katoliško večino prebivalstva. Res pa je, da se za katoliško Avstrijo nikdar ni uvedel. Preden si ogledamo posledice za Nemčijo veljajočega, vendar le v prvem delu pristnega — k a n c e 1« paragrafa —, 16 V še veljajočem kantonalnem pravu se nahaja kancelparagraf nalik nemškemu § 130a v Bernu in St. Gallenu (gl. v. H i p p e 1, o. e., str. 95), v kantonu Tieino pa se kaznuje po čl. 135 do 141, slično kakor v drugih romanskih državah. (Gl. Codiee penale etc., o. e., str. 83, 84.) 17 Narodni poslanec KI e ki, ki je govoril v narodni skupščini o madžarskem kancelparagrafu, je bržčas mislil na določila §§ 171 ali 172, ki pa se ne morejo prištevati k skupini »kancelparagrafov«. naj povdarimo pomen njegovih najznačilnejših sestavin: L) »Ob izvrševanju ali povodom izvrševanja svojega po* klica« —: to ni mišljeno le časovno, ampak tudi v pomenu notranje zveze kaznivega dejanja s poklicem; 2.) »zadeve države«: izključene so čisto zasebne in čisto cerkvene zadeve (negativna plat); spadajo pa med nje (pozitivna plat) tudi zadeve, ki se tičejo države in cerkve hkratu. Sploh je dala praksa temu pojmu kar najširši obseg; 3. način, ki ogroža javni mir: — zadostuje, da je način objektivno sposoben za to ogroževanje; ne zahteva se, da bi draženje imelo namen povzročiti javna nasilstva.18 Dejanski stan nemškega kancelparagrafa je bil torej povsodi precej na široko razlagan, — a statistika nam kaže10, da se navzlic tendenci ekstenzivne interpretacije vrši kazno« vanje po tem določilu uprav v minimalnih, spričo ogromne kriminalitete po drugih kazenskopravnih določilih skoraj izginjajočih številkah. Na razpolago imamo podatke uradne statistike za Nemčijo od leta 1900 do 1915. Prišlo je do obtožbe po § 130a: Kaznovanih je bilo: V letu 1900 ........................— .................. 1<>01 — ............................................. 1902 ..................... 2 krat........................... 2 krat 1903 ..................... 2 krat................... 1904 ......................— .................. 1905 ......................— .................. 1906 ......................— .................. 1907 .................... 24 krat.......................... 19 krat 1908 ..................... 3 krat........................... 3 krat 1909 ......................— — 191 0......................— .................. 191 1..................... 1 krat........................... 1 krat 191 2......................— .................. 191 3......................— — 191 4......................— .................. 191 5......................2 krat........................... 2 krat Ob takih podatkih statistike se pač ne moremo čuditi, da je prednačrt za nemški kazenski zakonik (Berlin, 1909, str. 1H O interpretaciji določil § 130a glej osobito Dr. Just us von O 1 s h a u s e n, Kommentar zum Strafgesetze ftir das Deutsche Reich, 10. izd., str. 525—527; tam je navedena tudi vsa literatura. 10 Statistične podatke za Nemčijo mi je priposlal g. dr. F. Žižek, vscuč. prof. v Frankfurtu, za kar se mu toplo zahvaljujem. Drugih stati« stičnih podatkov, osobito za romanske države, nisem mogel dobiti. 28, citiramo VE) v poglavju VII. (Verbrechen und Vergehen gegen die offentliche Ordnung) iz paragrafov 110 in 111 veljajočega kazenskega zakonika napravil nov § 131,20 ki se peča s šuntanjem (Aufwiegelung) k hudodelstvom ali pre= greškom ali k zoperstavitvam zoper zakone ali zakonite odredbe itd.; nadalje naredil iz doslejšnega §=a 130 nov § 137, ki govori o hujskanju ljudstva k medsebojnim nasilstvom; — a § 130a — doslejšni kancelparagraf — je kratkomalo opustil z motivacijo, da je bilo od leta 1894 do leta 1904 obsojenih le 4 oseb, da je bilo v letih 1906 in 1907 ob takozv. šolskem štrajku Poljakov le malo oseb obsojenih. Vse to kaže, pravijo motivi, na prav malenkostno potrebo po kan* celparagrafu: cerkveno = politični nemiri izza leta 1871 so se polegli, kancelparagraf je svojo nalogo izpob n i 1! Kancelparagraf je nekakšen izjemen zakon, katerega nekateri ljudski krogi občutijo kot nekaj tlačečega. V novem zakoniku bo pač zadostoval nov § 131 (iz prejšnjih §§ 110 in 111, ker se razširi dejanje še na draženje, Aufreizung), saj drugih primerov kaznivosti izven draženja k zoperstavitvam (Auflehnung), zoper državne zakone in oblastvene odredbe tudi doslej iz vidika kancelparagrafa (§ 130a) ni bilo. Ako bi preostajali še kakšni drugi primeri, ki bi bili po § 130a kaznivi, pa bi ostalo isto dejanje, da je izvršeno od neduhov* nika, n. pr. političnega agitatorja ali od akademičnega učitelja, — nekaznivo! Motivi trde, da tudi v. Hip p el21 ni zares za pridržanje § 130a, ampak le navidezno, ker pred» laga kaznovanje dejanskih stanov, ki v bistvu niso nič dru* gega nego oni § 131 VE. Protinačrt 4 profesorjev Kahla, v. Lilienthala, v. Liszta in Goldschmidta (PvofesoremGegenentwurf, kratica GE), je 20 Glasi se: Kdor zakoniti red s tem ogroža, da javno ali z razšir* janjem spisov, slik ali predstav poziva ali draži k storitvi hudodelstva ali pregreška ali k zoperstavi zoper zakone ali oblastvene naredbe ali odloke, izdane v okviru oblastvene pristojnosti, ali kdor storjena hudodelstva proslavlja, se kaznuje s strogim zaporom (Gefiingnis) ali zaporom (Haft) do dveh let ali v denarju do 2000 mark. 21 Tu je mišljeno delo v. Hippel v Vergleichende Darstellung des deutschcn und ausliindischen Strafrechtes, (o. c.), str. 89—103; izpodbijano mesto se nahaja na str. 101. pa zahteval, da naj se kancelparagraf obdrži, toda uvrsti med religijske delikte. Predvsem očita prednačrtu (VE), da od njega predlagani § 131 ne obsega niti celega dejanskega stanu kancelparagraf