Vinski hrami.
Stari prigovor pravi: „Hram stori vino", in res je to. To se pa pravi z drugimi besedami: „Ni vsak hram za vino dober.a
Olarji so važnost dobrega hrama že davnej spoznali; Baši mali vinorejci pa še dandanašnji mislijo, da vsaka luknja, če le nekoliko v zemlji tiči, je za vinski hram pripravna in dobra.
Dober hram (kelder), da se v njem vino hrani in požlahnuje, mora naslednje lastnosti imeti:
1.   Toploto mora z zemljo ali navadno studenčnico enako imeti, toraj ne sme gorkeji nad 8 do 9 stopinj R. biti, in to stopnjo toplote mora skor vsaki letni čas obderžati. Da se pa to doseže, mora hram po različnosti poslopij kakih 10 do 12 čevljev globok biti; na severni strani mora vrata imeti, in da hrama sonce preveč ne prepeka, naj še pred-nj postavi kako poslopje ali saj kako drevo zasadi.
Plitvi hrami se včasih brez vsega zidanja lahko ponižajo, če se globočeji skopljejo; če je pa kter napačno postavljen, da ga sonce preveč ogreva, se da včasi tudi lahko in z majhnimi stroški zboljšati in popraviti, ako se s kakšno storijo prepne; v nekterih krajih je dovelj, da se le kako drevo zasadi ali visoka brajda napravi, da mu senco dela. Da pa enaka toplota v kleti ostane, se ne smejo vrata odperte pušati, temuč vedno zaperte imeti; pozimi se morajo okna s slamo dobro zamašiti, da se v vlažnih ali mokrotnih kletih sodi ne pote, ali pa da vino v njih ne zamerzne.
2.   Zrak mora v kletih vedno čist biti, zato pa tudi ne gre v njih živeža hraniti, kakor na priliko, ne kislega žela, ne repe, ne mesa itd. Ravno tako škodljivo je za vino, če je blizo hrama stranišče (sekret), hlev, gnoj-nišče itd.
Ker si pa gospodar dostikrat ne more pomagati, da bi blizo hrama stranišča in gnojnišča ne imel, naj hramu škodljivi smrad odvrača z zelenim ali železnim vitriolom in pa s gipsom ali mavcom. Od časa do časa naj vzame nekoliko lotov železnega vitriola in naj ga v vodi raztopi; ta voda se v stranišče (sekref) vlije, in kmalo po tem smrad preide. Z gnojnišči se ravno tako dela, ali se pa gnoj od časa do časa z mavcom (gipsom) potrese. Ce se pa gnoj skladoma z zemljo zmešan deva ha kup, se mu tudi smrad močno povzame, da vinu tako ne škoduje.
3.   -Vlaga in mokrota vinskim hranom močno škoduje, ker se v mokrih hramih obilo plesnjivca napravi, kterega se vina dostikrat tako navzamejo, da po njem diše. Ako se mokrota po napravi strešnih žlebov in po prekopih odpraviti ali zmanjšati ne da, naj se krog hrama podzemeljske cevi — drenaža — položijo, po kterih se bo svet krog njega kmalo usušil!
5. Hrami se, kjer je moč. s kremenom tako vlože, da je tlak od obeh strani proti sredi nekoliko nižji, to je, daje žlebast, in da se po njem iz hrama mokrota oceja, ker kremenine mokrota ne napada. Po ilovci, škrilniku in apneniku, posebno pa po apnenem krajdniku se plesnjivec
kaj rad prepenja, zato take tla niso dobre. Tla, ki so s kremenom vložene, se dajo veliko lože čiste in hladne ob-deržati, če se večkrat, posebno v vročini o poletnem času, z merzlo vodo škrope.
6. Ker se vina v takih krajih, kjer se zemlja trese, rade zblodijo in večkrat iz novega vreti prično in se skalijo, zato ni dobro hramov blizo kovačnic, fužin, rudnih stop, cest, železnic itd. staviti.
Po „Wochenblatt der steier. LWG."
•                  -
List 36.