ČASOPIS ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO
“lig «3 S2
<Š
S §
G ° S
> W 5 — < ° 2 n ►
3. avgust 2006
iz vsebine...
Lokalno partnerstvo tudi v Krškem
...stran 3
Ovadeni trije pedofili
...stran 5
Predstavljamo turistično kmetijo pri Martinovih
...stran 10
Na evropsko prvenstvo samo Kozmus
...stran 13
Motorji hrumeli po Malkovcu
...stran 16
9 '77 1 580 372009
RADIO/BREŽICE
>a 88,7 In 9S,9 MHz
S*£«,;iVn 1A/I

Leto 7
Cena 240 SIT / 1 EUR
Kaj kmetom prinaša avgust?
Posavje - Ob prvi košnji so kmetje marsikje pokosili le tiste površine, za katere lahko uveljavljajo subvencije in prav težko jim je bilo vriniti v spravilo še kakšno dodatno površino. Moker maj ni dajal niti najmanjšega namiga o suši, kije prizadela vse kulture in “pospravila” tudi drugi odkos. Posušila se je zemlja in pregrel se je zrak, vročinski udari pa so ožigali plodove. Nekateri so omilili posledice na pridelku z namakalnim sistemom, povsod pa tudi ta ni bil v uporabi, saj so zbiralniki usahnili.
Komisije so v vseh treh občinah podale prve ocene o škodi. Od vremena v avgustu je odvisno, če bo šla škoda v razsežnosti, ki pomenijo državno pomoč. Med kmeti so tudi takšni, ki se bolj veselijo “elementarja” kot pridelka, povedo kmetijski svetovalci in predsednik brežiške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Franc Pribožič tega ne zanika. “Vendar naše aktivnosti niso usmerjeni vanje, ampak v tiste kmetije, ki se po podjetniškem principu trudijo za Preživetje. V Posavju bi morali narediti analizo s priporočili in usmeritvami, kako se naj organizirajo in usmerijo tukajšnji kmetje glede na dane naravne pogoje, da bi v takšnih tazmerah, kot so letošnje, tudi lahko kaj potegnili iz zemlje,” pravi Pribožič.
...na strani 3
Na Brezovem se na koruznem polju vidi, kako struktura tal v suši vpliva na koruzo. Bližje, ko je njiva Savi, bolj je prst prodnata in slabša koruza. Na manjši fotografiji so vidni sončni ožigi.
Nezaupljiv
delničar
Sevnica - Kopitarna je po več letih doseganja solidnih poslovnih rezultatov v obutveni branži, ki je v Sloveniji v glavnem že propadla, lansko poslovno leto zaključila z 61 milijoni SIT izgube. Cene surovin so rasle hitreje od cen kopitamiških produktov, kar je vplivalo na negativno tekoče poslovanje.
Če Kopitarni ne bi dobavljal lesa največji delničar, najbrž drugi največji solastnik ne bi zahteval revizije poslovanja
Ker je predsednik nadzornega sveta hkrati dobavitelj lesa za program kopit, se je drugemu največjemu lastniku paketa delnic zdelo potrebno, da bi poslovanje Kopitarne s Povezanimi osebami preveril z izredno revizijo. Na skupščini tega predloga ostali delničarji niso potrdili, za Neutemeljenega pa gaje spoznalo tudi sodišče.
...na strani2
Krčani “na pomoč” Krašovcem
Krško, Škrbina - V najbolj vročih dneh okrog 25. julija je zagorelo 1100 ha površin na Krasu. Z ognjenimi zublji se je več dni izmenoma spopadalo 1500 gasilcev iz cele države, v glavnem prostovoljcev, nekateri med njimi so vzeli celo dopust, pomagali pa so tudi helikopterji Slovenske vojske. Po pozivu štaba Gasilske zveze Slovenije in po odloku krškega župana Franca Bogoviča so na požarišču dva dni pomagali tudi krški gasilci.
Oba dneva, v nedeljo in torek, seje 56 krških gasilcev odpravilo na pomoč na Kras s 13 oziroma 11 vozili, cisternami, džipi in kombiji. V nedeljo so pri gašenju pomagali prostovoljni gasilci iz Krškega, z Rake, Senuš, Gore, Zdol, iz Kostanjevice in Podbočja. Drugi dan, v torek, ko je bil požar že obvladan, pa so bili na požarni straži krški poklicni gasilci ter prostovoljni gasilci iz Dolenje vasi, Leskovca, z Vidma, Velikega Kamna, Rake in iz Kostanje-
iik ; ..
t§Emst*#
Avgust Mlakar
vice. Vodil jih je poveljnik Gasilske zveze Krško Avgust Mlakar, kije povedal, da so se na drugem terenu - delovali so na področju Škrbine - dobro znašli, čeprav nimajo najboljše opreme za gašenje gozdnih požarov, v glavnem so pomagali pri dovozu vode v bazen in pri spuščanju helikopterjev, ki so gasili. Kritik, ki so se pojavile v medijih, da akcije niso bile najbolje organizirane, ni v celoti potrdil, saj je v taki množici težko uskladiti vse podrobnosti, morda je malce škripala le logistika, pravi Mlakar. Vsi so se vrnili nepoškodovani, vendar utrujeni, saj so na požarišču delali nepretrgoma 12 ur, k temu pa je potrebno prišteti še čas potovanja. Koliko bodo znašali celotni stroški gašenja požara takšnih razsežnosti, še ni ovrednoteno (ura letenja helikopterja stane 320.000 SIT); tudi krški gasilci še niso “potegnili črte”, je pa Mlakar povedal, da so samo za gorivo porabili 600.000 SIT. J.K.


.
Župan odredil poostren nadzor
Potem ko je Uprava RS za zaščito in reševanje 20. julija za celotno Slovenijo razglasila veliko ogroženost naravnega okolja, je tudi v brežiški občini prišlo do nekaj manjših požarov, ki sicer niso povzročili večje škode, so pa pokazali na dejstvo, da občani niso upoštevali republiškega razglasa. Zato je župan Ivan Molan odredil še dodaten ukrep nadzora prepovedi kurjenja, sežiganja ali uporabe odprtega ognja v naravnem okolju. Poostren nadzor so izvajale inšpekcijske službe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarske in kmetijske inšpekcije ter gasilske enote gasilskih društev v občini Brežice. Kdor bi prepovedi kršil, bi bil ustrezno kaznovan v skladu z določili Zakona o varstvu pred požari.
.če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Svetniki potrdili program infrastrukture za HE Blanca, vlada še ne
Odločanje o infrastrukturi preložili na jesen
Sevnica - Na julijski seji občinskega sveta se je nepričakovano znašla tudi točka dnevnega reda “Predlog programa izvedbe infrastrukturnih ureditev HE Blanca”. Gre za eno leto stare zahteve občine do države, o katerih naj bi čez tri dni odločala vlada, a se to ni zgodilo. Zaradi pomembne točke dnevnega reda so med svetnike sedli tudi direktor direktorata za okolje Radovan Tavzes, Niko Galeša iz odbora za spremljanje izgradnje HE na spodnji Savi, direktorica Infre Ana Gračner, predstavnik projektanta Andrej Spiler in še nekateri drugi.
“Zaključuje se dolgotrajno in mukotrpno obdobje,” je dejal Niko Galeša, ki niti sam ni verjel, da se bodo zahteve občine po izgradnji infrastrukture ob gradnji HE Blanca uresničile. Pravzaprav bo zadnjo besedo rekla vlada, ki naj bi obravnavala štiri točke, vezane na izgradnjo HE na spodnji Savi; od tega sta dve točki za Sevnico izrednega pomena, je dejal Radovan Tavzes, ki je sodeloval v enoletnih usklajevanjih med občino in ministrstvi.
Občina Sevnica je aprila lani podala pozitivno mnenje k državnemu lokacijskemu načrtu za HE Blanca in tri mesece po sprejemu bi moral biti sprejet tudi program infrastrukturnih ureditev, a se to ni zgodilo. Glavni problem je bil denar, po mnenju države pa je občina postavila tudi prevelike zahteve, ki so bile dopolnjene še z “Uredbo 2”. Občina je svoje zahteve utemeljevala s tem, da je bil
prostor ob Savi desetletja rezerviran za gradnjo elektrarn in se v savski dolini ni smelo nič graditi in posodabljati. Do-
ureditev pločnikov in javne razsvetljave na Brezovem in Blanci ter na Artu, ureditev vodotokov... Nekatere dodat-
Sevniški svetniki na predpočitniški seji
datne zahtevane infrastrukturne ureditve so bile most na Logu, modernizacija ceste skozi Sevnico, izgradnja krožišča v Šmarju, ureditev nadvoza čez železniško progo, preplastitev ceste na Blanci,
no zahtevane ureditve so se tako uvrstile v redni proračunski program posameznih ministrstev, za nekatere pa bo vlada sprejela dodatne sklepe o financiranju. Delno bo določene ureditve zunaj držav-
nega lokacijskega načrta financirala občina.
V programu infrastrukturnih ureditev so tako zajeti vi-sokovodni nasipi, most na jezo vni zgradbi, modernizacija cestnih odsekov, ureditev Floijanskega in Drožanjskega potoka ter vodnogospodarske ureditve in še nekatere. Skupna vlaganja v izgradnjo infrastrukture ob izgradnji HE Blanca znašajo 14 milijard SIT brez DDV, vrednost dodatno izpogajanih ureditev, kamor sodi most na Logu, rekonstrukcija odseka od brvi Radna do odcepa Lukovec, dodatno urejanje vodotokov, pa naj bi tako znašala še 3,8 milijarde SIT.
Občinski svetniki so dali soglasje k predlogu programa infrastrukturnih ureditev, zadnjo besedo pa bo rekla vlada. A ta tega ni storila pred počitnicami, temveč bo zadevo očitno obravnavala šele jeseni.
Nada Černič Cvetanovski
Delničar bi v Kopitarno poslal revizorja
Sevnica - Na julijski skupščini sevniške družbe Kopitarna je Franc Gajšek kot predstavnik Metalke trgovine, ki je lastnica dobrih 26 odstotkov delnic Kopitarne, zahteval revizijski pregled poslovanja. Ker ostali delničarji sklepa niso podprli, seje obrnil na sodišče, ki pa je pretekli teden zahtevek za izredno revizijo zavrnilo, vendar ima Gajšek možnost pritožbe na višje sodišče.
Naj večji delničar Kopitarne, ki poseduje dobrih 28 odstotkov delnic, je Jože Šinkovec. Kot lesni manipulant podjetju dobavlja hlodovino, hkrati je tudi predsednik nadzornega sveta družbe. Ta dvojna vloga Gajška napeljuje na sum, da ima morda Kopitarna ugodnejša merila za poslovanje s solastniki. Ne le s Šinkovcem, tudi z Winkleji iz Nemčije, potomci ustanovitelja tega podjetja, danes 10-odstotnimi delničarji, ki so največji kupec kopitamiških izdelkov, ne pa tudi dober plačnik.
Gajšek je na skupščini zahteval, da bi imenovali izrednega revizoija, ki naj bi za več let nazaj pregledal posle, sklenjene s povezanimi osebami. Ostali delničarji tega niso podprli. Gajšek se je z zahtevkom obrnil na krško sodišče, . kije ocenilo, da izredna revizija ni utemeljena. Ker v strukturi nabave lesa predstavlja promet s Šinkovcem le od 1
do 3 odstotkov, sodišče ocenjuje, da ta ni v privilegiranem položaju.
Kopitarna je lansko leto zaključila z 61 milijoni SIT izgube. Od tega kar 31 milijonov SIT predstavljata dve izgubljeni tožbi z naslova delovnih razmerij, ki sta se vlekli desetletje. Izguba iz tekočega poslovanja, ki je nastala zaradi hitrejše rasti cen surovin od cen lastnih produktov, znaša 30 milijonov ŠIT. Direktor Marjan Kurnik pravi, da bodo izgubo pokrili z nerazporejenim dobičkom iz preteklih let v višini 48 milijonov SIT, 13 milijonov pa gre v breme rezerv. Pravi, da želi uprava vso energijo usmeriti v izboljšanje poslovne situacije v podjetju in Gajškove tožbe ni bil pripravljen posebej komentirati. Povedal je le, da ima vsak delničar pravico uveljavljati zahteve glede na zakonska določila, sicer pa so odnosi med Gajškom in upravo korektni. B.D.
POSAVSKE PH/SICE
Predvolilne
igračkarije
Stopili smo v mesec, ki bo zaradi dopustniških dni najbolj miren, nato pa bo nas-
Bredo Sotošek v Sevnici. Tudi Kacinovi eldeesovci so sporočiti, da bo v Brežicah kandidiral za župana Matjaž Pegam in v Sevnici Bojan Lipovšek. Še nekaj drugih imen kroži naokoli, med njimi po-
Vroča razprava na seji OS Brežice
topil burni predvolilni čas. slanca Pajka (SDS), sicer pa
Na prehodu iz vročega poletja v hladno jesen bo le malo časa za prepričevanje ljudi, zato je toliko bolj čudno, da se volilni boj še ni razvnel. Ati pa politične stranke pripravljajo presenečenja? Novinarji, med njimi tudi “hotivudar”Goran Rovan in “lokalka” Marija Kalčič Mirtič, nestrpno čakajo nanje!
O tem, da se bodo v Posavju za stolček znova potegovati dosedanji župani, ni več nobena skrivnost. Tudi nekatere druge stranke so že odkrile svoje adute, posebej so pohiteti Pahorjevi socialni demokrati z Mitjo Jankovičem v Brežicah, Jožetom Ribičem v Krškem in
druge stranke skrivajo svoje kandidate, kakor polži roge. Zlasti skrivnostni so v ljudski in nacionalni stranki, pa še kje. Kakorkoli že, jesen bo vroča in borba za županske trone neizprosna. Sedanji prvi možje imajo pri tem veli-
Goran Rovan in Marija Kalčič Mirtič
ko prednosti, kar posebej velja za Ivana Molana v Brežicah. Četudi je zadnje čase dobil nekaj negativnih točk, denimo od globoške civilne iniciative po zadnji občinski seji, ko so se burno odzivali mnogi svetniki, pa tudi prenova Brežic odstopa od začetnih obljub, si bo do jeseni položaj lahko bistveno izboljšal. Posebej še, če bodo stekla dela na glavni mestni utici in če bo rok volitev prestavljen na prvo novembrsko nedeljo. Tako bi Molan lahko dodobra izkoristil prireditve ob občinskem prazniku, saj občani pravijo, da se rad izmika problemom, zato pa kot govorec raje javno nastopa ob prazničnih prireditvah! Še več glasov bo lahko pridobil, če bo brežiški župnik Milan Kšela hitro prenovil zunanjost bodočega Slomškovega doma in bo potem tudi Kržičnikova utica po-pločena. Bodo pa medtem morati pohiteti tudi arheologi z odkrivanjem podzemlja, ko bo zaprta polovica glavne utice. Mnogo bi k Molanovi volilni zmagi lahko prispevala tudi urejena parkirišča ob utici Pod obzidjem. Zanj bi verjetno glasovati tudi stanovalci ob Bizeljski cesti, ki imajo pred bloki namesto parkirišča udarne jame in bazene z vodo. Še večjo potrditev bi doživel, ko bi navadne žarnice na javni
razsvetljavi zamenjal z varč- marveč tudi drugi; sem dol se nimi in v občinskem proraču- naseljujejo in zahajajo nek-nu privarčeval nekaj deset tisoč SIT. Kaj bi šele bilo, če bi k posavski solidarnosti prispeval s sklicom organa, ki ga vodi. Kaj je že to Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju?
Očitno ostala dva posavska župana nimata posebnih problemov, da lahko veselo potujeta po svetu.
V Posavju je lepo, hija-hija-ho!
tijeval v Regijski razvojni agenciji. V krški Kulturni dom se je zavihtela Katja Ceglar in posavske senioije še naprej vodi Edo Komočar.