a (§ 131 a); kajti § 131 VE zahteva poziv ali draženje k storitvi hudodelstev in pregreškov, ki so po svoji vrsti opredeljeni, in pa zoperstavo zoper določene zakone, naredbe in odredbe, — tega pa § 130a n e zahteva. Predvsem ni sestavni element § 130a poziv na draženje, ampak zado* stuje vsako mir ogrožujoče objavljanje ali razpravljanje državnih zadev. Niti javnosti ne zahteva § 130a, zadostuje, da je dejanje storjeno v neki cerkvi ali na drugem za verske zbore namenjenem kraju, storitev pred več ljudmi. Kar se tiče motivacije z izjemnim stanjem, pravi ta profesorski protinačrt (GE), da niti spočetka ob nastanku § 130a ni bil bojni zakon drugovernikov zoper katoliške interese. Idejni početki gredo daleč nazaj in tiče baš v katoliških državah. Ako se pa očita, da bi mogla enak delikt storiti agitator ali akademični učitelj, za katera pa ne velja izjema, je treba reči: »Si dno faciunt idem, nori est idem«. Akademski učitelji so pod disciplinarno oblastjo, kancelparagraf izpolnjuje v tem pogledu nastalo vrzel. Agitator pa sploh ne uživa autos ritete, razen one svoje več ali manj dobre stvari: Ako se sklicujejo motivi na nepotrebnost kancelparagrafa, naj se odvrne, kar je v. Hip pel (o. c., str. 103) navedel, da imamo opraviti z zakonom, ki se obrača na izobražence, vajene javno nastopati in v svesti, kaj zahteva zakon. Malo število obsodeb ne dokazuje torej ničesar zoper potrebnost kanceh paragrafa, ki je pač za čase političnih razburjenj zamišljen, saj je ravno za časa šolskega štrajka Poljakov prišlo do precejšnjih odsodeb. Toda, ako se § 130a načeloma ne črta, treba ga je natančnejše izdelati. Neprecizni moment »ogrožen vanja miru« mora odpasti. Danes veljajoča kaznivost za »vsako razpravljanje o državnih zadevah« je treba utesniti. Za primer, da duhovnik deluje neposredno ob izvrševanju svojega poklica, pa naj se o kraju in enaki utesnitvi ne govori: Ako pa deluje le povodom izvrševanja svojega poklica, pa bi bilo zahtevati na vsaki način javnosti. Za primer, da se obdrži kancelparagraf, naj bi se glasil: Duhovnik ali verski služabnik, ki pri izvrše« vanju svojega poklica ali pa javno z ozirom na svojo lastnost kot verski služabnik draži k sovražnemu zadržanju napram državni oblasti ali zoper druge razrede ljudstva, naj se kaznuje... Načrt komisije iz leta 1913 (KE) je v resnici kancel* paragraf zopet sprejel, ali kakor delikt, ki ogroža mir: V sedmi glavi »hudodelstva in pregreški zoper javni red« se navaja pod točko 11 (za točko 10: šuntanje): »Zloraba duhov* niškega urada«; tu se pripominja: V prednačrtu (VE) črtani kancelparagraf (§ 130a k. z.) se vpostavlja, vendar se odstra* njajo besede »vor einer Menschenmenge«. Predlagano bese* dilo slove: »§ 217: Duhovnik ali drug verski slu* žabnik, ki pri izvrševanju ali pa povodom izvrševanja svojega poklica državne zadeve na način, ki ogroža javni mir, javno ali pa na kraju, ki je odmenjen za versko zborovanje, pred več ljudmi ali z razširjevanjem spisov napravlja za predmet objave ali razprav* ljanja, se kaznuje s strogim zaporom (Gefang* nis) ali zaprtjem (Einschliessung) do 2 let ali z denarno kaznijo. — Načrt iz leta 1919 pa je uvrstil svoj § 208, ki odgovarja §*u 130 veljajočega kaz. zak. (— § 137 VE = § 216 KE), ter ga imenoval »Aufreizung der Bevolkerung zu Gewaltakten« (»kdor ljudstvo poziva ali šunta k nasilstvom medseboj javno ali z razširjanjem spisov, slik ali predstav in s tem ogroža zakoniti red, se kaznuje...«). Nadalje prinaša svoj § 215, ki odgovarja §*u 166 veljajočega kaz. zak. (= §§ 155, 156, VE = §§ 222, 223 KE). V III. delu, str. 161, pa pravi glede kancel* paragrafa: »Glede posebnega kaznovanja, s katerim žuga t. zv. kancelparagraf (§ 130a k. z.) duhovnikom in drugim verskim služabnikom, je načrt v soglasju s prednačrtom (utemeljitev, str. 484) vsako določilo opustil.« Tako torej po najnovejšem načrtu za novi nemški kazenski zakonik izza časa po svetovni vojski in po socialnem prevratu v Nemčiji kance 1* paragrafa imeti nočej o.22 52 Primeri za usodo kancelparagrafa v VE, GE, KE in najnovejšem načelu: Vorentwurf zu einem Deutschen Strafgesetzbueh, Berlin Če pregledamo celo pestro sliko vseh določil raznih zakonodaj o kancelparagrafu in deliktih sorodne vsebine, moramo predvsem ugotoviti, da enotnega naziranja, kaj naj se ščiti in kaj naj se pravzaprav zabranjuje, ni; — vsaj tudi enotne potrebe ni! Ta gotovo samoposebi umevna konstatacija morda ni odveč, da se podpre teza: uvedba kancelparagrafa je izrazito politično vprašanje, njegova usedlina se vrinja v kriminalno politiko le tam, kjer so na krmilu take stranke, ki verska vprašanja rešujejo samo iz stališča — državnih potreb. § 4. Kancelparagraf v kanonskem pravu. Ob ugotovitvah, katere smo nujno dobili kakor posnetek zgodovinskega pregleda, obstoja in razvoja kancelparagrafa, pa sili samo po sebi vprašanje na površje: Kako se pa cerkev kot nositeljica verskih idej v pravnem pogledu zadržuje k vsem tistim dejanjem, ki jih hočejo opovreti državna določila z vsebino nalik kancelparagrafu. Videli smo tudi že iz debat v ustavotvorni skupščini, da se je skušalo dokazati nepo? trebnost kancelparagrafa s sklicevanjem na predpise kanon* skega prava. Vsekakor značilno, da je katoliški govornik pobijal predlagani t. zv. kancelparagraf s predpisi katoliškega kanonskega prava, češ da je nepravilen, ker je veri nasproten, dočim je pravoslavni govornik baš iz stališča pravoslavnega kanonskega prava dokazoval, da je takozv. kancelparagraf še premalo jak . .. Od zastopnikov drugih veroizpovedanj ni bilo prigovora k takozv. kancelparagrafu. A. Katoliško pravo. Codex iuris