Zato pa se posavski kmetovalci boje naravnih ujm, le podjetnik in prvi mož Skale Marjan Volovec, ki upravlja z žitnimi silosi, ubira svojo pot. Dogradil je stavbo za upravno enoto, velike načrte ima okrog pridelave in predelave oljne ogrščice, pripravljen je kupiti staro tr-
Pa saj nista edina; na tuje, v Albanijo in Makedonijo, so se podati planinci, osvojiti so Velebit in se odpraviti še v Dolomite, Niko Zibret pa se bo povzpel celo na Ararat, najvišji vrh Turčije. Očitno na jugu države življenje ni tako slabo in Posavje ni nerazvita
Ivan Kozole in Tone Koršič
regija, kot kažejo statistike. Kljub strahu pred nuklearko in Hrvati prihajajo sem dol tudi pomembni možje. Pa to niso ministri in predsedniki, ki zaidejo zgolj za en dan,
Katja Ceglar
danji minister Tit Ttimšek, pa državni sekretar Radovan Tavzes in prvi predsednik slovenskega parlamenta Dušan Šešok! Saj v Ljubljani govorijo, češ, vam Posavcem je lepo, ker imate v prestolnici svojega ministra. Seveda mislijo Vizjaka! In nič čudnega ni, da se za visoke položaje v regiji grebejo mnogi na lastno pest ati pa jih nanje porivajo strankarski veljaki. Kot smo napovedati, je na čelo sklada za razgradnjo nuklearke prišel Janko Strašek, na energetsko področje v nadzorni svet Gen energija je za podpredsednika izbran Miran Stanko, Franc Češnovar se bo zdaj lahko dokazoval še kot direktor Podjetniškega centra Krško in Robert Ostrelič po-
Marjan Volovec govsko šolo in še bolj oživiti novo središče starega mesta. Največja posavska sadjarja Ivan Kozole in Tone Koršič pa zdaj lahko le tarnata, ker se ob gradnji verige elektrarn politiki in strokovnjaki niso dovolj truditi, da bi z zajezitvijo. Save poskrbeti tudi za namakanje.
Pa to je že druga zgodba in do jeseni se kaže spočiti, tako in drugače!
Vlado Podgorščk
Kmetje nemočni čakajo, kaj jim bo ostalo
Pridelek pobira suša
Posavje - Suša in visoke temperature so prizadele večji del kmetijskih kultur povsod po Sloveniji. Kmetijsko gozdarska zbornica se je z dopisom obrnila na župane, naj na teren čim prej pošljejo občinske komisije popisovat škodo. Sicer bi bilo modro še počakati, ker če ne bo padavin, bo škoda vsak dan večja in komisije bodo morale ponovno na teren.
V	Posavju seje na Vriskov poziv prva odzvala sevniška občina. Občinska komisija je na teren odšla 26. julija in ugotovila, da so pridelki po katastrskih občinah različno prizadeti. Suša se zelo odraža na travinju, kjer je zelo prizadet drugi odkos, tretjega pa sploh ne bo. Po oceni komisije znaša izpad na travinju 35 odstotkov. Pri koruzi je izpad pridelka ocenjen med 35 do 65 odstotkov. Suša škodljivo načenja predvsem mlade nasade jablan, hrušk, breskev in vinske trte, saj seje razvoj plodov ustavil in pojavljajo se sončni ožigi. Velik izpad pridelka bo na krompirju in vrtninah.
Če se bo suša nadaljevala, bo potrebna pomoč države, ocenjujejo v Sevnici. Občinska komisija bo v tem primeru pričela z ocenjevanjem Škode na posameznih kmetijskih kulturah in oceno posredovala na Upravo za zaščito in reševanje, pristojno za popis škode po naravnih nesrečah. Če bodo izpolnjeni vsi pogoji, kar pomeni, da bo Škoda dovolj velika, bo šele lahko stekel postopek za zbiranje prijav oškodovancev.
V	Krškem in v Brežicah so / Šle komisije na teren ta teden
in po njihovem mnenju je to prezgodaj. Teoretično namreč lahko suša traja še dobršen del avgusta ah cel mesec in sedanja ocena škode ne bo prava. Potrebno bo delati nove popise. Po uredbi naj bi se škoda po elementarnih nesrečah
ocenjevala 14 dni pred spravilom pridelka.
Predsednik sveta brežiške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Franc Pribožič ocenjuje, daje letošnja suša bolj opustošila kmetijske kulture, kot tista leta 2003. Letos gre namreč za nesrečno sosledje najprej izredno hladnih pozno pomladnih dni z obilno mokroto, kar je zaviralo kaljenje in razvoj močnega koreninskega sistema, nato pa je pritisnila suša. Na to tematiko je za včeraj sklical izredno sejo. “V regiji moramo ugotoviti, kaj hočemo od kmetijstva. So kmetje, ki ohranjajo nekaj dejavnosti
samo še zato, da poberejo subvencije. To ni rešitev ne za kmeta ne za državo. Leta 1990 je bila Slovenija v 80 odstotkih samooskrbna, danes je pod 60 odstotki,” pravi Pribožič.
Namestnik predsednika regijske komisije za škodo v kmetijstvu Roman Matjašič meni, da bi morala biti državna pomoč prvenstveno usmerjena v zavarovanje kmetijske proizvodnje, kot so protitočne mreže in namakalni sistemi. Obstajati bi moral tudi kataster tako “zaščitenih” površin in ti proizvajalci naj ne bi bili upravičeni do pomoči po elementarnih nesrečah.
Direktor Sadjarske zadru-
ge Posavje Toni Koršič se načeloma s tem strinja, ko gre za sušo v mejah nekih povprečnih poletnih temperatur. “Zadruge upravlja z namakalnim sistemom, ki ga imajo v lasti sadjarji iz Arnovega sela in preko njega namakajo 25 ha nasadov. Letos namakalni sistem ne zagotavlja pridelave sadja visoke kakovosti. Pri tako visokih temperaturah namreč prihaja do ožigov na plodovih, kar pomeni deklasacijo, zato bi morali biti tudi tisti z namakalnimi sistemi upravičeni do državne pomoči. Povišane stroške proizvodnje zaradi namakanja ne moremo pokriti z zviševanjem cen, ker globalni trg tega ne dopušča,” pravi Koršič.
Tudi Ivan Kozole, lastnik podjetja Evrosad Krško, govori o precejšnji škodi zaradi letošnje poletne vročine: “Evrosad z vsemi kooperanti je utrpel dve vrsti škode -sušo in ožig. Suša je še posebej prizadela nasade na prodnatih podlagah in izpostavljenih legah. Ožig pa so utrpele predvsem hruške. Tudi površin pod namakalnim sistemom nismo mogli zaščititi, saj so vodni zbiralniki presušili. Kapljični namakalni sistem pa imamo še kar v skladišču, saj še nismo dobili potrebnega vodnega soglasja od države. Pričakujem, da ga bomo dobili to jesen.”
Branka Demovšek
Na vprašanje, ali bo država upoštevala še veljavni Zakon o odpravi posledic elementarnih nesreč in finančno pomagala kmetom, če bo škoda zaradi suše v državi presegla 3 odstotke bruto družbenega proizvoda, saj zavarovanje pridelka proti suši doslej ni bilo mogoče, nam je Mateja Eržen za stike z javnostjo na Ministrstvu za kmetijstvo, odgovorila:
“Za odpravo škode, ki jo bo v kmetijstvu povzročila suša, velja Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Uprava za zaščito in reševanje bo občinam in ocenjevalnim komisijam dala poziv, kdaj lahko začnejo z ocenjevanjem škode po suši. Škoda bo vključena v 120-dnevno obdobje, ko se po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč sešteva vse škode v kmetijstvu. Prvi dan tega 120-dnevnega obdobja določi Agencije RS za okolje pri Ministrstvu za okolje in prostor RS. Ministrstvo za obrambo RS, Uprava za zaščito in reševanje, predloži Vladi RS višino ocenjene škode. Ko je to sprejeto na Vladi RS, pa mora resorno ministrstvo, to je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pripraviti program odprave posledic škode v kmetijstvu. V tem programu se tudi določi višino finančnih sredstev iz proračunske rezerve za ta namen.”
Vzpostavljeno lokalno partnertsvo
Krško - Konec julija je bilo s potrditvijo programa vzpostavljeno delovanje lokalnega partnerstva za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v občini Krško.
Lokalno partnerstvo v Krškem pomeni tripartitni način sodelovanja v postopku umeščanja odlagališča med Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO) kot zastopnika investitorja, lokalno javnostjo ter občinskim vodstvom z njegovimi službami. Gre za organiziran način odpiranja vseh vprašanj, ki jim morajo slediti odgovori v zvezi z odlagališčem radioaktivnih odpadkov, pa tudi o viziji nuklearke. Vzpostavljenih je pet tematskih odborov - odbor za trajnostni razvoj, za okolje, za tehnično sodelovanje, za omejeno rabo prostora in odbor za Uresničevanje aarhuške kon-vencije.
Ker imata občinsko vodst-vo in lokalna javnost pravico, tla v postopku umeščanja odlagališča odpirata tudi vprašanja v zvezi s podaljšanjem °bratovanja nuklearke ali teorebitno gradnjo njenega drugega bloka, je nad vodstvenim odborom lokalnega Partnerstva še nacionalni
posvetovalni odbor, v katerem sodelujejo vladni predstavniki. Edino na tak način je moč pričakovati celovite odgovore, nujne za izpolnitev načel delovanja lokalnega partnerstva, ki so enakopravnost, transparentnost, odprtost in strpnost.
Sicer pa program lokalnega partnerstva, ki so ga potrdili na občinskem svetu, ne vsebuje opredelitev do posameznih vsebinskih vprašanj. Gre zgolj za program aktivnosti, s katerimi bo v prostor prihajalo čim več informacij, iz okolja pa ustrezne pobude.
Marca in aprila je občina vabila zainteresirano javnost k sodelovanju v tematskih odborih. Odzvalo seje 130 ljudi, odbori pa so še naprej odprti za ljudi, ki želijo sodelovati. Kot je poudaril moderator lokalnega partnerstva Matej Drobnič, so v odborih ljudje različnih pogledov na odlagališče v Krškem; tisti, ki so za trajno rešitev problema na tem proštom, spet drugi, ki so pro-
ti, in tretji, ki se v začetni fazi brez dovolj izčrpnih informacij še niso opredelili. Želijo sodelovati, da bi s pravimi informacijami lahko najprej sami sprejeli odgovorno stališče do tega vprašanja in pri oblikovanju mnenja pomagali še okolici.
Kot je iz postopka umeščanja odlagališča znano in razvidno, vodstveni odbor ni tisti, ki sprejema kakršnekoli odločitve v zvezi s sprejemom trajne lokacije. Njegov namen ni enostransko navijati za lokacijo v Krškem, ampak doseči optimalno informiranost in sodelovanje vključene javnosti, kar naj bi pripeljalo do medsebojnega zaupanja med institucijami, stroko in javnostjo. Občutljivih okoljskih problemov namreč ne moremo zaobiti tako, da odpadke pošiljamo na tuje dvorišče in nismo za pogovor pod obtožbo, da državi in njenim institucijam ne gre verjeti.
Branka Demovšek
Enotne
dimnikarske
tarife
Ljubljana, Posavje - S
septembrom se uradno prične nova sezona dimnikarskih pregledov ter čiščenj. Letos bo to po novem, za vso Slovenijo enotnem ceniku, kije stopil v veljavo junija in je objavljen v Uradnem listu. Sklep o določitvi tarife za cene dimnikarskih storitev je sprejela vlada.
Za čiščenje peči centralne kurjave na trdo gorivo z obveznim letnim pregledom kondicij e peči in štirikratnim -tudi obveznim čiščenjem dimnika bo gospodinjstvo odštelo na letni ravni 16.500 SIT. Dobra dva in pol tisočaka bo ceneje za gospodinjstva, ki se ogrevajo na kurilno olje. Letni pregled peči na plin z vgrajenim atmosferskim gorilnikom pa po novem ceniku stane dobrih 8.000 SIT.
Kdor odkloni čiščenje ali kljub najavi obiska ni dosegljiv in pred tem ni sporočil razloga oziroma prosil za spremembo termina, mu ima pravico dimnikar po ceniku zaračunati 3.780 SIT za stroške. S tem se seveda stranka ne izogne ukrepu, ki sledi zaradi zavrnitve čiščenja. B.D.
“Hora legalis” za mladoletnike
Slovenija - Novi zakon o varstvu javnega reda in miru, ki bo nadomestil starega iz leta 1974, je začel veljati 21. julija. Zakon, ki med drugim sankcionira nedostojno vedenje, vsiljivo beračenje in ponujanje spolnih uslug, nekaj novih omejitev prinaša tudi za mlajše od 16 let. Tem je namreč v nočnem času po novem prepovedan vstop v lokale, kjer se točijo alkoholne pijače.
Temeljni cilj zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je bil doslej eden najstarejših še veljavnih predpisov, je učinkovito zagotavljanje javnegareda in miru z namenom uresničevanja pravice posameznika do varnosti in dostojanstva. Zakon naj bi poleg tega zagotovil večji poudarek na varnosti oseb v zasebnem proštom ter vzpostavil soodgovornost lokalnih skupnosti ter policije pri zagotavljanju varnosti s podelitvijo pooblastil občinskim redaijem.
Zakon med prekrški denimo navaj a vsiljivo beračenje, nespodobno in drzno vedenje, vsiljivo ponujanje spolnih uslug, zbujanje nestrpnosti, motenje miru s povzročanjem hrupa, prenočevanje na javnem kraju, uporabo nevarnih predmetov, poškodovanje uradneganapisa, vandalizem, nedovoljeno zbiranje prostovoljnih prispevkov in nedostojno vedenje do uradnih oseb.
Po novem bodo imeli nekatere nove pristojnosti tudi občinski redarji. Tako bodo lahko kaznovali nedostojno vedenje, beračenje, poškodovanje javnega napisa, pisanje po objektih, vandalizem, kampiranje na
javnem kraju ter uporabo nevarnih predmetov. Žakon uvaja tudi posebno policijsko pooblastilo za zagotovitev javnega reda, in sicer izključitev energetskih virov, elektrike, plina ah vode.
Državni zbor je zakon dopolnil z določbo, s katero je osebam, mlajšim od 16 let, med 24. in 5. uro zjutraj prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ah skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se točijo alkoholne pijače.
Predstavnik za stike z javnostmi na Policijski upravi Krško Stefan Hren je povedal, da v času od veljavnosti zakona večjih kršitev policisti na tem področju niso zaznali. Kontrolo izvajajo v sklopu svojega rednega dela. Tudi nihče od gostincev jih še ni poprosil za posredovanje, če mladoletni gostje ne bi hoteh upoštevati zakona. Sicer pa so za kršitve tudi v takšnih primerih predvidene sankcije za gostince oziroma odgovorne osebe na javnih prireditvah - globa lahko znaša od 200.000 do enega milijona SIT. STA/J.K.
Med sankcijami za prekrške zakon za pretepanje predvideva med 100.000 in 300.000 SIT kazni. Kdor koga udari, pa bo kaznovan z 80.000 do 150.000 SIT globe. Za nedostojno vedenje, prepiranje in vpitje na javnem kraju bo potrebno odšteti med 25.000 in 100.000 SIT, za takšno vedenje do uradne osebe pa med 100.000 in 200.000 SIT. Vsiljivo ponujanje spolnih uslug bo sankcionirano s 50.000 do 100.000 SIT, vsiljivo beračenje pa z globo v višini 10.000 SIT.

Ker se prav v počitniškem času dogaja še več različnih prireditev za mlade kot sicer in ker imajo mladi tudi več časa za zabavo, nas je zanimalo, kako je “hora legali ” ali “policijska ura ” sprejeta med Posavci.
Beno Košir, študent iz Sevnice:
Slišal sem, da se pripravlja tak zakon, nisem pa podrobno spremljal, kako je nastajal in odzive javnosti. Ne podpiram tega, da država omejuje zadeve, ki so stvar vzgoje v družini. Spominjam se, da sem svojo prvo nočno zabavo doživel v sedmem razredu, seveda s soglasjem staršev.
Adriana, mamica iz Krškega: Ne
predstavljam si, da bi moj otrok pri petnajstih, šestnajstih ponočeval po lokalih. Tega sama nisem počela, še pri osemnajstih sta bila v okviru šolske zabave z menoj starša. Ne čutim, da sem zaradi tega kaj zamudila Zakon, ki omejuje ponočevanje, podpiram. Končno so tako na odgovornost pozvani tisti starši, ki so svoje vzgojiteljske dolžnosti zanemarili.
Jožica Ajnihar, trgovka iz Sevnice: Imam dve deklici, starejši je 11 let. Ne predstavljam si, da bi ji čez par let dovolila ponočevati, ker tudi sama tega v tako rosnih letih nisem počela. Mladostniku morajo omejitve skozi vzgojo postavljati starši, ni pa nič narobe, če to z zakoni in uredbami podpre še država. Zato ta zakon o omejevanju ponočevanja otrok podpiram.
Prvi krožišči prinašata odrešitev, pa tudi nekaj zagat v prometu
Odprli krožišči
Sevnica, Boštanj - Minister za promet Janez Božič ter minister za okolje in prostor Janez Podobnik sta namenu predala novozgrajeni krožni križišči. Vrednost gradbenih del krožišča v Boštanju znaša 90 milijonov SIT, vrednost izvedenih del pri gradnji krožnega križišča v Sevnici pa je 116,6 milijona SIT. Pri tem znaša delež Direkcije za ceste v okviru Ministrstva za promet 92,6 milijona SIT, občina Sevnica pa je prispevala 24 milijonov.
Krožno križišče v Boštanju je bilo zgrajeno v sklopu infrastrukturnih ureditev ob izgradnji hidroelektrarne (HE) Boštanj kot prve v verigi petih predvidenih HE na spodnji Savi. Gradbena dela je iz vodnega sklada v celoti financiralo sevniško javno podjetje Infra, krožišče pa omogoča varnejše vključevanje vozil iz smeri Sevnice in Boštanja na glavno cesto Celje - Krško, s čimer je povečana tudi sama pretočnost prometa. Gradnja krožnega križišča v Sevnici pa je bila izvedena v okviru predvidene rekonstrukcije regionalnih cest Boštanj - Planina ter Sevnica - Brestanica. Štirikrako krož-
Gostje ob odprtju krožišč
no križišče naj bi predvsem omogočalo boljšo pretočnost
Z izgradnjo krožišča v Boštanju pa so se še poslabšale razmere v zvezi z dolgim čakanjem na glavni cesti ob zaprtem železniškem prehodu v Dolenjem Boštanju. Na problem predolgo spuščenih zapornic, ki ohromijo življenje, občina opozaija že nekaj časa, z izgradnjo krožišča pa se ob zaustavitvi prometa na glavni cesti blokirajo tudi smeri za Sevnico in Boštanj. S protokolom, kije bil podpisan novembra lani, sta se ministrstvi za promet in okolje sicer obvezali za izgradnjo podvoza pod železniško progo, vendar bo zaradi postopka spremembe državnega lokacijskega načrta podvoz zgrajen šele čez nekaj let.
Da bi omilili problem in našli začasno rešitev, so se na sestanku v Sevnici sešli predstavniki občine, Holdinga Slovenske železnice, Javne agencije za železniški promet in podjetja Iskra Sistemi. Tema pogovorov je bila preureditev signalno-vamostnih naprav za zavarovanje nivojskega križanja glavne ceste Celje-Dmovo z regionalno železniško progo Sevnica-Trebnje v Dolenjem Boštanju. Na sestanku so obravnavali možne tehnične rešitve skrajšanja časov spuščenih zapornic na tem prehodu. Zaradi strogih varnostnih predpisov, ki veljajo za prevoze po železnici, in prostorskih omejitev za postavitev elementov signalnih naprav, nobena rešitev ni enostavna ali poceni. Približna ocena vrednosti najcenejše variante je 7 milijonov SIT. Strokovnjaki podjetja Iskra Sistemi bodo Javni agenciji za železniški promet predložili ponudbe za pripravo potrebne dokumentacije in realizacijo posegov. Na ponovnem sestanku bo zaradi dogovora o finaciranju in izvedbi projekta - sodelovala tudi Direkcija Republike Slovenije za ceste.
prometa ter večjo prometno varnost. Minister Podobnik je ob slavnostnem odprtju krožišč dejal, da so opravljena dela rezultat uspešnega sodelovanja države z lokalno skupnostjo. Božič pa je izpostavil predvsem prizadevanje njegovega ministrstva za pridobivanje dodatnih sredstev od države za modernizacijo državnih cest. Kot je poudaril, je namreč več kot 50 odstotkov teh cest v državi v slabem stanju. Kot je dodal Božič, naj bi avtocestni križ v državi uspešno zaključili do leta 2008, za modernizacijo železniškega omrežja ter uresničitev projekta tretje razvojne osi pa bo potrebno najti še ustrezne vire financiranja. Ta obsežna projekta naj bi se po njegovih besedah zaključila predvidoma do leta 2025. Kot navajajo v direkciji za ceste, seje število prometnih nesreč z izgradnjo krožnih namesto klasičnih, nivojskih križišč v povprečju zmanjšalo za 75 odstotkov, občutno blažje pa so tudi posledice teh nesreč.
Nada Černič Cvetanovski
Eles Gen zdaj Gen energija
Krško - Nadzorni svet družbe Gen energija, ki ga je v začetku julija imenovala vlada, seje pred kratkim sestal na prvi seji. V skladu z aktom o ustanovitvi družbe so nadzorniki za svojega predsednika imenovali Igorja Šalamuna, direktorja direktorata za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo, njegov namestnik pa je postal Miran Stanko. Nadzorniki so tudi ugotovili, da Gen energija posluje v skladu s poslovnim načrtom.
Družba Gen energija je nastala s preimenovanjem Eles Gena, kar je bilo predvideno že z njegovo izdvojitvijo iz Elesa, s tem pa se je iz finančne preoblikovala v specifično energetsko družbo.
V nadzornem svetu družbe so poleg Šalamuna in Stanka še Ljubo Fabjan, Ivan Molan in Danilo Marin. Nadzorni svet se je med drugim seznanil tudi z razvojem družbe ter pregledal informacijo o polletnem poslovanju. Glede na že predstavljene načrte družbe pod vodstvom Martina Novšaka namerava družba letos v nove proizvodne zmogljivosti vložiti 1,5
milijarde SIT, predvsem za sodelovanje pri izgradnji spodnjesavskih hidroelektrarn. Sodelovanje v omenjenem projektu sicer spada v predviden sklop investicij v
Miran Stanko
obnovljive vire energije ter izvrševanje strategije družbe, ki jo je sprejela vlada.
Družba s prodajo električne energije že utrjuje svoj položaj na trgu kot nosilec drugega energetskega stebra, ob tem pa opravlja tudi pomembno nadzorno funkcijo v Nuklearni elektrarni Krško (NEK). Gen energija ob tem izpolnjuje tudi obveznosti do sklada za razgradnjo NEK. Kot je znano, družba upravlja z okrog 20 odstotki celotne električne energije v državi, ima okrog 20 milijard SIT letnega prometa ter razpolaga s polovico energije iz NEK. STA
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Lokalni skupnosti z odločitvijo ni treba hiteti
Radioaktivni odpadki, predvsem tisti, ki so nizko ali največ srednje radioaktivni (NSRAO), so v Posavju zadnje čase že skoraj običajna tema pogovorov. To “popularnost” teme lahko pripišemo dejstvu, da so se k sodelovanju v postopku umeščanja odlagališča NSRAO med osmimi slovenskimi občinami v letu 2005prijavile tudi tri posavske občine - Brežice, Krško in Sevnica.
Poiskati lokacijo za odlagališče NSRAO in to odlagališče tudi zgraditi je v vsaki državi zahtevna naloga, ki pa se ji ne more izogniti. Če imamo jedrsko elektrarno, je za odpadke, ki nastanejo pri proizvodnji jedrske energije, treba poskrbeti. Prav tako je treba poskrbeti npr. za odpadke, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije v termoelektrarni. Pa tudi če ne bi imeli jedrske elektrarne, bi imeli nekaj radioaktivnih odpadkov, saj se radioaktivni viri koristno uporabljajo v medicini in industriji in raziskavah.
Javnost se na eni strani dobro zaveda, da je ustrezno ravnanje z odpadki (komunalnimi, nevarnimi, industrijskimi, radioaktivnimi...) izredno pomemben del varstva okolja. Na drugi strani pa vidijo v odpadkih vzrok za onesnaževanje okolja. Kaj torej storiti? Posameznik mogoče lahko reče, naj ta problem reši nekdo drug na tujem dvorišču, država pa tega ne more. In zato mora zgraditi objekt, v katerega bomo lahko varno in trajno odložili nizko in srednje radioaktivne odpadke. Rok za potrditev lokacije odlagališča je leto 2008, za začetek obratovanja odlagališča pa 2013.
Odlagališče nizko in srednje radiaoktivnih odpadkov predstavlja precejšen poseg v prostor v širšem smislu, kot tudi poseg v naravno okolje. Seveda mora biti tak poseg skrbno načrtovan in premišljen v naprej. Predvideti je potrebno morebitne negativne posledice, ki jih povzroči, ovrednotiti njihovo nevarnost in načrtovati potrebne ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostno rabo virov, da negativne posledice preprečimo. V primeru izgradnje odlagališča radiaoktivnih odpadkov imamo kar štiri zakone, ki zagotavljajo, da bo objekt dobro načrtovan. Tako kot za vse posege v prostor, je treba upoštevati Zakon o urejanju prostora in Zakon o graditvi objektov, poleg tega imamo še Zakon o varstvu okolja, saj gre za objekt, ki bi lahko pomembno vplival na okolje, pa še Zakon o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti, saj gre za jedrski objekt.
Odlagališče nizko in srednje radiaoktivnih odpadkov je objekt državnega pomena, zato njegovo načrtovanje ter umeščanje v prostor poteka z državnim lokacijskim načrtom (DLN). Postopek priprave DLNje natančno določen. Začne se z javno 1. prostorsko konferenco; na kateri se potrdi program priprave DLN. Za odlagališče NSRAO je bila 1. prostorska konferenca v novembru 2004. ko je bil sprejet nekoliko drueačen Proeram priprave DLN za odlagališče NSRAO. kot je običajen v primeru drugih poseeov v prostor. Posebnost Programa priprave DLN za odlaeališče NSRAO v primerjavi z drugimi posegi v prostor ie. da javnosti omogoča veliko več sodelovanja že od samega začetka in zainteresirano javnost vključuje kot enakopravne partnerje pri dogovarjanju o tem posegu v prostor.
Skozi lokalno partnerstvo lahko javnost ves čas priprave DLN vpliva na posamezne rešitve pri načrtovanju. V drugih primerih je ta vpliv omejen na čas javnih razgrnitev poročil o vplivih na okolje v okviru presoje vplivov na okolje. Zato je lokalno partnerstvo, ki trenutno začenja z delovanjem tudi v občini Krško, tako pomembno. Posebnost Programa priprave DLN za odlagališče NSRAO je tudi ta, da lokalna skupnost lahko iz postopka izstopi brez kakršnihkoli posledic ali obveznosti, vse dokler se ne strinja s predlogom državnega lokacijskega načrta. Tako z odločitvijo v lokalni skupnosti ni potrebno hiteti, saj ima javnost na voljo dovolj časa, | da se dodobra seznani s načrtovanim posegom v prostor, njegovimi posledicami in možnostmi, ki jih ponuja lokalni skupnosti. Možnosti za odgovorno in premišljeno odločitev v lokalni skupnosti so tako vsekakor večje.
KOMIINNUUU raSTOMK IZtOtA LOKACIJE
Na 2. prostorski konferenci, ki bo v začetku naslednjega leta, bodo predstavljene različne variante umestitve odlagališča. Po javni obravnavi bo sprejeta najustreznejša varianta, za katero se bo izdelal predlog državnega lokacijskega načrta. Tega pa bo, če bo sprejemljiv za lokalno skupnost, po javni obravnavi in usklajevanju, potrdila vlada. Sele po potrditvi državnega lokacijskega načrta se lahko začne s pridobivanjem gradbenih dovoljenj za objekt.
Prikaz povezav med postopkom priprave državnega lokacijskega načrta za odlagališče NSRAO in vključevanjem lokalnih skupnosti v izbor lokacije.


l
~T
Postom* ubila« DIN

j JL,
j / !	1
<*w»«


KRONIKA
Policisti ovadili tri moške zaradi spolnih napadov na otroke, mlajše od 15 let
Zlorabljali otroke
Krško - Da tudi Posavje ni imuno za pojave pedofilije oziroma spolnih napadov na osebe, mlajše od 15 let, kažejo policijski podatki. Tako so letos na varno spravili že kar nekaj sumljivih ljudi; med njimi artiškega duhovnika Karlija Jošta, pred kratkim pa so ovadili še tri osebe.
Sektor kriminalistične policije PU Krško je v času od 23. junija pa do 14. julija letos na Okrožno državno tožilstvo v Krškem podal tri kazenske ovadbe zaradi suma storitve treh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlaj šo od 15 let, dveh kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva ter kaznivega dejanja spolnega nasilja. Kaznivih dejanj so osumljeni trije moški iz Posavja, stari 36, 53 in 57 let. Med njimi ni še enega posavskega župnika, za katerega je glas ljudstva tudi namigoval, da “nadleguje” osebe, mlajše od 15 let. Na Policijski upravi Krško so ta primer zaključili s poročilom okrožnemu državnemu tožilstvu, saj niso bili ugotovljeni vsi elementi kaznivega dejanja.
Prvo kazensko ovadbo zaradi spolnega napada in spolnega nasilja so kriminalisti Podali zoper 36-letnika, ki se je, kot se sumi v kazenski
ovadbi, v času od septembra 2004 pa do konca junija 2005 znašal (verbalno, z otipavanjem in podobno) nad takrat še ne 15-letno deklico, ki jo je poznal preko prijateljev. V juliju 2005 je isti osumljenec žrtev, kije bila takrat že stara 15 let, poskušal prisiliti v spolni odnos, a mu je uspela pobegniti.
Druga kazenska ovadba je podana zoper 5 3-letnega osumljenca zaradi suma storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let in dveh kaznivih dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gra-
diva. Kriminalisti so ugotovili, da je osumljeni v času od začetka leta 2004 pa do konca junija 2005 zlorabil takrat 12-letno deklico in jo nagovarjal v razne spolne aktivnosti, pred tem pa že kakšno leto prej vabil v svoje prostore dečke in deklice, stare med 6 in 12 let ter jim predvajal pornografske videokasete. Predvajanje pornografskega gradiva ter prisiljenje v različne spolne aktivnosti naj bi osumljeni v leti 1997 in 1999 že izvrševal tudi nad takrat 14-letno deklico, ki je prihajala na obiske k sosedom.
Julija so kriminalisti podali kazensko ovadbo še zoper
57-letnega osumljenca, ki je osumljen kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ker naj bi zlorabil svoj položaj; v varstvo mu je bil namreč zaupan 7-letni deček, s katerim sta sicer v sorodstvenem razmerju, po neuradnih podatkih naj bi bil njegov dedek. Po ugotovitvah kriminalistov je osumljeni v letošnjem letu nagovarjal 7-letnega otroka k otipavanju in samozadovoljevanju, dogajanje pa so odkrili in prijavili njegovi starši.
Kriminalisti in policisti so prišli do informacij o omenjenih sumih kaznivih dejanj — poleg klasičnih policijskih oblik dela - s pomočjo šolskih svetovalnih delavcev (v okviru projektov o spolnih zlorabah), centrov za socialno delo in sodelovanju staršev žrtev. Omenjena kazniva dejanja se namreč pogosto dogajajo med osebami, ki so jim žrtve zaupane v varstvo ali jim žrtve^zaupajo, ker jih poznajo. N.C.C.
Nekdanji artiški župnik Karli Jošt se še vedno nahaja v hišnem priporu v duhovniškem domu v Mariboru. Pripor mu je bil podaljšan, sojenje pa lahko pričakujemo po sodnih počitnicah. Za dejanja, ki so v obtožnici očitana 64-letnemu Joštu, je zagrožena kazen od enega do desetih let zapora.
Karlija Jošta je kot župnijskega upravitelja v Artičah in na Sromljah s 1. avgustom zamenjal Janez Turinek, dosedanji kaplan v Brestanici.
Za smrt očeta štiri ; leta zapora
Krško - Matjaž Kodrič, 20-letni mladenič, ki je septembra lani v vasi Brezje pod Gorjanci ubil svojega očeta, je bil obsojen na štiri leta zapora, obvezno pa se bo moral zdraviti zaradi alkoholizma. Izvedenec je namreč ugotovil, da Kodrič zaradi alkohola ni bil prišteven in se ni zavedal svojega dejanja. Tudi nasploh je mladenič obilo pil, zato se bo moral zdraviti.
Sicer pa je preiskava pokazala, daje bil v družinskem pretepu oče Vladislav Kodrič tako hudo poškodovan, da je na kraju nesreče umrl. Tako Matjaž kot njegova mati sta hotela prikazati, da je šlo za nesrečo, a zdravnica ni nasedla njunim besedam. Sprva je bila ovadena tudi mati Alojzija, a je bila ovadba zoper njo zaradi pomanjkanja dokazov umaknjena. N.C.C.
Pripor podaljšali
Krško - Na zadnji obravnavi sta zagovornika obdolženega Evgena Komočarja in Mihaela Glogovška predlagala, da se °nienjenima odpravi pripor oziroma da se zanju odredi hišni Pripor, ki bi ga prestajala vsak na svojem domu. Okrožni državni l°žilec je nasprotoval odpravi pripora zaradi teže kaznivega dejanja, zaradi skrbi za zdravje občanov in tudi zaradi ponovitvene nevarnosti. Tudi še ni strinjal z uvedbo hišnega pripoji, saj meni, da Glogovšek ne more biti v hišnem priporu na tokaciji, kjer naj bi pred časom izvrševal kazniva dejanja.
Zunajobravnavni senat je obema obdolženima podaljšal Pripor, obravnava pa se bo nadaljevala 4. septembra. P.U.