canonici, odobren in promulgiran na Binkošti 27. maja 1917 s pravno veljavo od Binkošti dne 19. maja leta 1918 (glej Praefacio, str. XXXVII), ima v svoji tretji knjigi, XX. naslovu, 2. po* glavje »de sacris concionibus« kanon 1347 z naslednjimi 1909; Dr. P. F. Aschrott und Dr. Franz von Liszt: Dic Reform des Rcichsstrafgesetzbuchcs, Band II., Bes. Tcil 1910; Dr. E. Eh e r< mayer: Dor Entwurf eines Deutschen Strafgesetzbuches nach den Beschliissen der Strafrechtskommission, Berlin 1914; Entwiirfe zu cincm Deutschen Strafgesetzbuch, Erster Teil: Entvvurf der Strafrechts* kommmission 1913; Zweiter Teil: Entvvurf vom J. 1919; dritter Teil: Denkschrift zu dem Entwurfe vom J. 1919. določili: § 1. In sacris concionibus exponenda imprimis sunt, quae fidelis credere et facere ad salutem oportet. § 2. Divini verbi praecones abstineant profanis aut abstrusis argumentis communem audientium captum excedentibus, et evangelicum ministerium non in persuasibilibus humanae sapientiae verbis, non in profano inanis et ambitiosae eloquentiae apparatu et lenocinio, sed in ostensione spiritus et virtutis exerceant, non semetipsos, sed Christum crucifixum praedicantes. § 3. Si, qnod absit, concionator errores aut scandala disseminet, servetur praescriptum can. 2317; si hareses, in eum praeterea, ad normam iuris, agatur. — V oficialni izdaji (ab emmo Petro Card. Gasparri, str. 391) je citrana pod črto litt. encycl. »Humani generis« z dne 15. junija 1917, a v 20. točki (III. poglavje) te enciklike je citiran novi codex iur. can.: to znači, da je bila okrožnica »Humani generis« spisana in izdana, ko je bil novi codex že sestavljen, da se mora torej vsebina okrožnice smatrati za uradni (oficialni) komentar kanona 1347. V tej okrožnici pa je rečeno: »Quoniam autem in rebus a Deo relevatis quaedam sunt, quibus corruptae humanae naturae perterreatur infirs mitas, quaequae ob eam causam accomodatae non sunt ad evocandam multitudinem, ab iis caute se abstinent eaque traetant in quibus, si loci rationem excipias, nihil est sacrum. Ac non raro contigit, ut in media pertraetione rerum aeter* narum labantur ad politica, praesertim si quid eius generis animos audientium vehementer teneat occupatos.« »Argu? menta concionum sint essentialiter sacra (Cod. can. 1347)... Concionatoribusque omnibus de re politica in ecclesia agere omnino et absolute sit vetitum ...« Ako bi torej duhovnik propovedoval »errores aut seans dala«, zadela bi ga kazen »arceatur a ministerio praedicandi verbum Dei... et a quolibet docendi munere, salvis aliis poenis, quas sententia damnationis forte statuerit vel quas Ordinarius, post monitionem, necessarius ad reparandum scandalum duxerit« (can. 2317). Inačc so kazni vindikativne, »quae direete ad delicti expiationem tendunt ita, ut earum remissio e cessatione contumaciae deliquentis non pendeant« (can. 2286); za kršitve kanonov so v can. 2298 od 1.) do 12.) naštete uporabne samo na klerike. Ako se ozremo v svrho primerjanja po katoliškem kanos ničnem pravu in po tipičnem kancelparagrafu § 130a nem. kaz. zak., ter po Vidovdanski ustavi, vidimo: Cerkev hoče obvarovati svetost, t. j. versko*cerkveni značaj propovedi in zabranjujejo zato: a) govoriti de re politica, b) to pa samo concionatoribus, c) samo in ecclesiis. Nemški § 130a in Vidovdanska ustava se ad b) strinjata v tem, da niso kot osebe delikta mišljeni samo propovedniki, ampak tudi drugi, sploh vsi verski služabniki, ad c) da ne gre le za cerkvene govore kot sredstvo delikta, ampak sploh za vsak govor, pa tudi za tisk na slehernem kraju. Ad a) se nanaša nemški § 130a le na razpravljanje o državnih zadevah, ako ogrožajo javni mir, dočim se Vidovdanska ustava približuje kanonskemu pravu, ker prepoveduje vsako porabo duhovne oblasti v strankarske, t. j. politične namene. Nastane drugo vprašanje: Kakšen pomen ima za državo katoliška norma, da se kaznuj propovednik, ki je pri pridigi v cerkvi politiziral. Država bi pač mogla zaprositi ali celo zahtevati od cerkve tako kazen. Ali izsiliti tako kaznovanje ne bi mogla. Predvsem je presojanje ovajenčevega dejanja raz versko, kanoničnospravno stališče brez dvoma notranji verskoscerkveni posel, katerega obavlja cerkev samostojno (čl. 12, odst. 4 Vid. Ust.). Niti te pravice ne moremo državi priznati, da bi smela od cerkve zahtevati obvestitve, ali in eventualno kako se je kaznovanje izvršilo. Kar velja za državna oblastva, velja v še večji meri za privatnike. Ako pa pride v resnici do uporabe katoliško=kanonskega kancelparagrafa, ki vede do kanonične kazni, je pa seveda uporaba posvetnega kancelparagrafa še poleg onega dopustna, — razen če država sama v primeru, da je zakonito ustanovila cerkev za svojo državno cerkev, to drugače uredi. Le eno se more — seveda čisto akademično razpravljano — konce? dirati: Ako se je pripetila pokaznitev po kanonskem pravu, preden je prišlo do obsodbe po državnem kancelparagrafu, utegne kanonična obsodba tvoriti objektivno olajšilno okolnost. B. Stališče pravoslavne cerkve je pa sledeče: Nas čelno se ne dopušča episkupu ali presbitru, da se bavi z drugimi posli nego samo s posli cerkve, — pod pretnjo odstavitve od urada (Apostolsko pravilo 81). Nadalje se glasi tudi 6. apo^ stolsko pravilo: »Episkop ali presbiter ali djakon naj ne jemlje na sebe svetnih poslov; inače naj se odstavi.« Pod imenom svetnih poslov se razumejo vsi posli, ki se ne zlagajo s svečeniškim poklicom in z duhovno službo v cerkvi. Med posebnimi dolžnostmi duhovnika (popa) pa se navaja (N. N i k o d e m M ii a š; Das Kirchenrecht der morgenlandU schen Kirche 1905, str. 41 nasl.): On naj v sebi samem in z besedo ter z dejanjem tudi pri svojih duhovnih otrocih neguje čustva podaniške zvestobe napram vladarju, ravno tako tudi pokorščino napram oblastvom in državnim zako= nom. Pri izvrševanju ustavnih pravic naj nastopa vedno kot svečenik miru in učitelj morale, nikdar pa naj ne pripada eni ali drugi politični stranki. Pri tem naj vspodbuja svoje duhovne otroke k miru in premišljenemu delovanju, naj se sam vzdržuje vsake strastnosti ali vsakega nepremišljenega, morda celo nezakonitega dejanja. Farni predstojnik ima (M i 1 a š, op. cit., str. 421—427) dolžnost, vse zaprečiti, kar bi utegnilo morali škodovati, in pa od časa do časa svoje predpostavljeno oblastvo obvestiti o vseh onih napakah, ki so se vzgnezdile v ljudstvo, ter iskati sredstev, kako bi se te napake vspešno pobijale. Posebej je v tej smeri še zapovedana zabranitev razširjevanja knjig v fari, katere so veri nasprotne ali pa ki so sploh nemoralične (okrožnica patriarh, sinode konstantinopolitanske z dne 1. marca 1839), nadalje borba zoper poskus razširjevanja drugačne vere (za Dalmacijo škof. okrožnica z dne 5. marca 1896). C. Kar se tiče državnega vmešavanja v pravoslavne "Terske predpise, je veljal za srbijansko zakonodajo pred prevratom — poseben zakon o cerkvenih oblastvih z dne 27. aprila 1890, ki vsebuje v točki 6 člana 173 sledeče: Pretresanje državnih zakonov in naredeb državnih in cerkvenih oblastev in kritikovanje njihovega postopanja v govorih, katere imajo svečeniki v cerkvi ali samostanu —, je svečeniško krivično dejanje, katero razpravlja in sodi pristojna cerkvena oblast. — Ker je bila tedaj pravoslavna cerkev srbska državna cerkev, torej integralna ustanova države, smela je država zahtevati, da, tudi izsiliti cerkveno kazensko postopanje za taka krivična dejanja svečenikov. Z Vidovdansko ustavo pa je kakovost pravoslavne kakor državne cerkve odpala. Vsled tega tudi določba čl. 173 zgoraj cit. zakona nima več prejšnjega pravnega pomena, ampak ga je smatrati za derogi? ranega po čl. 12, 142 Vidovdanske ustave. V internem cerkve? nem poslovanju je pritisk države ravno tako nedopusten kakor pri katoliških in vseh drugih cerkvenih oblastvih.2* Za pokrajine, ki so spadale pred državnim prevratom pod Avstrijo, so veljali in še veljajo, v kolikor ne naspro? tujejo Vidovdanski ustavi, predpisi zakona z dne 25. maja 1868, št. 49 drž. zak., ki se tičejo interkonfesiolnalnega raz? merja državljanov, in zakona z dne 23. maja 1874, št. 50 drž. zak., ki urejajo vnanje pravne razmere katoliške cerkve. Prvi zakon vsebuje v drugem odstavku čl. 7 lex imperfecta, da je prepovedano vsaki verski družbi pripravljati drugo? verce šiloma ali po zvijači, da bi prestopili. Bližnja določila za postavno obrambo, »na kolikor ni dana s kazenskimi postavami«, so bila pridržana posebnemu zakonu, —- ki pa nikoli ni izšel. V drugem zakonu je izrečeno v § 14, da upravljajo nadškofi, škofi in škofovski namestniki notranje cerkvene reči po cerkvenih predpisih, kolikor ti niso navzkriž z državnimi zakoni. § 16: Škofi imajo dolžnost svoje razpise, ukaze in navodila obenem, ko jih razglase, priobčiti politič? nemu deželnemu oblastvu, a le?to lahko prepove zaukaz, ako najde, da mu nasprotujejo javni oziri (§ 17). Cerkvena uradna oblast se ne sme nikdar rabiti v to, da bi se ubranilo izpol? njevanje zakonov in od kakršnega oblastva danih zakonov ali pa prosto izvrševanje državljanskih pravic. § 28: Ako »cerkveni viši« krši kakšen državni zakon, sme se tisti, komur ta naredba krati pravico, obrniti na upravno oblastvo, ki naj pomaga v stvari, če je ni napotiti na civilno ali kazensko pravdo. § 60: Državno bogočastno upraviteljstvo mora čuvati nad tem, da cerkveni organi ne prestopajo svojega področja in pa, da izpolnjujejo določila tega zakona (sc. z dne 23. maja 1874), kakor tudi zaukaze, ki jih izdajo državna oblastva na njihovi podlagi. Le?ta smejo uporabljati globe in druga po? stavno dopuščena posilna sredstva. — Dasi se vsa ta določila naravnost ne dotikajo problema o kancclparagrafu, vendar 2:1 Za kolegijalno pripomoč pri poglavju o verskem stališču glede kanjclparagrafa izrekam toplo zahvalo prof. Č. Mitroviču (Beograd), prof. F. Grivcu in prof. R. Kušeju (Ljubljana). le kažejo, da si je država pridržala neko — pravico, poseči ob zlorabi duhovne oblasti v cerkvene razmere. Le kavču* kasti izraz te pravice je bil vzrok, da je praktičen vspeh določil popolnoma izostal. § 5. Predmet pravne zaščite po kancelparagrafu. Dočim kanonsko pravo jasno omejuje pojem zaščite v svojem kancelparagrafu na svetost (ali morda bolje cerkve« nost) propovedi, vidimo pri posvetni zakonodaji glede pred* meta pravne zaščite bujno pestrost. Pravne dobrine, ki naj se zaščitijo, so: splošna državna autoriteta (code penal)^ spoštovanje vladnih ukrepov (Belgija), obstoj oblike vlada* vine (Portugalska), javni mir in neodvisnost države (Španija), javni mir (Nemčija), spoštovanje zakonov (Italija), mir v rodbini (Italija), ugled javnih organov (moderna Francija). Celo v najnovejši kriminalno*politični nemški literaturi vidimo neenotno shvačame: GE uvršča svoj kancelparagraf med delikte zoper vero, KE pa med delikte zoper javni mir. Funkcija kazenskega prava je pojačanje zaščite pravnih dobrin sredstvom kazni v svrho obstoja družbe v obliki države. Zločini so napadi na predmete, katere država v javnem interesu ščiti, tkzv. pravne dobrine, s tem, da za nje zagrožuje kazen. Katere pravne dobrine se zaščitujejo s kaznimi, to odvisi od socialnih in političnih prilik posamezne države v raznih časih, to je kvintesenca kriminalne politike, ki jo je pravilno nazval že Anselm Feuerbach, »zakonodajna državna modrost.