Črna sobota
Posavje - Neurje, ki se je v soboto razbesnelo v Posavju, je povzročilo nemalo težav, saj je lomilo drevje, strela pa je udarila v stanovanjsko hišo v Gabrijelah. Poleg tega se je zgodilo kar nekaj prometnih nesreč. V Župelevcu je osebno vozilo zapeljalo s ceste, v nesreči seje ena oseba poškodovala in sojo odpeljali v brežiško bolnišnico. Zdravniško pomoč je potrebovala tudi oseba, ki seje poškodovala v prometni nesreči na Mali Dolini. Na cesti Sevnica -Trebnje, kije bila tega dne zaradi dirke motoristov in veselice v Tržišču zelo “oblegana”, pa sta se zgodili kar dve prometni nesreči. Zaradi nesreče pred naseljem Jelovec, v kateri seje ena oseba poškodovala, je bila kar nekaj časa zaprta cesta. Druga nesreča se je zgodila na Radni, v njej pa sta bili udeleženi dve vozili. Tri udeležence so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. N.C.C.

Še preden so vsi vpleteni, vključno s policijo in vlečno službo, “rešili” primer na Radni, se je ulil dež.
Priporočilo lastnikom koles
Posavje - V zadnjih tednih so na območju Posavja, predam v Brežicah z okolico, v porastu tatvine koles. Zato poli-Clsti lastnikom koles svetujejo, da za svoja kolesa ustrezno Poskrbijo, da jih hranijo v zaklenjenih prostorih, na javnih to^jih (pred trgovinami, lokali, železniško in avtobusno po-stajo ipd.) pa ne puščajo brez nadzora. Kolesa je potrebno Vedno, ko lastnika ni zraven, primemo zavarovati z ustrezno ^mostno ključavnico in sicer tako, da je kolo pripeto h 'tokšnemu fiksnemu predmetu - na primer k nosilcem za kolesa, Pri čemer je potrebno paziti, da ne bo priklenjeno samo sprednje °to, ki se da pri novejših kolesih relativno enostavno odviti.
Da bi v primeru, če do tatvine pride, policisti kolo lažje , Akrili, priporočajo, da si lastniki izpišejo serijske številke, °|esa fotografirajo ali na skritih mestih označijo. Vse to bo Policiji v veliko pomoč.
Počasneje je varneje
Slovenija, Posavje - Od 1. do 16. julija je v Sloveniji potekala preventivna akcija “Hitrost - počasneje je varneje”. Nosilec akcije je bilo Ministrstvo za notranje zadeve oziroma policija, z njo pa so želeli vplivati na vedenja voznikov in posredno zmanjševati najhujše posledice prometnih nesreč.
Hitrost kot vzrok prometnih nesreč je na cestah v Posavju v prvem polletju letošnjega leta še vedno na prvem mestu med vzroki nesreč in posledicami udeležencev v prometnih nesrečah.
V času izvajanja aktivnosti so policisti na območju Posavja ugotovili 387 kršitev prekoračitev hitrosti. Pri tem so ugotovili, da so vozniki največkrat prekoračili hitrost v naseljih - v 220 primerih, zunaj naselja pa v 167 primerih.
S podobnimi aktivnostmi, ki so uperjene proti najhujšim kršiteljem cestno prometnih predpisov, bodo nadaljevali. N.Č.C.
Sprehajalci nejevoljni zaradi štirikolesnikov
Posavje - V razgretih dneh letošnjega poletja marsikdo išče senco in mir v bližnjih gozdovih. Zal pa tudi sprehod po gozdu ni več tisto, kar je bil. Sprehajalci se pritožujejo nad vozniki motorjev štirikolesnikov, ki hrumijo po gozdnih poteh in pešce navdajajo z nelagodjem. Zakon sicer tega ne dovoljuje, a kaj, ko je nekje treba preizkusiti novo “igračo”, kazen za kršitelje pa je simbolična.
Zakon o varnosti cestnega prometa pojasnjuje tudi pojem štirikolesnika in ga razvršča na “električne” avtomobilčke, ki se kot ekološka vozila uporabljajo za prevoz tovora in oseb, ter na motorje štirikolesnike. Iz Policijske uprave Krško so bili v odgovoru natančni in so navedli, da zakon opredeljuje štirikolo z nazivno močjo motorja največ 4 kW in hitrostjo največ 45 km/h, za kar zadostuje H kategorija vozniškega izpita, ter štirikolo z nazivno močjo do 15 kW, ki se upravlja z B kategorijo.
Pri nas za voznike štirikoles v prometu veljajo enaki predpisi, kot za ostale udeležence po Zakonu o varnosti cestnega prometa. Vožnjo po gozdovih in travnikih pa opredeljuje Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Ta v svojem 1. členu pojasnjuje, daje na območju Slovenije v naravnem okolju prepovedano voziti, ustavljati, parkirati ah organizirati vožnje z motornimi vozili, kolesi s pomožnim motorjem in drugimi prevoznimi sredstvi, ki z močjo lastnega motoija omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca.
Nadzor nad izvajanjem uredbe opravljajo inšpektorji za varstvo okolja, tudi inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo, na zavarovanih območjih naravnih parkov pooblaščeni nadzorniki in seveda tudi policija. Kazni za kršitelje so za fizično osebo med 5.000 in 10.000 SIT, za pravno osebo najmanj 500 tisoč SIT.
Policija v Posavju zaradi prepovedane vožnje v naravi v povprečju na leto kaznuje štiri voznike. B.D.
Smrt v zaporu
Dob - Med prestajanjem kazni je v zaporih na Dobu umrl 35-letni Ivan Prah. Prah, ki je začel prestajati kazen februarja letos, je bil obsojen zaradi spolne zlorabe in zanemarjanja svojih mladoletnih otrok. Obravnavali so ga krški kriminalisti, saj je nekaj časa živel na Senovem, prej pa je živel v Ljubljani.
V zaporu je menda začel tožiti, da mu dreveni roka in da ga stiska v prsih. Še isti dan je umrl. N.C.C.
Policisti opozarjajo
Posavje - V reki Krki so bila že večkrat najdena neksplodira-na bojna telesa, nazadnje so pred kratkim v bližini Velikega Mraševa našli tri letalske granate, ki verjetno izvirajo še iz 2. svetovne vojne. Policisti so kraj zavarovali, pirotehniki pa so eksplozivna telesa odpeljali na uničenje. Neeksplodirana eksplozivna telesa so se nahajala na mestu, kjer se običajno kopajo otroci in mladostniki, zato policisti opozarjajo na previdnost ob podobnih najdbah. O najdbi min, granat, bomb in podobnih eksplozivnih teles je potrebno nemudoma obvestiti policijo ali Regijski center za obveščanje, predmetov pa se najditelji ne smejo dotikati. Policisti posebnih zavarovalnih ukrepov na tem območju ne bodo izvajali, je povedal Robert Perc iz PU Krško, saj so takšne najdbe večinoma naključne.
Ni odveč opozorilo, da so takšna eksplozivna telesa lahko smrtno nevarna, saj lahko zaradi starosti vžigalnikov in polnjenja pride do eksplozije s tragičnimi posledicami že ob kakršnemkoli premikanju. Prevzem, hrambo in uničenje je zato potrebno prepustiti strokovnjakom pirotehnikom.
113 - 113
Namesto na črpalko po gorivo v vas
Raka - Policisti Policijske postaje Krško so bili obveščeni, da je prišlo do kršitve javnega reda in miru na Raki. Ugotovili so, da sta dva moška, stara 47 in 40 let, ter ženska, stara 51 let, vsi so bili iz okolice Novega mesta in Krškega, hodili od hiše do hiše in pri domačinih zahtevah, da jim v avtomobil nalijejo gorivo. Ker so bili pri tem po ugotovitvah policistov nesramni in vsiljivi, so jim izdali plačilni nalog.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
Romi bi želeli “svoje” parcele brez plačila
Grožnje iz Kerinovega grma
Krško - V romskem naselju Kerinov grm pri Krškem stoji okoli 30 na črno zgrajenih hiš. Za legalizacijo gradenj in pridobitev lastništva bi morali Romi odkupiti parcele po ceni 6 evrov za m2. Ko je v naselju stekla akcija obveščanja o pogojih odkupa, ki jih nudi občina, sta romska svetnika z Dolenjske razširila informacije, da so upravičeni parcele dobiti v last brezplačno. Na svojo pest je v Kerinovem grmu dajal obljube o dodatnih ugodnostih tudi predsednik Zveze Romov Jožek Horvat Muc.
Aleksandra Libenšek in Olivera Mirkovič že vrsto let z različnimi projekti in akcijami delujeta v romskem naselju Kerinov grm. Zaradi poznavanja stanovalcev naselja ju je Občina Krško angažirala, naj Rome seznanita s postopkom možne legalizacije njihovih hiš in koliko bi to stalo. Večina družin bi morala za komunalno urejeno zemljišče odšteti približno milijon SIT. Občina ponuja ob gotovinskem plačilu v enkratnem znesku tudi možnost obročnega odplačevanja.
V času, ko sta Mirkovi-čeva in Libenškova Romom razlagali, kaj pomeni in kaj jim prinese legalizacija hiše,
so se preko dveh romskih svetnikov iz dolenjskih občin širile dezinformacije. Razlagala sta, da morajo Romi dobiti zemljo zastonj, ker je zanjo občina dobila denar iz državnega proračuna. Tako je bil interpretiran tudi nastop predsednika Zveze Romov Jožeka Horvata Muca na nedavni okrogli mizi v Krškem, ki je dejal, da je v državnem proračunu dovolj denarja za nakup zemljišč v romskih naseljih po Sloveniji, le občine morajo pokazati voljo, da s prijavo pridejo do njega. Taka poenostavitev v primeru Kerinovega grma ne drži. Občina je od države dobila le del potrebnih sredstev za odkup
Romski zaposlitveni center
Krško, Brežice - Občina Škocjan je nosilka projekta “Romski zaposlitveni center”, ki ga ustanavlja 15 občin z romskim prebivalstvom, med njimi sta tudi Krško in Brežice. Ta javni zavod bo imel sedež v Novem mestu. Občine ustanoviteljice vanj vložijo zgolj ustanovni kapital - vsaka 30.000 SIT - in niso zavezane finančno pokrivati njegovega delovanja. Za začasno pokrivanje stroškov zavoda je denar zagotovljen iz programa Equal.
Evropski proračun namenja sredstva tudi za področje sociale oziroma ustvarjanje okolja enakih možnosti. Občina Škocjan je ocenila, da bi bilo skozi projekt Equal smiselno poskusiti bolj uspešno reševati romsko zaposlitveno problematiko, saj je ta populacija s svojimi navadami specifična in potrebuje drugačen pristop. Idejo za
takrat pokazal dobre rezultate, bo kasneje financiranje prevzela država, v nasprotnem pa ga občine lahko ukinejo.
Koordinatorici projekta Darinka Povše in Blanka Matko pravita, da bodo v novem zavodu razvijali motivacijo za delo pri Romih in se posvečali njihovim potencialnim delodajalcem za uspešno realizacijo zaposlitev
Darinka Povše in Blanka Matko
ustanovitev Romskega zaposlitvenega centra je podprlo 15 slovenskih občin in večina med njimi, tudi Krško, je že sprejela potrebni odlok za ustanovitev tega javnega zavoda. Občina Brežice bo to storila na avgustovski seji občinskega sveta.
Vsako od pristopnic bo ustanovitev zavoda stala zgolj 30.000 SIT in nima nobenih obveznosti v zvezi z njegovim delovanjem. Do oktobra 2007 je denar za plače zaposlenih in materialne stroške zagotovljen iz programa Equal. Če bo Romski zaposlitveni center do
ter vključevanje Romov v aktivno politiko zaposlovanja. Njihovo delo bo dobrodošla pomoč Zavodu za zaposlovanje, ki seje že doslej s posebnimi programi trudil za zaposlovanje Romov, a večinoma neuspešno. Med njimi je več kot 90-odstotna brezposelnost. “To so ljudje posebnih navad, vendar so med njimi tudi takšni, ki res želijo priti do zaposlitve. Če bomo s pravim pristopom vplivali na spremembo nekaterih njihovih pogledov, bo to koristno za vse”, pravi Darinka Povše. B.D.
zemlje od pravih lastnikov in urejanje projektne dokumentacije za naselje, razliko je financiral občinski proračun. Država še enkrat za urejanje zemljiškega vprašanja za Kerinov grm ne bo dala denarja. Kar pa je občina dobila za urejanje zemljiškega vprašanja, je upoštevala pri oblikovanju cene stavbnega zemljišča, ki je temu primemo znižana.
A plasirane dezinformacije so stanovalce naselja tako razburile, da je eden od Romov Libenškovi in Mirkovičev! resno zagrozil z likvidacijo, preko njiju pa je grozil tudi županu Franciju Bogoviču. Do umiritve situacije se Kerinovega grma izogibata, nato se bosta ponovno lotili natančnega pojasnjevanja vsaki družini posebej.
Doslej je bilo “obdelanih” 18 družin in med njimi so se
trije odločili za gotovinski odkup zemlje, štirje naj bi še razmišljali v tej smeri, prevladuje pa interes za obročno odplačevanje do treh let. Nekaj družin bi zmoglo obročni odkup v daljšem obdobju od treh let, tri družine, kjer so starejši, brez majhnih otrok (brez otroškega dodatka), pa s svojimi prihodki na noben način ne bodo zmožne odkupiti parcele.
Predsednica nedavno ustanovljenega romskega društva v Krškem Nataša Brajdič je zaradi vroče situacije v Kerinov grm ponovno povabila na obisk Jožeka Horvata Muca iz Zveze Romov. Slednji mora popraviti škodo, ki jo je povzročil z lažnimi obljubami, da bo pri Bogoviču dosegel nižjo ceno za zemljo od 6 evrov po m2 ter priklop elektrike mimo predpisanega postopka. B.D.
Največ prinese opremljanje hotelov
Sevnica - Stilles je v letošnjem prvem polletju ustvaril preko 4 milijone evrov prihodkov, kar je za 40 odstotkov večja realizacija glede na enako obdobje lanskega leta. To so dosegli na račun opremljanja večjih hotelov, kar je njihov glavni vir preživetja, saj prodaja lastnega programa v skupnem dohodku predstavlja le 25 odstotkov.
“Letos smo uspeli opremiti šest večjih hotelov od Hrvaške, Čme gore, Amerike do Rusije. Pred dnevi so ravno odprli hotel Peter 1. v Moskvi. Povečan obseg poslov s 150 zaposlenimi ne bi zmogli realizirati, zato smo angažirali kooperante in začasne pogodbenike. Čeprav so bili vmes hoteli visokega razreda, na primer Ritz Carlton v Moskvi s šestimi zvezdicami, je bilo vse opravljeno po standardih. Velika prednost Stille-sa je namreč, da obvladuje inženiring, torej vodenje takšnih projektov, kjer je preko noči potrebno povečati kapacitete proizvodnje. Ne moreš pa se preko noči naučiti obvladovati vseh potrebnih ko-
rakov za takšno organiziranost in tukaj je na ostrem globalnem trgu naša prednost”, pravi direktor Stefan Teraž.
Teraž, ki je v podjetju 25 let, od tega 20 let na vodilnih položajih, je na čelo uprave stopil z letošnjim marcem. Z organiziranostjo dela ni zadovoljen in uvaja spremembe. Pravi, da je najtrši oreh pri ljudeh doseči spremembo miselnosti in navad, da bi vlekli dobri in ne slabi zgledi. Pomembna je učinkovitejša komunikacija med službami in hitri odzivi in poštenje. “Pričakujem, da bo kolektiv sprejel takšen pogled, ker je nujen za stabilno in uspešno nadaljnjo pot,” še dodaja Teraž. B.D.
Občasne zapore osrednjih mestnih ulic
Brežice - Že nekaj časa se Brežičani soočajo z ovirami v prometu zaradi plinifikacije mesta. Doslej so to v največji meri čutili le prebivalci posameznih ulic, od ponedeljka dalje pa se bodo s tem srečevali vsi tisti, ki bodo želeli potovati skozi središče mesta. V ponedeljek so se namreč začela dela na izgradnji plinovodnega omrežja in hišnih priključkov na Trgu izgnancev, Ulici stare pravde od Bizeljske ceste do gradu, na Bizeljski cesti in Razlagovi ulici. Dela bodo potekala vsak dan od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer, razen nedelje; če bo šlo vse po načrtih, bodo trajala do božiča, in v tem času bo na teh osrednjih brežiških ulicah prihajalo do občasnih delnih ali popolnih zapor v prometu, napoveduje odgovorni vodja del Milan Žohar iz podjetja Eurowork. J.K.
Obratovanje nuklearke ni ogroženo
Krško - Kljub nižjemu vodostaju Save ni ogroženo obratovanje Nuklearne elektrarne Krško, ki dela s polno zmogljivostjo in z večjo nazivno močjo. Ta sedaj znaša 727 megavatov na električnem generatorju, so pokazale meritve na pred kratkim zaključenih testiranjih.
Povečana nazivna moč jev prvi vrsti dosežena z zamenjavo obeh nizkotlačnih turbin med letošnjim remontom. Nove turbine, ki jih je dobavil japonski Mitsubishi, imajo boljši izkoristek in predstavljajo najsodobnejšo tehnološko rešitev na tem področju. Oba turbinska rotoija sta kovana iz enega odlitka, lopatice so tridimenzionalno oblikovane in z novimi rešitvami je dosežena visoka zanesljivost.
Projekt zamenjave turbinskih rotorjev je potekal tri leta, sama zamenjava pa je bila izvedena v 28 dneh. Obratovanje turbine potrjuje njene izjemno dobre lastnosti, tako glede boljšega izkoristka kot tudi ostalih obratovalnih parametrov.
Z izvedeno posodobitvijo je dosežena za 20 megavatov višja nazivna moč, letna proizvodnja bo v povprečju večja za 150 milijonov kilovatnih ur električne energije. Investicija bo zaradi povečane zmogljivosti in zmanjšanih stroškov vzdrževanja povrnjena v sedmih letih obratovanja. B.D.
Strašek direktor sklada za razgradnjo
Pretekli teden je vlada RS na seji imenovala Janka Straška, ekonomista in strokovnjaka za finance iz Brežic za direktorja Sklada za financiranje razgradnje NEK. Upravni odbor sklada te dni pričakuje sklep vlade, iz katerega bo razviden tudi datum nastopa novega direktorja za štiriletno obdobje.
Župani bi bili še naprej župani
Posavje - V vseh treh posavskih občinah se na jesenske lokalne volitve kot kandidati za naslednji mandat že pripravljajo vsi sedanji župani, kandidate pa napovedujejo tudi v ostalih strankah. V novi občini Kostanjevica na Krki naj bi kandidiral tudi nekdanji prvi mož Krke Miloš Kovačič.
Kandidaturo je že potrdil brežiški župan Ivan Molan (SDS). Po njegovih besedah se v volilnem štabu stranke že aktivno pripravljajo na jesenske lokalne volitve, konkretnejše aktivnosti pa nameravajo začeti avgusta. Njegovi morebitni protikandidati se v Brežicah še niso javno izrazili, vendar jih nameravajo v njegovi stranki vzeti resno.
Svojo kandidaturo je že napovedal tudi sedanji župan Krškega Franci Bogovič (SLS). Povezovanja z drugimi strankami pred volitvami ne predvidevajo, pred jesenjo pa tudi ne nameravajo izvajati posebne predvolilne kampanje. V javnosti se kot morebitni protikandidati v občini Krško že pojavljajo Jože Ribič (SD), ki se namerava javnosti v večji meri predstaviti v septembru, Janez Požar (N.Si), ki pričakuje sprejeto potrditev v stranki ta mesec, sedanji poslanec Stane Pajk (SDS) ter Branko Janc (LDS), ki je svojo kandidaturo že javno napovedal.
Kot “skoraj sigurno” kandidaturo pa je zaradi že zastavljenih razvojnih projektov po-
trdil tudi župan Sevnice Kristijan Janc (SLS), sicer pa v občini Sevnica na volitvah za župana pričakujejo več kandidatov, čeprav so kandidaturo do sedaj javno napo vedah le V LDS s kandidatom Bojanom Lipovškom ter SD s kandidatko Bredo Drenek Sotošek.
V novonastali občini Kostanjevica na Krki pa je kandidaturo za župana kot samostojni kandidat že napovedal podjetnik Franc Curhalek. Kot je dejal, namerava kot morebitni župan posebno pozornost nameniti predvsem razvoju turizma, Kostanjevica na Krki pa naj bi postala svojevrstno turistično in kulturno mesto. Morebitni protikandidati se v še niso izjasnili, kot najbolj zanimivo ime za morebitnega kandidata za župana pa se pojavlja nekdanji direktor novomeške farmacevtske družbe Krka Miloš Kovačič. Slednji naj bi namreč že pred časom v Kostanjevici kupil hišo ter tako še v zakonsko določenem roku postal njen krajan oziroma občan, s tem pa bi izpolnil tudi formalne pogoje za kandidaturo. STA/J.K.
RADIO
BREŽICE
no 88,7 In 95,9 MHz
Biodizel z domačih polj
Brežice - Pred dnevi se je na slovenskih poljih končala žetev oljne ogrščice. Letina zaradi mokre pomladi in zato slabega opraševanja ni bila najboljša, pa tudi zrnje ni najbolj kakovstno. Pri brežiškem podjetju Skala, ki v velikih silosih hrani tudi blagovne rezerve, in odkupuje oljno ogrščico z večjega dela države, bodo vseeno uskladiščili okrog 4000 ton semena. Po besedah Antona Cerjaka, vodje silosov v Brežicah, je seme oljne ogrščice mogoče uporabiti za več namenov, letos pa bodo z novimi partnerji usposobljeni tudi za njegovo predelavo.
Podjetje Biel iz Trzina je namreč v Brežicah kupilo opuščeno zgradbo nekdanje Vinarske zadruge, kamor bodo namestili že naročene stiskalnice za predelavo semen v olje oljne ogrščice. Poleg 1400 ton olja bodo v Brežicah kot stranski produkt pridobili tudi oljne pogače. Olje bo odkupila kemična tovarna Pi-nus iz Rač, ki ga bo nato rafinirala v biološko gorivo biodizel. V njihovi pridelavi okrog 10.000 ton pogonskega goriva bo 1400 ton biodizla s slovenskih polj.
Do konca leta bo po besedah Antona Cerjaka sklen-I jen krog; oljna ogrščica, ki je s svojo značilno rumeno barvo na 2000 ha spomladi obarvala našo krajino, bo v Brežicah uskladiščena in predelana v olje, v Pinusovi rafineriji Pa bo postala pogonsko biološko gorivo biodizel. Ves postopek za okolje ne bo nevaren, pridobljeno gorivo pa bo ekološko neoporečno.
Po vzoru mnogih evrop-
Brežiški žitni silosi
skih držav bi tudi v Sloveniji morali organizirano storiti mnogo več, da bi si zagotovili znatnejše količine neoporečnega goriva. Cerjak je prepričan, da bi z oljno ogrščico lahko posejali najmanj 6000 ha njiv in si tako pridobili 2000 ton biodizla. Okolju prijazno gorivo bi lahko na podeželju koristili za pogon
kmetijskih strojev, saj se biodizel razgrajuje, ne onesnažuje tal in ni agresiven za podtalnico. V naših naravnih parkih bi ga morali uporabljati za terenska vozila, biodizel pa bi seveda bil posebej dobrodošel za javni promet v večjih mestih.
Ne gre pozabiti, da so izpušni plini iz vozil, ki koris-
tijo biodizel, neškodljivi, gorivo ima boljše mazalne lastnosti in motorji ne “klenka-jo”. S pridelovanjem oljne ogrščice, tako Cerjak, zaokrožamo tudi celovit poljedeljski kolobar in bolje izrabljamo površine, ker rastlina služi tudi za praho polj. Za zdaj je setev oljne ogrščice tudi še cenovno ugodna, saj jo je država izenačila z ostalimi poljščinami. Od tod tudi vse številnejši poizkusi tako imenovane “garažne proizvodnje” biodizla in vse večja uporaba biodizla tudi kot nadomestek kurilnemu olju.
Tako kot v tujini spodbujajo pridelovanje oljne ogrščice, denimo celo z ničnimi davčnimi stopnjami, bi morah ravnati tudi v Sloveniji. Posebej še zato, ker se nenehno draži uvozna nafta, in bi tudi zato proizvodnja biodizla, ki nafte v celoti seveda ne more nadomestiti, lahko postala cenovno bolj ugodna.
Vlado Podgoršek
Kostak skrbi za odpadke v Termah Olimia
Krško, Podčetrtek - Kostak Krško je z družbo za ravnanje z odpadno embalažo Slopak v Termah Olimia vzpostavil sistem ločenega zbiranja odpadkov in odpadne embalaže. To je prvi primer celovito rešenega problema odpadkov v zdraviliščih jugovzhodne Slovenije. Po Kostakovem projektu imajo terme z odpadki na letni ravni po novem sistemu 8 milijonov SIT nižji strošek.
Gre za prvi primer trojne pogodbe med zainteresiranim zavezancem in dvema izvajalcema na področju ravnanja z odpadki, je povedal Jože Leskovar iz Kostaka.
Slopak je družba, kije bila ustanovljena za ravnanje z odpadno embalažo za področje celotne Slovenije. Odjemna mesta za embalažo, ki jo je moč reciklirati, ima za trgovce, industrijo in gospodinjstva. Slopak embalažo zbira, njeno predelavo pa organizira preko zainteresiranih izvajalcev, izbranih na podlagi javnega poziva.
V poslu s Termami Olimia bodo vsi trije partnerji našli svoj poslovni interes; Kostak je vzpostavil infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadkov, Slopak prevzema odpadno embalažo, posledično imajo terme manj končnih odpadkov in s tem nižje stroške za odvoz smeti. Kostak odpadke vozi na deponijo Spodnji Stari Grad, kjer jih sortira, končni odpadki pa bodo v prihodnje pristajali na deponiji pri Novem mestu. Urejenost mest za odlaganje odpadkov in sam sistem zbiranja hvalijo tudi zdraviliški gostje.
Slopak in Kostak želita doseči med ljudmi čim večjo ozaveščenost o ravnanju z odpadki, h kateri nas zavezuje zakonodaja. Ocena za Slovenijo je 300 kg odpadkov letno na prebivalca, od tega nastane 80 kg odpadne embalaže iz kakovostnih surovin, primernih za predelavo in ponovno Uporabo. Lani je Slopak prevzel in predelal 70 tisoč ton °dpadne embalaže. Iz gospodinjstev so povprečno zbrali ^2 kg na prebivalca. Lanski rezultat pove, da se prebuja odgovornost ljudi do ločenega zbiranja odpadkov, a hkrati kaže tudi na rast odpadne embalaže v povprečnem gospodinjstvu, kije odraz rasti naše kupne moči. B.D.
rTefejon 07/49-91-250
%a hcuiočnike je cenejši!
Podeli certifikate
Ljubljana - V prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so prejšnji teden slovesno podelili certifikate o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki so namenjeni odraslim brez temeljne poklicne izobrazbe. Certifikate s področja predelave mesa, mleka in sadja ter izdelave kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način ter vinogradništva je tokrat pridobilo 70 kandidatov, med njimi so tudi Posavci.
Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji je javna listina, s katero imetnik dokazuje delovno, poklicno oz. strokovno usposobljenost za opravljanje poklica. Odpira možnost registracije dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, torej samozaposlitve ali zaposlitve drugod v Sloveniji ter v državah, članicah Evropske unije. Omogoča tudi večjo mobilnost delavcev med podjetji in dejavnostmi, je pojasnila Majda Filipič iz KGZS.
Iz Posavja so certifikat prejeli Franc Jankovič z Viher in Anton Bregar iz Škocjana za predelavo mesa, vinogradnika Edi Kocman iz Šent-
jerneja in Matej Pirc iz Ravni, Edi Geržina iz Brestanice za sadje ter Antonija Jankovič z Viher in Vera Voglar z Brezovske Gore za kruh.
Kot je ob tej priložnosti povedal predsednik KGZ Peter Vrisk, je preko dve tretjini dosedanjih prejemnikov certifikatov po prejemu listine o nacionalni poklicni kvalifikaciji registriralo različne dopolnilne dejavnosti na kmetijah in meni, daje prilagoditev možnostim sodobnega trga edina pot za obstoj in nadaljnji razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja.
Jelica Koršič
Grajska kavarna
Sevnica - Sevniški grad je eden redkih, ki v svojih prostorih že leta nima gostinskega lokala. Vse pa kaže, da bo spomladi na gradu končno zaživela grajska kavama.
Tam, kjer je bila nekdaj grajska gostilna, danes pa je turistična pisarna, bo v kratkem spet gostinski lokal, grajska kavama. Svetniki so namreč potrdili predlog Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti o oddaji poslovnega prostora zainteresiranemu gostincu. Po besedah direktorice zavoda Petre Pozderec je kandidat za vodenje grajske kavarne gostišče Dolinšek z Vrha nad Boštanjem. Lokal meri 80 m2, poleg pa sodi še terasa v izmeri 28 metrov. Poslovni prostor se bo oddal v najem po metodi neposredne pogodbe in sicer v skladu z uredbo, ki pravi, da v primera, da skupni letni prihodek od oddaje nepremičnin ne presega milijon SIT, ni potrebno javno zbiranje ponudb.
Grajska kavama bo verjetno začela obratovati šele spomladi, saj nameravajo prej na gradu narediti fasado. Mesečna najemnina bo znašala 83 tisoč SIT, v to ceno pa niso všteti stroški, kijih najemnik plačuje upravljalcu objekta na podlagi izdanih računov. N.C.C.
Seniorji Posavja z novo preobleko
Krško - Pred dnevi so se na ustanovnem občnem zboru zbrali nekdaj vodilni in vodstveni ljudje Posavja in ustanovili Društvo seniorjev managerjev in strokovnjakov Posavja. Kar 65 članov in 15 pravnih oseb -med njimi tudi vse občine in večja podjetja - je bilo sicer že zadnjih deset let povezanih v Združenje seniorjev Slovenije, ki pa je zašlo v vsebinsko, organizacijsko, kadrovsko in finančno krizo.
Seniorji iz brežiške, krške in sevniške občine so se zato odločili za samostojno pot. Na ustanovnem zboru so sprejeli dmštvena pravila in izvolili organe upravljanja ter delovni program. Za predsednika so imenovali Edvarda Komočarja, kije že zadnjih deset uspešno let vodil posavske seniorje. O tem priča tudi tisti del njegovega poročila, v katerem je spomnil na dejavnost v zadnjem času. Pripravili so denimo
ti so se pripravljali na praznovanje svoje desetletnice.
Posavski seniorski odbor je bil s svojim raznolikim delom ves čas zgled ostalim slovenskim območjem in po dejavnosti tudi marsikateri dragi organizaciji. Ker je v osrednjem združenju prihajalo do vse večjih slabosti in sta zato že izstopila mariborski in severnoprimorski območni odbor, so jim sklenili slediti tudi posavski seniorji. Na nedavnem ustanovnem zbora se
Z ustanovnega zbora posavskega seniorskega društva
predavanje o nuklearki in si jo ogledali, se posvetili novemu zakonu o cestnem prometu in novi zakonodaji s področja visokega šolstva ter ob tem znanosti in raziskovanju, posebej tudi reorganizaciji zborničnega sistema. Z evropskim komisarjem Janezom Potočnikom so razglabljali o našem gospodarskem razvoju in finančni podpori EU. V zadnjem poldrugem letu so imeli tudi več družabnih srečanj in tradicionalno martinovanje, izvedli pa še strokovno-izobraže-valne ekskurzije na celjski obrtni sejem, v hrvaško Istro in nazadnje v Sarajevo. Spro-
je zbralo 26 članov, ki bodo, kot so zapisali v programska izhodiščih za letošnje leto, skušali ohraniti svojo prepoznavnost v Posavju. Povečali bodo število individualnih članov in pravnih oseb, organizirali različne oblike strokovnih posvetov in predavanj ter v obliki družabnih srečanj še naprej krepili prijateljstvo med člani. Za jesen načrtujejo ogled obrtnega sejma v Celju in tradicionalno martinovanje, ob koncu leta pa za javnost pripravljajo prireditev ob desetletnici delovanja seniorjev v Posavju.
Vlado Podgoršek
Pošte delajo po novem
Slovenija, Posavje - Pošta Slovenije bo v letošnjem letu poenotila delovne čase pošt istega razreda, torej pošt primerljive velikosti na območju celotne Slovenije. Na nekaterih poštah so bile spremembe delovnih časov že izvedene, večina pošt, kije vključena v poenotenje, pa je po novem delovnem času začela poslovati 1. avgusta letos. Spremembe, kijih uvaja Pošta Slovenije na 173 od skupno 556 pošt, se nanašajo predvsem na pomik začetka delovnega časa s 7. na 8. uro, zaključek delovnega časa z 19. na 18. uro in uvedbo deljenega časa na nekaterih manjših poštah. Za omenjene spremembe se je Pošta Slovenije odločila potem, ko je spremljala obseg prometa in število strank, ki opravljajo storitve ob določenih urah, pri izvedbi sprememb pa je upoštevala tudi organizacijski in ekonomski vidik.