« Pravna zgodovina pokazuje nekakšen stalni obseg kazen* skopravno zaščičenih pravnih dobrin. Najstarejši zakonik, babilonski zakon Hammurabijev (okoli 2250 pr. Kr. r.) je že ščitil pravne dobrine: telo, življenje, prostost in čast posa* meznikov, rodbino kakor tako in imovino. Kazenskopravna zaščita države in družbe kakor take se je razvijala počasnejše in različno. Dandanes štejejo kulturni narodi poleg Hammu* rabijevih pravnih dobrin tudi še državno oblast, državno upravo, pravosodje, javni mir, javno zdravje, očuvanje pred občimi nevarnostmi, nravnost, versko prepričanje, promet na kopnem in na morju, trgovski promet sploh — za pred* mete, katere je treba ščititi s kaznimi, s čimer so povzdig* njene v pravne dobrine kazenskega prava. Kulturnim državam je lastni obstoj po danih načelih (normah) medseboj* nega življenja državljanov prva in največja briga. Višek in obenem predpogoj obstoja kulturne države je red v državi.24 Ko določa kriminalna politika, kaj spada v skupino norem, ki naj vzdržujejo red v državi, mora se predvsem vprašati, ali sploh obstoja potreba, da se predmet kazensko^ pravno zaščiti, in za tem, ali bo taka zaščita učinkovita. Če bi zadostovala zaščita s policijskimi odredbami, naj se državljanov ne tira pred kazensko sodišče. Če bi se videlo, da niti kazenskopravna sredstva n e dajo dovoljnih kautel za zaščito, — naj se pač tako brezplodno, kulturne države nevredno sredstvo ne jemlje v misel. Ako sedaj poskusimo ugotoviti pravno dobrino, katero hoče Vidovdanska ustava s svojim kancelparagrafom ščititi, vidimo, da tu gotovo ne gre za izrazito pravno dobrino — reda v državi ali neokrnjenega obstoja države, ampak — za nekaj drugega. Zadnji odstavek čl. 12 pravi samo to, da uporaba duhovne oblasti v strankarske n as mene ni dovoljena. Ni mišljena tu — kakšna »nepravilna« uporaba duhovne oblasti, ki divergira od predpisov, velja* jočih za tiste verske služabnike. Ne zloraba20, ampak tudi normalna, verskolegalna uporaba je prepovedana. Na distin* gviranje legalne in nelegalne uporabe duhovne oblasti Vidov* danska ustava niti ni smela več misliti, ko je prej ustanovila, da se v notranje posle cerkve nc utika! Ostane torej prepovedana tudi tista uporaba cerkvenih predpisov, ki odgovarja cerkveno vsaj dovoljeni, redni ali ■celo zapovedani uporabi duhovne oblasti, ako se giblje v smeri »strankarskih nameno v«. (Če verski služabnik uporabi duhovno oblast za »svojo cerkveno stran* ko«, po katoliškem kanonu gotovo ne agira de re politica v smislu nedovoljene uporabe.) Katere stranke pa so mišljene 21 Prim. P i t a m i c: Pravo in revolucija, str. 6; von Calker: Etische Wertc im Strafrecht, str. 18, 19. 11 Todor Lazarevič, {»lej zgoraj str. 10, je napravil v svojem ■govoru logičen pogrešek, ker argumentira, da razpravljanja o strankarskih stvareh v propovedi pade izven okvira duhovne oblasti, radi česar ni zlorabe. Formalno in materialno stran duhovne oblasti se ne sme poljubno v miselnem vsporedu zamenjavati. v čl. 12 Vidovdanske ustave? Lege non distinguente, — tudi mi ne moremo drugače, nego da vključimo vse stranke, pa naj si bodo — stranke vsakočasne vladne večine, indiffes rentne stranke ali pa opozicionalne stranke. Ta splošnost nas pa n e zadovoljuje, kakor kažejo takoj naslednja razmiš* ljanja. — Ustanavljati prepoved politične agitacije z a stranko, ki je v ustavni in parlamentarni državi n a vladi, bi se dalo opravičiti le iz vidika čistote verskega udejstvovanja verskih služabnikov, — o čemur pa država po svoji ustavi v našem slučaju noče odločevati. Ako bi agitacija za vladno stranko motila javni mir, bi prišlo itak še drugo splošnejše določilo kazenskega zakonika do upo* rabe, ki ščiti javni mir, — in kancelparagrafa ni treba. — Isto velja pri agitaciji zoper politično indiferentno stranko. Ako bi politično indiferentna stranka zastopala amoralne ali antimoralne tendence, prišla bi brž tudi določila do uporabe, ki ščitijo moralo kot pravno dobrino; kancelparagrafa zopet ni treba. Ustanavljati prepoved poli? tične agitacije verskega služabnika z uporabo duhovne oblasti za opozicionalne stranke bi se moglo opreti na že doslej navedene razloge, — ne da bi se s tem utemeljila potreba kancelparagrafa —, ne more se pa prepoved opravičevati samo s tem, da agitacija ruši obstoj vladnih strank, kakor se je to vsekakor v narodni skupščini utemeljevalo20. Pravne dobrine »obstoja vladne, t. j. v parlamentu in v vladi gospodujoče stranke, oziroma strank«, ne moremo in ne smemo pripoznati v ustavni državi s parlamentarnim režimom, ako lesta sama jamči za svobodo vesti! Stranke, ki so zagospodovale enkrat v državi, nimajo pravice, svoje posestno stanje petrificirati in si svojo vladavino ohranjati tudi za tisti slučaj, ko so izgubile zaupanje v narodu.2T 28 Tako osobito zadnji govornik dr. Žarko Miladinovič. Drugi govorniki te strani niso povdarjali naravnost, vendar zveni iz marši« kakšnega govora skrb za svojo stranko. 27 Prim. osobito Slobodan Jovanovič: »Partijsko je mišljenje sušta suprotnost objektivnog mišljenja... Stranka postaje društvo za eksploatisanje vlasti, i, kao sve grupe koje su rukovodjene egoističkim pobudima, širi oko sebe korupciju.