Sprememba že velja na pošti v Brežicah in sicer od takrat, ko so se preselili na novo lokacijo, od 1. avgusta dalje pa imajo krajši delovni čas tudi na pošti v Krškem in v Sevnici, ki sta po novem prav tako odprti od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. J.K.
Dušan Vodlan pomaga društvu Sožitje
V treh dneh okoli Slovenije
Posavska štipendijska shema
Krško - Kolesarski klub Olimp iz Krškega s svojimi akcijami promovira in zbira sredstva za društvo Sožitje. Dušan Vodlan bo to poletje za Sožitje zbiral denar z avgusta načrtovanim podvigom - obvoziti Slovenijo v manj kot 72 urah.
Predsednik Sožitja Dane Mižigoj in Dušan Vodlan
Vodlan je po doslej doseženih rezultatih v svoji starostni kategoriji rekreativcev visoko na svetovni lestvici, doseženo pa bi rad še nadgradil. V avgustu načrtuje v treh dneh, v manj kot 72 urah, prevoziti mejo Slovenije v dolžini 1100 km. Spremljevalna ekipa, v kateri bodo prevladovali Dušanovi prijatelji in sorodniki, bo štela do deset ljudi in je že v pripravljenosti.
Start bo 26. avgusta ob 17. uri izpred občinske stavbe v Krškem, od koder bo odpeljal proti Dobovi in po Obsotelju proti Prekmurju, od tam do Maribora, Dravograda, Velenja proti Gorenjski in po zahodni meji do Primorske, na Obali do Dragonje, nato se
bo vrnil do Črnega Kala in Kozine, od tam bo vrtel peda-
la proti Ribnici, Beli Krajini, Dolenjski in nazaj v Posavje. Računa, da bo 29. avgusta ob 17. uri pred Kulturnim domom v Krškem.
Vodlan je na dosedanjih podvigih dobro spoznal svoje psihofizične sposobnosti in pravi, da njegovemu telesu uspeva zelo hitro obnoviti moči. Na podlagi izkušenj iz kolesarjenja na Olimp je prepričan, da mu bo na poti okrog Slovenije zadoščalo le po tri ure nočnega spanca in mi-
nimalni dnevni počitek, tako da bo cilj v treh dneh prevoziti 1100 km dosežen.
Želi, da bi bil njegov podvig odmeven v javnosti, saj bo z njim zbiral denar za društvo Sožitje iz Krškega, ki skrbi za duševno manj razvite osebe. Kolesarski klub je pri Ljubljanski banki odprl poseben začasni račun, na katerega lahko tisti, ki podpirajo Vod-Ianov projekt, nakažejo donacijo Sožitju. Transakcijski račun “odbora za pomoč društvu” je 02980-0255722521.
Predsednik Sožitja Dane Mižigoj je hvaležen vsakemu podjetju, društvu in posamezniku, ki s svojimi dejanji usmerjajo pozornost na potrebe drugačnih in predvsem na njihovo enakovredno sprejemanje v družbi: “V usodnem trenutku nesreče ali bolezni lahko postanemo slabši od varovancev. To zavedanje naj bo vodilo našega sprejemanja drugačnosti. Hvala vsem, ki ste že doslej ravnali v tem zavedanju”, pravi neutrudni skrbnik za boljše življenje oseb z motnjo v duševnem razvoju.
Branka Demovšek
Na žalost pa Dušanu Vodlanu ni uspela 24-uma vožnja na Mobikrogu v Cerkljah ob Krki. Po spodbudnem začetku je kmalu po startu dirke začelo deževati. Dežje prešel dvakrat v dva močnejša naliva, toda Dušan se ni predal in je vozil tudi v dežju. Ponoči je začel pihati še močnejši veter, ki je premočenega Dušana prepihal do kosti. Kljub večkratnem preoblačenju je po osmih urah prenehal z vožnjo, saj gaje na kolesu dobesedno treslo in so ga začele boleti ledvice. Ugotovil je, daje bolje odnehati, kot da huje zboli in s tem ogrozi izvedbo naslednjih dveh projektov, ki ga čakata konec avgusta in septembra.
Grajske vibracije
Sevnica - Sevniški grajski park bo 4. in 5. avgusta prizorišče četrtega GrandRocka. Prireditev, ki jo organizirajo mladi za mlade, vsako leto ponuja večja glasbena imena. Letos bo prišla legendarna skupina Laibach. V dveh dneh se bo zvrstilo kar 12 glasbenih skupin iz Slovenije in tujine. V petek bodo GrandRock odprle skupine Elvis Jackson, Dan D, Srečna mladina in Da Phenomena. Sobota je rezervirana za Laibach, Tide, goste iz Francije in druge.
Ob glasbeni je načrtovana obiskovalcev. Ker je ravno še dodatna zabavna scena, stopil v veljavo zakon o “hori svojo “predstavo” s sto naj- legalis” za mlajše od 16 let, znamenitejšimi naslovnicami so se organizatorji dobro in-
Za pripravo prizorišča so imeli fantje teden dni udarniškega dela.
pa bo priredil tudi tednik Mladina. Del grajskega parka je namenjen postavitvi šotorov, kjer bodo oddaljeni obiskovalci lahko varno preživeli festival. Na dosedanjih treh prireditvah ni prišlo do nobenih incidentov ali nesreč. Matej Leskovšek je v imenu organizatorja prepričan, da bo tako tudi letos in v prihodnje, saj bo poskrbljeno za varnost.
GrandRock je prireditev, kjer ne manjka zelo mladih
formirali, kakšne so starostne omejitve v primeru njihovih obiskovalcev. Matej Leskovšek pojasnjuje, da se prepoved zadrževanja po polnoči za mlajše od 16 let brez spremstva odrasle osebe nanaša le na gostinske lokale in ne na tip prireditve, kakršna je njihova. Bodo pa previdni pri spoštovanju zakona, ki prepoveduje prodajo alkoholnih pijač mladoletnim osebam. B.D.
“Makadam v vsako slovensko vas?”
Sevnica - Kaj se skriva pod nenavadno “odbitim” sloganom, ki ga gojijo pripadniki zasedbe Makadam, vsi prekaljeni glasbeniki iz zasavskega in posavskega konca? Trdijo, daje prišel njihov čas in da res sodijo v vsako vas!
Delujejo v postavi petih instrumentalistov, po manjših kadrovskih rošadah so sestavih stabilno skupino, s katero pokrivajo obširen spekter glasbe - od jugo klasike, nostalgičnih ever-greenov do modemih skladb in seveda neizogibne narodne glasbe. Ideja za zasedbo je prišla izpod kape Mirana Stojsa, bobnarja z dolgoletnim stažem, ki ga pozna staro in mlado. Bil je ustanovni član več posavskih zasedb (Seplan, Foxy, Magic, Linija...) in prisega na “v živo” odigrano glasbo. Uspel je zbrati res izvrstne sodelavce; z njim na odru so Damir Škerl v vlogi vokalista in tolkalista, zasavska legenda Dušan Drnovšek na klaviaturah, na harmoniki odličen Jurij Salamon in zadnji, a nič manj dober Rudi Fele na kitari.
Kam merijo? Kakor pravijo, v vsako slovensko vas... To poskušajo doseči s snemanjem lastnih skladb (zadnja priredba “Prihaja spet poletje” je še vedno med finalisti SMS glasovanja na Radiu Veseljak), sodelovanjem na festivalih (letos so se prijavili tudi na Melodije morja in sonca) in s čim več nastopi pred občinstvom. Kdor želi Makadam tudi v svojo vas, vas ga lahko naroči na GSM 041-720-248. J.K.
Krško - Regionalna razvojna agencija Posavje (RRA) vabi podjetja iz krške, brežiške in sevniške občine k sodelovanju v Posavski štipendijski shemi za šolsko leto 2006/2007.
S takšno obliko štipendiranja, ko zainteresirano podjetje prispeva le tretjino štipendije, tretjino zagotovi občina, v kateri ima podjetje sedež, tretjino pa agencija, naj bi se v regiji posvečalo več skrbi kadrovski politiki. Podjetja imajo namreč obveznost, da svojega štipendista po zaključenem šolanju zaposlijo za vsaj toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo. S tem naj bi mlade zadržali v Posavju, podjetja pa naj ne bi podpirala le tistih študentov in srednješolcev, ki jih potrebujejo danes, ampak bolj smelo razmišljala o potrebah prihodnosti.
poročili
Javni poziv s pogoji za sodelovanje gospodarskih in negospodarskih subjektov v štipendijski shemi je objavljen na spletni strani agencije, rok za prijavo na razpis pa je 31. avgust 2006.
Na podlagi izkazanih potreb bo v oktobru objavljen razpis za štipendije za tiste poklice in stopnje izobrazbe, ki jih podjetja potrebujejo.
Posavska štipendijska shema je naklonjena tudi študentom s področja kulture, ki se izobražujejo v tujini. Vsako leto podprejo kakšnega nadarjenega študenta glasbe. B.D.
Brežice
28.	julija sta se v Brežicah poročila Jože Galič s Poni-kev in Melita Janžek s Hrvaške
29.	julija pa sta zakonsko zvezo v Brežicah sklenila Goran Žarič iz Brežic in Gospana Jelič iz Krškega.
Krško
22. julija,sta se v Krškem poročila Dejan Jankovič in Marjanca Šmit, oba s Senovega.
Istega dne pa so v Kostanjevici na Krki v zakonski stan stopili Jurij Kos s Hrastja in Suzana Fišter iz Velike Loke, ter Damjan Tomažič iz Otavnika in Bernarda Kirn iz Goriške vasi pri Škocjanu.
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
rojstva v porodnišnici brežice
Nataša Volčanšek iz Cundrovca je po šestih letih, odkar je rodila hčerkico Sabino, dobila še sinka. Z možem Milanom sta fflU dala ime Jakob, torej bo god praznoval pred rojstnim dnem, saj je Jakob na koledarju 25. julija. “Mali gospodič” pa sploh m bil tako majhen, saj je tehtal 4,05 kg in meril 53 cm. Nataša je vedela, da bodo dobili sina, ker je nosečnost doživljala drugače kot pri Sabini. Njene domneve ji je že pred porodom potrdil tudi zdravnik. Zdaj je vse mimo, vse pozabljeno, kmalu bosta z Jakobom doma, kjer ju že nestrpno čakata ati in sestrica.
Rojstva od 18. julija do 1. avgusta 2006
Deklice so rodile: Mateja Zver z Breg, Irena Vrhovšek il Globokega, Andreja Samuel iz Rigonc, Irena Koprivc iz Brežic in Bernarda Kučič iz Črneče vasi.
Dečke so rodile: Mateja Druškovič s Stojanskega Vrha. Andreja Luzar iz Dolenje vasi pri Raki, Barbara Resnik z Malega Kamna, Barbara Kotnik iz Krškega, Branka Medvešek iz Žurkovega Dola, Martina Tina Arzenšek iz Rogaške Slatine. Ana Požgaj iz Dednje vasi, Janja Roštohar iz Stržišča, Danici Planinc iz Podsrede, Suzana Barkovič iz Cerkelj ob Krki i11 Nataša Volčanšek iz Cundrovca.
Tri nove mojstrovine
Kostanjevica na Krki - V slikovitem okolju nekdanjega cistercijanskega samostana in sredi številnih plastik umetnikov z vsega sveta so slovesno zaključili letošnji mednarodni kiparski simpozij. Bienalna Forma viva je bila tokrat v znamenju žensk, ki so Kostanjevici zapustile nove skulpture. Našo največjo galerijo na prostem bodo poslej bogatila dela Magdalene Miočinovič Andric iz Srbije, Agnesse Ivanove Petrove iz Bolgarije in Slovenke Urše Toman Drinovec.
“Pred nami so tri nova monumentalna dela, ki bodo s svojo zgodbo še bolj oplemenitila ta bogati prostor med samostanskim kompleksom in razbohotenimi Gorjanci. Kiparke so v neznosni vročini dolble velike kose hrastovih debel iz bližnjega Krakova ter udejanjile svoje zamisli. Zaradi treh kipark, ki so mesec dni ustvarjale v Kostanjevici, bi letošnji simpozij lahko poime-
novali Forma viva feminae. V njihovih delih je prisotno vse, tako radost, sreča kot vzdržljivost, potrpežljivost ter seveda napetost in strah,” je ob slavnostnem odprtju med drugim dejal Goran Milovanovič, kustos dokumentalist v kostanjeviški galeriji.
Umetnice so znova izpričale tradicionalni kiparski pristop s klasičnim kiparskim orodjem, ne da bi razen hras-
bJrša Toman Drinovec pri ustvarjanju
Magdalena Miočinovič Andric, Agness Ivanova Petrova in Urša Toman Drinovec
tovega lesa uporabljale še kakšen drugi material. Kiparka iz Srbije je pod naslovom Muški D ustvarila delo, s katerim figuralika prehaja v kultno kodo, Bolgarka pa je z delom Streams - Tokovi z dvema pokončnima plastikama skušala ujeti trenutek vetra, val vode in sled sonca. Slovenka Urša Toman Drinovec je s svojim visokim kipom, ki ga
je poimenovala Nogice, ustvarila realistično delo z elementi figuralike.
Hkrati z zaključkom letošnje Forme vive so v lapidari-ju Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici odprli razstavo drobnih plastik “Oseminštiri-desetkratokolisveta” mladega, a zrelega umetnika Boštjana Drinovca.
Vlado Podgoršek
Savi v spomin
Sevnica - Z odprtjem razstave umetniških del Rudija Stoparja, ki je tudi idejni oče / trške galerije, so se začela praznovanja ob peti obletnici zasebne galerije Ana, ki jo vodi Breda Drenek Sotošek. Prvo prireditev, na kateri so se zahvalili tudi Zvestim sodelavcem in sopotnikom galerije, sta z izvrstnim petjem in glasbo popestrili Mihaela Komočar in pianistka Marjeta Kozmus.
V petih letih, kar obstaja galerija Ana, se je v njej zvrstilo preko 50 prireditev. Svoja dela so predstavili ugledni slovenski umetniki, znani Sevničani in tisti, ki se šele Prebijajo na umetnostne odre. ^ tem času pa si je galerija Pridobila tudi širok krog prijateljev; obiskovalcev, ki prihajajo tudi iz Ljubljane in Zagreba, da ne omenjamo Zvestih Posavcev.
Prva prireditev iz niza ob Petletnici galerije je pripadla žejnemu očetu galerije, domačinu Rudiju Stoparju, ki Je - kot je dejala umetnostna Zgodovinarka Alenka Černelič Krošelj - zvezda stalni-ca na posavskem likovnem Pebu. Razstavil je tako grafike, haige, akvarele in skulpture, vsem pa je bila skupna nos-'algija po starih časih. Pred-v$em nostalgija po reki Savi, hi je do neprepoznavnosti bremenila svojo podobo. Ali hot bi rekel Stopar: “V vode ^aveje zabodena veriga. Od Polečine in solza so motne nje-Pe oči.” Postavljena je tudi inhalacija z verigo, ki simbolizira tako suženjstvo raz-v°ju kot verigo hidroelektrarn ?a Savi. Stopar se je spom-mjal časov, ko je voda tekla 'Potna, ko so ob njenih bregovih posedali ribiči in namazi trnke, ko so se ljudje še Ropali v njej in ko so po de-Zevjih z vej visele polivinilaste Vrečke in so domačini pod v°dstvom že pokojnega Starta Hočevarja čistili obale aVe. Danes je vse umetno -Ptetno jezero, umeten jez,
umetne sipine, umetne brežine. “Vse je umetno, kaj še sploh ostane umetno - sti,” se sprašuje avtor, ki je Savi, ki seje nekoč davno imenovala Ipusi, postavil žaro in v sarkofag shranil nekaj savskega produ.
Razstavo z naslovom Hom-mmage Ipusi je Stopar posvetil svojim vnukom, žalosten, ker jim ne more zapustiti take Save in narave, kakršno je sam podedoval od predni-
kov. Zato poziva občane k tihemu protestu. Vsak naj napiše nekaj svojih misli na to temo in jih odda v papirnici Metka na trgu. Te misli bodo izšle v publikaciji, ki bo predstavljena na septembrski prireditvi. Na njej bodo razrezali tudi osem metrov dolg Stoparjev akvarel, posvečen Savi, in ga razdelili obiskovalcem galerije Ana.
Nada Černič Cvetanovski
Rudi Stopar in Alenka Černelič Krošelj
Folkloristi bodo plesali v Nemčiji
Artiče - Folklorna skupina KUD Oton Župančič iz Artič se bo letos udeležila velikega mednarodnega festivala “Schwalen-berg 2006”, ki se bo dogajal od 4. do 9. avgusta. Na njem bo sodelovalo osem skupin iz celega sveta in sicer iz Namibije, Italije, s Poljske, Nizozemske, iz Švice, Slovenije, s Tajske in iz Dominikanske republike, predstavile pa se bodo še štiri domače skupine iz Nemčije.
Artiška skupina 34 plesalcev in godcev se je na pot odpravila sinoči (v sredo zvečer), danes bodo prispeli v Swalen-berg na severu Nemčije, vračajo se v torek, 8. avgusta, v večernih urah. J.K.
“Birokrat, to sem jaz”
Celovec - Tednik Nedelja, ki že 80 let izhaja med koroškimi Slovenci in je med njimi tudi zelo bran, je letos spomladi v svojem jubilejnem letu razpisal natečaj za črtico. Nanj se je odzval dr. Milan Jazbec, ki je v Celovcu v začetku devetdesetih služboval kot diplomat. Na razpis je poslal tri besedila in za eno od njih prejel tretjo nagrado. To je črtica z naslovom “Birokrat, to sem jaz”. Črtica je pravzaprav posebej oblikovano in prirejeno poglavje iz njegove knjige “Slovenec v Beogradu”, ki jo je Jazbec napisal potem, ko je služboval tudi v glavnem mestu takratne skupne države Jugoslavije. “Kot uradnik skušam kritično razmišljati o delu birokratov. Sam sem ves čas uradnik na različnih položajih, se kot občan srečujem z uradniki, ko urejam kakšne zadeve recimo na občini, poznam način dela evropskih uradnikov, torej poznam delo uradnika z vseh vidikov. In to sem - na malo humoren način - skušal opisati v nagrajeni črtici. Vesel sem, daje bilo delo opaženo,” pravi dr. Jazbec, ki goji ambicijo na to temo napisati tudi knjigo. J.K.
“...Ko si dolgo šef, se moraš vsem zameriti in šele tako te vsi vzamejo za svojega. Ne moreš, da se ne bi zameril nikomur, a ne smeš se samo nekaterim, to ti zamerijo še oni, ki se jim nisi zameril. Sef sodelavcev ne sme razočarati in se jim ne zameriti, saj drugače je on na vrsti in če ti uradniki kaj zamerijo, je hudo in se ti slabo piše, četudi si šef.. ”
MftPOVEDI
Prireditve
4.	in 5. avgust
Sevnica - 4. tradicionalni festival rock glasbe “Grand rock Sevnica 2006”, ob 19. uri, grad
5.	in 6. avgust
Sevnica - srečanje jadralnih padalcev “Para Lisca 20006”, na Lisci
12.	avgust
Sevnica - Viteške igre, ob 15. uri, grad Poklek - gasilsko tekmovanje za pokal Gračke Gore in zabava z ansamblom Bohpomagej, ob 16. uri,
Loka pri Zidanem Mostu - Loška noč s kulinarično razstavo, zabava z Ansamblom bratov Dobrovnik, ob 24. uri ognjemet, začetek ob 19. uri, na trgu
Brestanica - 9. državno prvenstvo harmonikark z diatonično harmoniko, ob 17. uri, grad Rajhenburg
13.	avgust
Leskovec nad Šentjanžem - žegnanje v “najlepši hribovski vasi v letu 2005”, ob 10. uri 15. avgust
Loka pri Zidanem Mostu - 7. gorski tek na Veliko Kozje, start ob 10. uri pri gasilskem domu
Kultura
3. avgust
Sevnica - koncert priznane slovenske jazz pevke Mie Žnidarič, ob 20, uri, Lutrovska klet pod gradom
8. avgust
Bizeljsko - v okviru Festivala Brežice koncert Alla Francesca iz Francije, ob 20.30, grad
Ogled galerij
Brezje pri Veliki Dolini - ogled etnološko-vinogradniške zbirke pod imenom “Vogrinov hram”, ob nedeljah med 15. in 20. uro
Kostanjevica na Krki - razstava “Oseminštiridesetkrat-okolisveta” avtorja Boštjana Drinovca, vsak dan od 9. do 18. ure razen ponedeljka, v lapidariju galerije Kostanjevica na Krki - razstava “Solze”, avtoija Silvana Omerzuja, vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka Kostanjevica na Krki - bienalna razstava “Pogled 4: risba v kontekstu”, svoja dela razstavlja 21 avtorjev, vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka, v Lamutovem likovnem salonu
Sevnica - razstava “Hommage ipusi” avtoija Rudija Stoparja, v Lekosovi galeriji Ana
Ševnica - stalne razstave in dela, ki so nastala na letošnji likovni koloniji Arspekta, ogled vsak dan med 9. in 14. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro, skupine po dogovoru na GSM 051-348-193, grad
Črne pri Brežicah - razstava del otroške likovne kolonije, prihod najavite na tel. št. 040-428-783, na ogled vsak dan Brestanica - stalne zbirke in razstava slik Marjete Klemen Maurovič, grad Rajhenburg, od torka do petka med 9. in 15. ure, ob sobotah in nedeljah med 11. in 15. uro Brežice - stalne muzejske zbirke in postave, med tednom od 8. do 14.30, ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 10. do 14. ure, Posavski muzej
Podsreda - razstava “Meščan na gradu”, ki je nastala iz zapuščine Ivana Hribarja, vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, grad
Podsreda - razstava “Iz starega v novo - arhitekturne zasnove novih hiš na podeželju savinjsko-kozjanske regije, vsak dan razen ponedeljka od 10. do 16. ure, Slovensko-bavarska hiša
Krško - razstava risb in slik uporabnikov Varstveno-delovnega centra Krško-Leskovec, ki so jih ustvarili pod mentorstvom strokovnega sodelavca Uroša Srpčiča, vsak delovni dan, zdravstveni dom
Kaligrafija na gradu
Podsreda - “Čas se ustavi in izgubi svoj pomen. To se zgodi vedno takrat, ko v roke vzamemo kaligrafsko pero. Misli in želje, ki jih skrivamo nekje globoko v sebi, postopoma dobivajo svojo obliko in postajajo vidne.” S temi mislimi gospa Loredana Zega spodbuja tečajnike kaligrafije k pisanju z lepimi, čitljivimi črkami.
Tečaji so se pričeli v soboto, 22. julija, in se bodo zaključili 3. avgusta. Posamezni tečaj traja štiri dni, tri ure dopoldne in tri ure popoldne. V mesecu juliju in avgustu bodo na gradu Podsreda potekali štirje 4-dnevni kaligrafski tečaji, na katerih se bodo tečajniki učili pisanja različnih pisav, kot so uniciala, italika, gotica-tekstura, gotica- fraktura, copperplate, karoli-na ter nadaljevalni tečaj iluminacija in graviranje.
			
	Sevnica 96.7		b RADIO/BREZICE f im ne,7 1« 93,9 MM*
Na turistični kmetiji pri Martinovih v Globočicah
“Gostu želimo ponuditi kmetijo
dobrega počutja”
Globočice - Turistična kmetija pri Martinovih v Globočicah (Krška vas) je ena prvih turističnih kmetij v Posavju. Milena in Franc Tomše sta s svojimi štirimi otroki že devet let predana kmetiji in gostom. Kljub temu da sta imela solidni službi, sta ju brez pomislekov zamenjala za življenje na kmetiji in odprla vrata številnim turistom. Pred časom so v raziskavi Slovenske turistične organizacije po metodi “skriti gost” med devetimi slovenskimi turističnimi kmetijami prejeli najboljšo oceno. Prav tako so pred leti v Mladinini rubriki Konzum prejeli najvišjo oceno za kulinarično ponudbo.
V Posavju turistične kmetije nimajo tradicije. Kaj vas je spodbudilo, da ste se pričeli ukvarjati s to dejavnostjo?
Milena in Franc: Naša kmetija obsega 25 ha. Starši so se starali in ker so moji predniki v to kmetijo vložili svoje življenje, ogromno truda, sem se čutil dolžan, da kmetijo obdržim in delam naprej. In tako smo pred devetimi leti med prvimi v Posavju začeli s turistično kmetijo. Bistvo turistične kmetije je, da z dodatno de-
nost, dobro kulinariko, kajti gost, ki se odloča za turistično kmetijo, to tudi pričakuje. Očitno so ocenjevalci našega dela vse to prepoznali. Smo torej na pravi poti in moramo na njej tudi vztrajati.
Kako bi opisali svoje goste?
Milena in Franc: Največ imamo slovenskih gostov, sledijo Italijani, Nemci, tudi Izraelci. Pred dnevi smo gostili Američane, ki so prišli za en dan, potem pa so ostali pet dni. Obisk se razlikuje glede na letni čas. Največ gostov
Stanovanjska hiša Tomšetovih in sobe za goste (desno).
javnostjo - turizmom, ustvariš dodaten zaslužek, ki ti omogoča, da kmetijo obdržiš.
In kako se je vse skupaj začelo?
Milena in Franc: Začelo seje v stari leseni hiši, ki šteje 250 let. Najprej smo imeli izletniško kmetijo, vendar so se iz dneva v dan pojavljale večje potrebe. Gostje so pov-
imamo spomladi in poleti, prav tako decembra, ko prevladujejo zaključene družbe.
Kako turisti na kmetiji preživljajo dopust?
Milena in Franc: Odvisno od gosta. Določeni preživijo ves dan na kmetiji, sodelujejo pri kmečkih opravilih, pomagajo v vinogradu. Največje veselje za mestne otroke
Družina Kocjančič iz Sečovljpočitnikuje na turistični kmetiji pri Martinovih prvič in so izredno zadovoljni. Znanka, preko katere so dobili prospekt turističnih kmetij v Posavju, jim je predlagala prav to kmetijo.
praševali po dodadatni ponudbi, po prenočiščih... Poleg tega se je pojavila še niša pri cvičku. Zasadili smo nove zasade in uredili klet za degustacije. Tako letno pridelamo 15.000 litrov cvička.
Kaj vam pomeni visoka ocena Slovenska turistične organizacije?
Milena in Franc: Turistična kmetija mora biti živa kmetija, nuditi mora domač -
je krmljenje pujskov in osličkov, pa vožnja s traktorjem, medtem ko je za večino Italijanov značilno, da se takoj po zajtrku odpravijo v Terme Čatež in se vrnejo tik pred večerjo. Veliko gostov pa se odloča tudi za krajše izlete po okoliških krajih.
Kdo poskrbi za goste?
Franc: Za goste in kmetijo skrbiva sama z otroki. Žena je v kuhinji, s starejšo hčerko
Tomšetovi - Alenka (12 let), Ana Marija (15 let), oče Franc, mama Milena, Andrej (5) in Martin (9). Oče Franc pravi, da ima “za prvo silo ” štiri otroke. Vsi so zelo pridni v šoli in doma. Martin s harmoniko, ki se jo uči pri Toniju Sotošku, razveseljuje goste na kmetiji-
pa streževa goste. Prav tako pri kmečkih opravilih kot tudi v kuhinji pomagajo že mlajši otroci.
Pa vaše počitnice, prosti čas?
Franc: Kot neučakana otroka z ženo vsako leto komaj čakava desetdnevnega dopusta, ki smo ga letos preživeli na Hvaru, prav tako si pozimi privoščimo smučanje. V tem času moji bratje poskrbijo za kmetijo, turistična ponudba pa je v tem času zaprta. Drugače pa za naju z ženo prostega časa skoraj ni. Ob vikendih smo predani delu, si pa zato med tednom vzamemo kakšen trenutek zase. Takšen način življenja zahteva veliko odpovedovanj, vendar
na to zadevo ne smes gledati prijateljstev po vsem svetu, ozko - da moraš samo delati, vabijo nas povsod, celo v Ko-Je tudi ogromno prednosti. V lorado. Z ženo sva doma, z teh letih smo navezah nešteto otroki, ki jim popolnoma zau-
Vseh deset sob ponuja prijeten in domač ambient za bivanje, saj so opremljene z masivnim lesom. Vse je izdelal Franc sam, saj je po poklicu lesni tehnik. Imajo tudi prilagojeno sobo za invalide.
pava. Brez pomislekov bi jim upala za nekaj dni v upravljanju pustiti kmetijo. Prav ta-
nuditi še boljšo kmetijo dobrega počutja, saj pripravljamo savno kot možnost izbire, prav tako bomo postavili kozolec, kjer bo letna terasa. To so le kratkoročni načrti...
Že vidita naslednika za svojo turistično kmetijo?
Milena in Franc: Na
odločitve otrok ne bova vplivala. Pri tistem, kaj si bodo izbrali, jih bova podpirala. Če se bo kateri odločil za kmetijo, mu bova prav tako, če bo želel, omogočila kakršnokoli izobrazbo, ki jo v tej dejavnosti še kako potrebuješ - saj si veterinar, kuhar, natakar, vodič, vse mogoče... Zelo težko je zadovoljiti goste, ki so iz dneva v dan zahtevnejši. Ravno tako je z jeziki. Žena obvlada angleščino in nemŠ; čino. Sam pa sem v srednji lesni šoli večkrat razmišljal -pa kaj bom “tišler” rabil an-
Tomšetovi imajo 50 ovac, okoh 20 prašičev, letno zredijo okoli 500 piščancev, kot atrakcijo oziroma zanimivost pa tudi 5 osličkov, ki so posebno veselje za otroke. Imajo namreč tudi programe za vrtce. Otroci lahko en, dva ah tri dni preživijo na kmetiji, kjer poskrbijo za razhčne aktivnosti. Med drugim se z oslički odpravijo tudi na pohode. Iz leta v leto je večje zanimanje za tovrstne programe. Vendar Tomšetova ne želita posebne reklame, ker pravita, da je ustno izročilo najboljša reklama in dodajata, da mora vsaka stvar dozoreti. Čeprav že dve leti delata z otroki, se še vedno kaj novega naučita.
V hiši, stari 250 let, se je začela turistična dejavnost TomšetO' vih. Danes sta v njej kuhinja in jedilnica.
ko že sami poskrbijo za goste gleščino. No, danes jo še kako z narezki in pijačo.	potrebujem, če pa se s katerih1
gostom ne morem vsega p°' Kakšni so načrti? Iz- govoriti, ga povabim v kle1' boljšaveponudbe?	kjer potem jezik brez težav
Milena in Franc: V pri- “zlaufa”. hodnosti želimo gostom po-	Lidia Zbašnft


ZANIMIVOSTI, NASVETI
za mlade...
Aktivni tudi med počitnicami
Krško - Društvo Izvir si že leta prizadeva spodbujati mlade pri ustvarjalnem delu in aktivnem preživljanju prostega časa. Zato je tudi letos organiziralo tridnevne počitniške aktivnosti. V program so vključili tako poučne, ustvarjalne vsebine kot aktivno druženje in zabavo. Pri izvedbi projektov jim priskočiji na pomoč tudi prostovoljci.
Tako so se otroci udeležili različnih aktivnosti v parku pred Valvasorjevo knjižnico in v Gasilskem domu v Krškem. Razvijali so različne ročne spretnosti, se družili in spoznavali. Risali so na keramiko, s temperami, flomastri in voščenkami; delali lepljenke iz semen in drugih materialov ali pa so se udeležili Športnih dejavnosti. Potekalo je tekmovanje v pikadu in namiznem tenisu. Nekateri so se odločili za nogomet, drugim je bil ljubši badminton, tretji pa so se najraje zaposlili z igranjem kart.
Zamesila je tudi kruh, testo so oblikovah po svoji želji in svoj kruhek spekli v krušni peči. Otroci so bili navdušeni! Nič manj pa jih ni razveselila naslednja dejavnost, lončarstvo, ko sije vsak naredil svojega petelinčka. Mojster jim je povedal nekaj zanimivih podatkov o lončarstvu ter jih naučil in seveda pomagal narediti lastni izdelek, kije celo žvižgal in so ga lahko odnesli domov. Zadnji dan so preživeli v Novem mestu, kjer so si v kinu ogledali risanko “Divjina”. Za tem pa so se na-malicali v McDonaldsu.
| Počitnikarji na izletu
Odpeljali so se v Pleterje na ogled muzeja na prostem. Obiskali so staro domačijo na šentjemejskem polju, kjer jim je “babica” razkazala staro hišo, trde postelje, na katerih so včasih spali in jim v starem kuhinjskem kotu, ob ]3eči, Povedala zanimivo pravljico.