« (O državi, 1922, str. 369.) To bi bilo zoper načelo ustavne parlamentarne države, ki ima v čl. 69 ustave določilo, da sestavljajo narodno skup* ščino poslanci, ki jih voli narod svobodno s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem s predstavni* štvom manjšine, a v čl. 46, da izvršujeta zakonodajno oblast kralj in narodna skupščina skupno, in slednjič v čl. 91, da •so ministri odgovorni kralju in narodni skupščini. Država, ki odredi na eni strani svobodo vesti in svobodne volitve, mora pripuščati, da njeni državljani me* njajo pripadnost k stranki po svojem pr e* pričanju, ki se zopet ravna po tem, kako jim ugaja delovanje vladnih strank. Prepoved kri* tike strankinih programov, ki se vrši v mejah kanoničnih predpisov, posega v zajamčeno pravno dobrino svobode vesti in s tem volilne svobode, država, ki izda tako prepoved, se sama sebi izneveri, sama sebe — negira.28 Materialnopravna presoja bistva »prav« ne dobrin e«, ki jo skonstruira čl. 12 Vidov* danske ustave, vede do zanikanja obstoja take dobrine. Pa tudi formalnopravna pr e* soja izvedbe zaščite namišljene pravne dobrine »obstoja posestnega stanja strank« pokaže kriminalnopolitično nemožnost prepovedi člana 12. Vzemimo — posito, sed non concesso — za podlago nadalj* nih razmotrivanj.da je agitacija v strankarske namene verskim služabnikom sredstvom duhovne oblasti pod kaznijo prepovedana. Prezreti ne smemo, da je velika razlika med politično agitacijo, ki se vrši javno pri bogoslužnem opravilu, in med ono, ki se vrši v spovednici na štiri oči.29 Prva bo pač ekstenzivnejša, druga pa individualno — intenzivnejša, pra* viloma bolj učinkovita. In vendar ravno za te, takorekoč drznejše kršitve čl. 12 Vidovd. ustave ne moremo misliti na resno izvedbo progona radi kršitve. Kako naj se prisili duhov* 2S Prim. dr. Rado K u š c j, Cerkvena autonomija in naša ustava. Slovenski Pravnik 1921, str. 143, 144, ki pa pride le do zaključka, da je kancelparagraf Vidovdanske ustave brez praktičnega pomena; pač pa povdarja »opasnost, da se z eventualno sankcijo kancelparagrafa, ki tvori del ustave, obenem krši ustavno zaščičena cerkvena autonomija.« 29 Prim. govor Etbina Kristana, zgoraj str. 166. nika, da nam spovedno molčečnost prelomi? Cerkev ne da in ne bo dala nikdar privoljenja za prelom te molčečnosti. Ako bi duhovnike silili s posvetnimi nasilnimi sredstvi, posegli bi v notranji svet vesti, v versko poslovanje, ubili bi eksistenco cerkve, ki jo je država »usvojila«. Imeli bi torej na strani ovaditelja (izpovedanca ali njegovega za* upnika) popolno prostost dokazovanja z lastnim pričevat njem, na strani ovadenega (izpovednika) pa nemožnost zagovarjati se, braniti se. Ta uvaževanja sprečavajo vsako uporabo kancelparagrafa na spovednico. V resnici se v nobeni zakonodaji kancelparagraf ni še nikoli uporabil na spovednico. Pač pa bi bil po besedilu čl. 12 Vidovdanske ustave tudi na spovednico uporaben. Tako pridemo do zaključka, da čl. 12 Vidovdanske ustave ne sme in ne more ščititi pravne dobrine ne= okrnjenega obstoja vladajoče politične stranke v kazenskem zakoniku, ker take pravne dobrine logično ustanoviti ne moremo in ker bi zaščita take dobrine nikakor ne bi bila v skladu z modernim postopkom v kazenski pravdi. Ako pa smo izločili vodilno idejo čl. 12 Vidovdanske ustave o zaščiti strankarske politike, ostane možnost opravi? čenja kancelparagrafa diskutabel le tedaj, ako politična agitacija 1.) zadobi oblike, ki pomenijo motenje javnega miru, ker a) dirajo v splošne predpise o redu v državi, b) hujskajo eno stranko zoper drugo; 2.) ker tvorijo kakšno drugo po kazenskem zakonu prepovedano kaznjivo dejanje. Tu pridemo na specialno polje zaščite čistosti volitev. Iz debat začasnega narodnega predstavništva o priliki sklepanja o volilnem zakonu za ustavotvorno skupščino (3. septembra 1920 Službene Novine št. 195) vemo, da se je že takrat nameravalo unesti poseben kancelparagraf v volilni zakon. Zgodilo se to ni. Ni pa dvoma, da bi se bilo moglo verskega služabnika preganjati po — za vsakega državljana veljajočih predpisih čl. 94 in 95 volilnega zak., odnosno tudi po istih predpisih, veljajočih za vsakega držav* Ijana, ki razpolaga s kakšno oblastjo, ako bi agitacija s prižnice ali sicer z uporabo duhovne oblasti izpolnjevala sostavine dejanskega stanu teh določil (obečanje darila, službe, primoranje s silo ali pretnjo). Nekoliko bolj kancel* paragrafu bližajoče se oblike je zadobil »razpis ... glede volilne agitacije« z dne 3. novembra 1920, Službene Novine št. 248, ki pravi med drugim: »Najmanj se sme trpeti, da bi kdo propovedoval o razdružitvi države. ...na... zbore? vanjih in v teh spisih se ne sme dopuščati prepovedovanje kakršnegakoli nasilja, s katerim bi se dosegel uspeh . ..« Ali tudi tu ni — navzlic »prepovedovanju« — o kancelparagrafu govora, ker je ta razpis le tolmačenje volilnega zakona, ki se nanaša na vsakogar, in ne samo na verske služabnike. § 7. Predlogi de lege ferenda. Imamo ustavo in ž njo zadnji odstavek čl. 12 in vprašati se moramo, kaj nam pomeni to določilo, ki je Iex imperfecta in ima tako vsebino, da stoji, kakor smo pokazali, v prekem nasprotju z drugo vsebino one iste ustave. Leges imperfectae, ki se tičejo kazenskega zakona, se v naši ustavi nahajajo tudi še na drugih mestih, kakor n. pr.: Čl. 5, zadnji odstavek, pravi: Oblastveni organi, ki bi se pregrešili zoper to določilo (scil. o okrnjenju osebne svo? bode), se kaznujejo radi nezakonitega odvzetja svobode. (Ni navedeno, ali je tu mišljeno tudi kulpozno okrnjenje, nadalje, katera kazen zadene storilca.) Enako čl. 11 zadnji odstavek: Oblastveni organi, ki so se pregrešili zoper ta določila, se kaznujejo za nezakonito kršenje hišne pravice. (Velja isto pripomniti, kakor pri čl. 5.) Čl. 17, drugi odstavek, pravi: Vsi oni, ki kršijo tajnost pisem, brzojavnih in telefonskih poročil, se kaznujejo po zakonu. (Tu se napoveduje neki zakon quoad materiam). Čl. 36: Oderuštvo vsake vrste je prepovedano. (Lex imperfectissima.) Razen teh, naravnost kazenskopravnih določil, imamo še skoro stotino drugačnih ustavnih določil, ki napovedujejo ali pa bodoči zakonodaji naukazujejo zakone... Tako moramo dejati: Vsa ustava je zmes 1.) dokončno izdelanih norem, ponajveč organizato? ričnega značaja in pa 2.) programatičnih, pa neizdelanih norem, večinoma javnopravnega, pa tudi zasebnopravnega značaja. Dobršen del slednjih norem je v glavni smeri izrazito opredeljen, drugi, manjši del pa le rudimentarno nakazan. Kazenskopravne norme ustave spadajo vseskozi v drugo skupino, in so — seveda — javnopravna določila. Razločujemo toge (starr) in gibke (biegsam) ustave. Vidovdanska ustava se proglašuje sama za togo ustavo, ker predvideva sama v čl. 125, 126 zelo težke pogoje za dopolnitev ali izpremembo svojih ustavnih določil. To bi pomenilo, da bi se smela Vidovdanska ustava vselej, kadar gre za dopoh nitev ali izpremembo svojih določil, dopolniti ali izpremeniti le pod vrlo težkimi kautelami, ki predvidevajo med drugim razpust skupščine (čl. 126). Da velja to za dopolnitev ali izpremembo organizatoričnih določil, o tem ne bo dvoma. Ali vpraša se, ali je smatrati tudi pri programatičnih normah (t. j. več ali manj naznačenih direktivah) stroge kontrole za potrebne, ako se hoče na njih nekaj izpremeniti. V tem pogledu nam je najprej pokazati na dejstvo, da Vidovdanska ustava ne daje sodnikom pravice, presojati skladnost od narodne skupščine in kralja skupno izdanih zakonov z ustavo (čl. 45, 109), a je tudi izrečno ne osporava. Ali v največ državah, v katerih ni pravice, ki bi dovoljevala sodnikom presojati materialno skladnost navadnih zakonov z ustavo, tudi ni garancije, da navadni zakoni ne bi v nasprotju z ustavnimi določili nekaj občeveljavnega ustano* vili.:i0 Pa ne samo z zakoni, celo z navadnimi parlamentark nimi sklepi so se že provzročile izpremembe ustave, in to celo pri togih ustavah. Pravo se ustvarja praeter in contra legem fundamentalem z opravilnim redom zbornice.31 »Bojazen zloupotrebe momentane politične moči ene stranke je še globoka in tem bolj opravičena, čim manjša je civilizacija: Za to so temeljne pravice potrebne... V sodobni državi imajo te »temeljne pravice državljanov« dvojni značaj: prvo to, kar upravna veda naziva pridržek zakona, in ki pomeni da se samo na podlagi zakona more poseči v okrožje teh pravic, torej omejitev izvršne oblasti; drugo pa, da so temeljne pravice pod gotovimi pogoji tudi za redno zakonodajno oblast nedotakljive, ampak samo ustavotvorni oblasti dostopne, torej omejitev zakonodajne 30 .1 c 11 i n e k, Allg. Staatslehre, str. 538. Da sc je to tudi pri nas že zgodilo, sem, mislim, dokazal v članku »Kazenskopravno zakonodajstvo po prevratu in Slovenci«, Slovenski Pravnik 1921, str. 124. 31 Primere glej v J c 11 i n e k, o. cit., str. 539, za pruski in bivši avstrijski parlament. oblasti. To so n. pr. svoboda vere in vesti, svoboda vede, osebna svoboda, svoboda imetka, stanovanja, kretanja, zbo* rovanja društva itd.«32 Vse to radi podpišemo! Ali vprašamo se, kaj naj sodimo o takih »temeljnih pravicah« kakor — »neokrnjeni obstoj stranke«, ki logično ne eksistirajo? Bojazen zloupotrebe je tem bolj upravičena, čim manjša je civiliza* cija! Kaj naj porečemo o civilizaciji, ki stopnjuje to bojazen do ustanovitve nekakšne temeljne pravice (v resnici slutvo* pravice!), kot jo hoče vsebovati kancclparagraf Vidovdanske ustave? Mi vemo, da so tudi druge ustave ustanovile marši* kakšno določilo, ki se kaj malo poda ustavnemu značaju.83 Ali naš kancclparagraf v čl. 12 Vidovdanske ustave, kate* remu nima nobena druga evropska ustava para; ki je nastal iz bojazni zlouporabc momentane politične moči ene stranke; ki mu je bila dana preohlapna, torej pogrešena stilizacija; ki se ne ozira na načelo, da so pred zakonom vsi državljani enaki, — kaj naj pomeni za našo zakonodajo pro futuro? — Projekt jedinstvenega kazenskega zakonika za celo kralje* vino Srbov, Hrvatov in Slovencev je izdelan. Sprejel je v § 398 določilo kancelparagrafa dobesedno iz ustave, pridodal mu je edino le kazen. Glasi se: »Verski predstavnik, koji za partijske svrhe upotrebi svoju duhovnu vlast preko verskih bogomolja ili preko napisa verskog karaktera ili inače pri vršenju zvanične dužnosti, kazniče se zatvorom.«31 Pripomniti je, da po ideologiji tega načrta ne pridejo druga nego samo dolozna dejanja v poštev; da bi bilo tudi malomarno dejanje (delo iz nehata) kaznjivo, moralo bi to izrečno navedeno biti. Določilo kazni zatvora brez navedbe trajanja pomeni po splošnem delu kazenskega zakonika dobo od 7 dni do 5 let. Kazen zatvora ne diffamira. Kritika tega določila projekta, ki zgolj ustavno Iex imperfecta pretvarja v perfektno, nikakor ne more odo* bravati! n2 Tako dr. Št. Sagadin, Lex fundamentalis, Njiva 1921, str. 99. 3a Drastičen primer za to je Švica, ki je unesla v ustavo prepoved zakola živine na židovski ritualen način (Schachtvcrbot). Glej še druge take anomalije J e 11 i n c k, op. cit., str. 533. :rt 1’rojckat kazenskega zakonika za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Službeno izdanje Ministarstva Pravde, Beograd, 1922, str. 78. Ako za sedaj abstrahiramo od vseh pomislekov materialne in procesualne vsebine, katere smo preje naveli, moramo pred vsem takemu kancelparagrafu očitati, da je tehnično povsem pogrešen. Tu ni niti o »javnosti« (publice), niti o »več ljudeh« (palam) govora; dostavek »ili inače« da široko možnost zasledovanja dejanj tudi iz spovednice. Določilo se ne izraža o tem, kaj naj spada pod »vršenje zvanične dužnosti«, pa je — v primeri z drugimi modernimi kancelpara? grafi preozko, ker izpušča velevažni modus »povodom službe božje«. Potresena tehnika kaže pa tudi, da se na kriminalno« politično načelo zaščite pravne dobrine sploh ni mislilo. Jasno je, da se je slepo sledilo ustavnemu predpisu, češ, kar stoji tam, veže zakon o= dajo. Ali to stališče ni pravilno! Namen in pomen ustave, kakor smo ga gori očrtali, nam! kaže, da slepo sledenje pri programatičnih, neizdelanih normah, ki vsebujejo le direk* tive, ni potrebno, kamoli zahtevano1. Dejanska vloga ugtav v zgodovini nam daje dovolj vzgledov za potrdilo te misli. Spominjamo le na prosluli čl. 19 avstr, osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, štev. 142 drž. zak. o enakopravnosti narodov. Petdeset let je čakala ta programatična norma na uresničbo potom zakonodaje, pa je ni pričakala. Imam!o tudi za našo Vidovdansko' ustavo' pomisleke, ali se bodo dale vse programlatične normje izvesti, priznamo pa možnost, da se bo to zgodilo vsaj za one, ki so kazenskopravnega značaja. Vendar s tem po našem mišljenju še ni rečeno, da bi se to moralo vseskozi zgoditi potom kazenskega zakona; čl. 12 Vidovdanske ustave gotovo ne izključuje prohibitivnega sredstva političnega zakonodajstva. Vendar poudar« jamo, da ustava, dokler je še ustava, ne sme biti prazen shema, ampak da ji je dati, kolikor je to sploh mogoče, resnično življenje. Izhajajoč iz teh vidikov, bi z ozirom; na nasprotje, ki obstoji med čl. 12, zad. odst., in drugimi določili ustave, bili pred vsem za to, da se pri prvi reviziji ustave ta zadnji odstavek čl. 12, če že ne popolnoma eliminira, pa vsaj prilagodi osnovni ideji, katero more in mora kancelparagraf sploh imeti, da naj zaščiti — ne obstoja vladnih ali drugih strank, ampak javni mir v državi in pa čistost v o* lite v.35 Dotlej, da pride do revizije ustave, pa naj zakonodaja izlušči iz čl. 12, zad. odst., samo to, kar je z drugimi določili ustave idejno, logično združljivo. Ko govori kazenski zakon o izzivanju verskih in plemenskih razdorov, ko določa kazen za poziv na odpor ali neposlušnost napram oblasti ali držav; nim službenikom, mogel bi ustanoviti višjo kaznjivost za taka dejanja, ki so storjena pri ali povodom vršenja božje službe, ker so objektivno nevarnejša. Kaj več bi ne priporočali. Nemški GE krši ravno tako kakor § 130a nem. k. z. na vsak način princip, da smo pred zakonom vsi držav; ljani enaki.30 Kar ni prepovedano navadni, neduhovni osebi, naj ne bo kaznjivo za duhovnika. Če pravi v. Hippel,37 da ne »predleži neopravičeno trdo naziranje nasproti duhovnikom, ampak le opravičeno milo naziranje napram lajikom«, češ napad obeh vrst ima čisto drugi pomen, za kar duhovnik tudi ve, — ne smemo slediti tej argumentaciji. Na eni strani ve lahko tudi lajik, da njegova beseda pomeni slušalcem idejnim privržencem mnogo, morda več kakor povprečnini vernikom; beseda duhovnika, na drugi strani pa duhoivniki vsaj po veliki večini delajo pod pritiskom svoje verske zavesti ali pa zapovedujočih cerkvenih oblasti, torej ne vedno popolnoma prosto. Še manj smemo generalno govoriti o opravičeno milem naziranju napram lajikom, ako se jim ne šteje to v krivdo, kar bogoslužnim osebam. Baš neduhov* 35 Primerjaj še za opredeljenje funkcij, ki naj jih ima »kancelparagraf« mnenje prof. drja. K u š e j a v njegovem referatu o zaključku verske ankete v Beogradu: »Bitnost erkve i bitnost države tako se razlikuju, da se obe vlasti u opšte ne mogu uporediti jedna sa drugom. Ali su doticaji medju njima uprkos tome uski i prolazc iz fakta, što ima država i erkva svoje članove delimice ukupno i što su svi članovi kao državljani potčinjeni državnim zakonima, a kao člani erkve cerkvenim zakonima. Problem sastoji sc u tome, da se po moguenosti spreei, da bi državni zakoni onemos gučili ili branili primenjivanjc verskih zakona ili da bi crkva osporavala važnost državnih zakona, u kratko, da se nadje prava medja za crkvcnu autonomiju, za koju važi isključivo samo pravo erkve.« (Kušcj: Verska anketa u Beogradu i njeni zaključci, str. 21). 36 »Projekt itd.« uvršča kancelparagraf med delikte svečenikov, GE — med delikte zoper vero. 37 Op. cit., str. 101, opazka 4. nim osebam, ki se pečajo s politiko, ne bomo lahko odrekali vsaj istovrstne inteligence kakor duhovnikom. Pridemo do zaključkov, kateri naj bi se vpoštevali kakor smernice za reformatio in melius: I. Zaščita obstoja političnih strank se ne da spraviti v sklad s siceršno ideologijo ustave; smelo bi se povzeti iz zad. odst. čl. 12 Vidovdanske ustave kot pravna dobrina za kazensko pravo le — javni mir v državi in pa čistost volitev. II. Ni v duhu ustave, ustanavljati za pogoj kaznjivosti stan storilca za dejanja, ki jih izvrše lahko tudi druge osebe drugih stanov. Ni pa zadržka, da smatra zakonodajalec krivdo storilca, ki je storil po kazenskem zakoniku splošno zabranjeno dejanje v zlorabi duhovne oblasti, iz objektivnega lazloga večje opajsnosti dejanja za hujše kaznjivo. III. Dosledno naj se le pri tistih splošnih, ne na duhov* niški stan omenjenih normah, ki ščitijo pravne dobrine »javni mir v državi« in »čistost volitev«, poviša kazen za primer, da se je dejanje storilo javno ali pred več ljudmi od verskega služabnika pri ali povodom bogoslužja ali pa s tiskom. Prav posebno je poudarjati določila glede čistosti volitev. Baš s tem, da se čistost volitev resnično garantira, zaščiti se svoboda vesti in svoboda strankarske pripadnosti najbolj. Ne obstoj stranke kot take, amlpak prostost poje« d i n c a bodi zaščičena, da se more odločiti brez vpliva od strani, kateri pripisuje — bilo duhovno, bilo katerokoli drugo oblast, ki jo more občutiti kakor nekakšno silo ali moč nad seboj, komu hoče dati svoj glas pri izbiranju kandidatov. • 1 ' :