“Izvirovci” pa so 40 otrokom in mladostnikom omogočili tudi napisati svojevrstno počitniško zgodbo ob reki Kolpi v Vinici v enem od tamkajšnjih avtokampov. Udeleženci tabora so skupaj z 12 mentorji, ki so skrbeli za varnost in kakovostno izvajanje
Beremo in pišemo skupaj
Na Osnovni šoli Brežice smo v šolskem letu 2005/06 izvajali srečanja v okviru projekta UŽU - Beremo in pišemo skupaj (BIPS). Srečanja so potekala od februarja do konca maja ob četrtkih popoldne. Prihajalo je od 12 do 15 staršev s svojimi otroki, prihajali so radi, saj jih je delo veselilo.
programa, imeli priložnost del ter se na koncu okopal v blat-svojih počitnic ustvaijati nova ni kopeli, kar je vsekakor do-poznanstva, sobivati z naravo živetje, ki se v vsakdanu po-
•• V '
%	
1	
Počitnikarji ob Kolpi
in hkrati preživeti prosti čas aktivno in ustvarjalno. V času šestdnevnega bivanja v šotorih so preizkušali svoje sposobnosti v različnih ustvarjalnih delavnicah, pa tudi športnih aktivnosti niso pogrešali, saj so se poleg kopanja v bližnji Kolpi lahko pomeriti v turnirjih med dvema ognjema, badmintonu, namiznem tenisu in metu na koš.
Vrhunec doživetja je bila izvedba že tradicionalne proge preživetja, na kateri je posameznik zadnji dan tabora pokazal svoje spretnosti pri premagovanju različnih ovir
novi malokdaj.
Tudi na glasbo in zabavni program nismo pozabili, saj so se vsak večer zbrali ob tabornem ognju, kjer so se vrstili zabavni nastopi, razveselil pa jih je tudi obisk glasbenega gosta Petra Dimbeka, ki je s svojo živahnostjo napolnil plesišče.
Namen društva, da se skupini otrok iz Posavja zagotovi zabavne in hkrati aktivne počitniške dni, je presegel svoja pričakovanja, saj so se med udeleženci tabora stkale trdne prijateljske vezi, ki imajo neprecenljivo vrednost.
Društvo Izvir
Krvavi hostel
Producent Quentin Tarantino (Kili Bill) in režiser Eli Roth predstavljata “Krvavi hostel”, šokanten film v slogu najboljših predstavnikov tega žanra o dveh mladih Američanih Paxtonu in Joshu, ki se odpravita na hedonistično popotovanje po Evropi. Želita se samo dobro zabavati, vendar padeta v grozljivo past - v organizirano trgovanje s človeškim mesom in pošastno mučenje in ubijanje za zabavo.
dokazuje, daje najlepše doma.
Čez 30 in še pri tastarih
Matthew McConaughey je Tripp, 35-letnik, ki še vedno živi pri starših. Le kdo bi mu zameril? Brezplačno je, krasno sobo ima in mama mu vse opere. Obupana starša bi ga rada spravila od hiše, zato najameta lepotico Pau-lo, da bi ga malo... porinila. Niso pa pričakovali, da bo tudi Tripp porinil! Zooey Deschanel, Justin Bartha in Bradley Cooper iz Alias so soigralci v tem romantičnem spopadu volje, ki
Z vajami, ki so jih izvajali, so se učili pravilnega in lepega l^ažanja, razvijali so spretnosti branja in pisanja, razumevanja prebrane vsebine, navajali so se na pozorno poslušanje... Seznanjeni so bili z vajami, igrami in načini sproščanja, izdelali so didaktične igre in pripomočke, ki pritegnejo otroka £ učenju. Starši so se učili oblikovati pravilen odnos do otroku. ga navajati na pravila in upoštevanje dogovorov ter ga sPodbujati k ustvarjalnosti in odgovornosti do dela. V programu je sodelovalo tudi nekaj učiteljic z naše šole in sodelavcev iz posameznih ustanov, izvajali pa sva ga Tina Kodrič in Dar-Ja Mandžuka. Z rezultati sva bili zelo zadovoljni. Veselilo naju je, da so vsi učenci tako aktivno sodelovali in si prizadeli, da bi pridobljeno znanje tudi s pridom uporabili. Hkrati Pa je to motivacija, da bova s projektom nadaljevali.
Darja Mandžuka in Tina Kodrič
Čudežna varuška
V tej mračni in duhoviti pravljici EmmaThompson igra žensko neprijetnega videza s čarobno močjo, ki pride v hišo nedavno ovdovelega g. Browna, da bi poskusila ukrotiti njegovih sedem otrok, ki so izredno neolikani. Pred njo so otroci uspeli odgnati že sedemnajst varušk, a ko se vseli Nanny McPhee, počasi spoznajo, da ima njihovo grdo vedenje nenadoma na čaroben način zelo zaskrbljujoče posledice.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Skupina za svojce odvisnikov v Krškem
Krško - V okviru Lokalne akcijske skupine (LAS) za preprečevanje zasvojenosti v občini Krško je decembra 2005 začela delovati skupina za svojce odvisnikov. Problematika zasvojenosti in iskanje ustreznih, nujnih odgovorov na stiske, ki jih posamezniki, družine, skupine in nenazadnje celotna družba doživlja ob zasvojenosti, so namreč narekovali ustanovitev tovrstne skupine za starše in svojce zasvojenih.
Do danes se je že oblikovalo jedro skupine, ki ga dopolnjujejo vedno novi, prihajajoči starši in drugi svojci zasvojenih, ki se tudi sami srečujejo s svojo stisko. Skupina jim namreč nudi možnost odkritega, iskrenega, osebnega pogovora ob soočanju z odvisnostjo v družinskem okolju. Gre za vzpostavljanje drugačnega odnosa z otroki ter prevzemanje odgovornosti za lastno življenje. Poleg tega skupina nudi informacije o komunah, pogojih za vključitev, konkretno pomoč pri odhodu posameznika v komuno. Oporo nudi tako v času priprave otroka na vstop v urejanje odvisnosti kot tudi v času bivanja v komuni in ob situacijah, ki so pri odvisnosti vedno možne, ob spodrsljajih, ob izstopu iz komune, ob vrnitvi na stara pota...
Srečanja skupine potekajo pod strokovnim vodstvom Zdenke Junkar Žveglič, dipl. soc. delavke, ter Zlatka Blažiča, predsednika društva Srečanje. Skupina se srečuje v prostorih Centra za socialno delo Krško ob ponedeljkih ob 19. uri vsakih 14 dni. Dodatne informacije o delovanju skupine in vključitvi staršev dobite na CSD Krško pri Zdenki Junkar Žveglič - 07/49-22-325. ZJ.Ž.
Kaj skupina pomeni njenim uporabnikom, pa lahko najbolje orišejo izpovedi članov:
“Na skupino v Krško prihajam pet mesecev. Sinje odšel v komuno v Italijo konec januarja. Bilo nam je zelo težko. Občasno smo se obračali po pomoč na Center za socialno delo Krško, vendar se nekako nismo takoj odločili za skupino. Ko pa je sin odšel, sem se tudi jaz odločil za prvi sestanek. Bilo mi je takoj všeč in sem spoznal, da smo predolgo odlašali in skrivali to sinovo zasvojenost. Sedaj jemljemo to kot hudo bolezen, prej pa je bilo to nekaj grdega in smo o tem raje molčali pred drugimi ljudmi. V skupini sem videl, da imajo tudi dragi podobne težave in daje potrebno o tem spregovoriti. Pogovarjamo se zelo odkrito. Vsakič, ko pridem domov, mi je lažje. Priporočam vsem staršem, ki imajo iste težave, naj ne odlašajo in naj se vključijo čimprej”.
Derma Art ...
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar« poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044« 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACIJ
BRADAVIC
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
OVEfI
Ženske boste zelo dovzetne za moške čare in spogledovanja. Nestrpnost in razne ugovore boste malo težje krotili, vendar zaradi tega ne bo usodnih napak. Četrtek bo prav poseben dan za druženje.
BIK
Delujete mimo in prav nič nevarno, vendar se v vas skriva pravi vulkan, ki samo čaka, kdaj bo izbruhnil. Zaradi nesproščenosti lahko trpi ščitnica, počutje pa bo bolj klavrno. Če bo več ljubezenskih težav, boste nemimi in žalostni.
DVO JČKA
Kadar vas okoliščine prisilijo v mimo in enolično življenje, čutite dušenje in zmanjkuje vam zraka. Večeri bodo lahko naporni, sproščajte se, kolesarite ali pojdite v naravo, kjer se boste počutili svobodno.
RAK
Pokažite več strasti in vašo neizmerno romantičnost. Vsakdanje težave vam bodo zagrenile kakšno urico proti koncu tedna, predvsem rojenim v zadnji dekadi. Ne zapirajte se v svojo lupino, saj tako ne more nihče do vas.
LEV
Stik z javnostjo ima lahko velik odziv, kar bo za vas priložnost tudi za kasnejše delo. Z velikim navdušenjem boste začeli nov projekt. Če ste na dopustu, pa boste v krogu domačih doživeli lepe trenutke, kar vas bo še posebej razveselilo.
DEVICA
Le stežka si najdete idealnega partneija, saj ste bolj strogi pri ocenjevanju. Priložnosti bežijo mimo vas, kar vas že po malem jezi. Dovolj energije bo le za delo, čustva pa boste pustih v ozadju. Izpostavljeni boste obrekovanju.
TEHTM1CA
Glede finančnih težav bi se bilo dobro posvetovati z ljudmi, ki dobro obvladajo to področje. Zaradi velike odgovornosti pri delu, vlaganja energije, bodo rezultati zelo dobri, vendar lahko plačila, ki jih pričakujete, zamujajo.
ŠKORPIJON
Nekatere zadeve ne bodo ravno čiste, zato previdno, če delate z mlajšimi ljudmi, saj vse ne bo odvisno samo od vas. Fanatične odločitve, brez pogleda na potrebe drugih, lahko vplivajo na bodočnost.
STRELEC
Stiki s tujci ah tujimi deželami lahko privedejo do uspeha, ki bo bolj opazen v vašem družabnem življenju. Gradite ne osnovi družinske tradicije, počasno napredovanje naj vam ne vzame poguma, saj ste včasih prehitrih odločitev.
K020R06
Spremljali vas bodo strahovi in skrbi. Vaša strogost do tujih mnenj in stališč bo pretirana, predvsem do žensk se lahko obnašate hladno in z nezaupanjem. Šele v nedeljo lahko pričakujete olajšanje, če boste pripravljeni na kompromis.
vodmar
Nenavadne in nepričakovane spremembe vas bodo spravile iz tira. Če ste bili prepričani, da imate vse pod kontrolo, potem bodo spremembe prizadele tisti del vaše osebnosti, ki na to ni pripravljena. Vaše odločitve bodo preuranjene.
RIBI
Vaši novi znanci bodo ljudje z veliko domišljije, ljubitelji avantur in vsega novega. Dobiček brez truda ne bo izostal, saj so planetarni vplivi na vaši strani. Želje po potovanju bodo velike, dobro bi bilo, da si kakšno tudi uresničite.
... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
MAGRADMA KRIZAMKft
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada — knjižna nagrada Hermina Zveglič,
Pot na brod 12, 1433 Radeče
2.	nagrada - zgoščenka
Marija Knez,
Kregarjeva 51, 8250 Brežice
3.	nagrada - majica
Aida Kovačič,
Brezovica 29, 8259 Bizeljsko
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
KAPA, SARIN, OPAVA, GREMO, NEAL, ANAGRAM, NOŠA, MAKSIMALISTI, OBI, KO, EKRAN, RIT, ORKA, EB, TRAM, JODID, IA, ISERE, NAO, ZLATA, ARNOLD, EK-SAMEN, OSIR, RA, ROKA, ETNA.
Geslo: GREMO NA MORJE
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 11.8.2006, na naslov:
SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
GLAVNO
MESTO
MAROKA
GLAVNA
ODRSKA
ZAVESA
GRAŠČA-
KOVA
ŽENA
ŽUŽELKA,
KI
BOLEČE
PIČI
BRUNO
TRAVEN
INN-pritok Donave pri mesto Passau
V
DENARJU
IZRAŽENA
PORABA
ČESA
POLT
ŠVEDSKI
PISATELJ
HANSS0N
SODOBNI
SLOV.
PESNIK
(JOSIP)
KLADA
PLAHA
GOZDNA
ŽIVAL
DESNI PRITOK DONAVE PRI MESTU PASSAU
SESALEC, t« ŽIVI V ARKTIČNEM MORJU
POMANJKANJE TEKA
TOMAŽ
0ŠLEK
KISLO
ZELJE
ALI
KISLA
REPA
OSJE
GNEZDO
ZA
POLTON
ZVIŠANI
E
IVAH
CANKAR
PISATELJ
HAMSUN
GRŠKA
ČRKA
ITALIJAN.
sta
VERMUT
ČRKI IZ BESEDE LEV
SLAVKO
TIRAN
NEMIRNA
ARABSKA
DRŽAVA
SIMBOL
ZAERBU
SLADEK
POMARAN-
ČNI
OLUPEK
VODNA
ŽIVAL
SIMBOL
ZA
ALUMINIJ
PREGNAN-
STVO
SOHA,
STATUA
ALFI
NIPIČ
PEVEC
PLESTE-
NJAK
OKRAJŠAVA ZA AR
MEDVEDEK
VREČAR
IGRALKA
TKAČEVA
SLOV.
PISATELJ
INGOLIČ
ARI0N -starogrški pesnik
SavaGlas
/
S0LMIZA-( CLJSKI \ ZLOG
__________
OSTI, JOSIP-sodobni slovenski pesnik
PRVA
ČRKA
ABECEDE
JUŽNO-
AMERIŠKA
KUKAVICA
NENADNA
SMRT
Kino servis Brežice
Četrtek, 3.8., petek, 4.8., sobota, 5.8., in nedelja, 6.8., ob 19. uri Ultraviolet, triler, in ob 21. uri Gospodar vojne, akcijski triler; četrtek, 10.8., in petek, 11.8., ob 18.30 Su-perman se vrača, akcijski film, in ob 21. uri Oliver Twist, drama; sobota, 12.8., in nedelja, 13.8., ob 18.30 in 21. uri Superman se vrača.
Kulturni dom Krško
Petek, 4.8., ob 20. uri 16 ulic, drama; sobota, 5.8., ob 20. uri Muhasti oblak, erotična drama; nedelja, ,6.8., ob 20. uri Nekaj samo za punce, komična drama; petek, 11.8., ob 20. uri Veliki pohod, akcijska vojna drama; sobota,
12.8.,	ob 20. uri Skrito, drama; nedelja, 13.8., ob 20. uri Veliki pohod.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 4.8., ob 20. uri Koliko me ljubiš?, komična drama; nedelja, 6.8., ob 20. uri Ultraviolet, triler, četrtek,
10.8.,	ob 20. uri Očka, ne ga srat!, avanturistična družinska drama.
RECEPT ZA VSAK DAM
Dušen osličev file na zelenjavi
Sestavine:
1	kg osličevega fileja 500 g krompirja
4 paradižniki
2	korenčka 100 g zelene 1 por
6 šalotk
1	limona 50 g masla
2	žlici olivnega olja 4 dl ribje osnove
1,25 dl suhega belega vina sol
beli poper v zrnu
1	strok česna
2	lovorova lista manjši šopek peteršilja
Postopek:
Osličeve fileje temeljito očistimo, splaknemo pod hladno kuhinjsko prho in dobro obrišemo. Pokapljamo jih z limoninim sokom ter začinimo s soljo in sveže mletim belim poprom. Nazadnje jih pokapljamo še z olivnim oljem in mariniramo do začetka priprave.V manjši posodi pristavimo vodo za blanširanje paradižnika. Korenček in zeleno olupimo ter narežemo na velikost grižljaja. Šalotko olupimo in razpolovimo. Poru odrežemo zeleni del in korenine, potem pa ga podolžno razpolovimo. Paradižnik 15 sekund blanširamo v kropu. Nato ga olupimo, razkosamo na četrtine in razsemenimo. Krompir olupimo in narežemo kakor korenček. Ribjo osnovo skupaj z vinom pristavimo, zavremo in pustimo na toplem.
V širši posodi pristavimo maslo in narezano zelenjavo. Začinimo s soljo in sveže mletim poprom, potem pa pokrito počasi dušimo 5 minut. Pazimo, da ne spremeni barve. Česen olupimo, drobno sesekljamo in skupaj z lovorovima listoma dodamo k zelenjavi. Premešamo in zalijemo z vročo
mešanico ribje osnove in vina. Osličeve fileje položimo v posodo, prekrijemo z zelenjavo, potem pa vse skupaj pokrito počasi dušimo slabih 40 minut. Peteršilj osmukamo in drobno sesekljanfto.
Jed razdelimo na segrete krožnike, potresemo s peteršiljem in ponudimo z dobrim kruhom ali z izbrano krompirjevo prilogo.
Dušen stročji fižol s paradižnikom in čebulo
Sestavine:
750 g stročjega fižola
2	čebuli
4 veliki paradižniki
3	žlice olivnega olja 1 žlica moke
1/2 žličke kisa žlička soli beli poper v zrnu 1 manjši šopek peteršilja
Postopek:
V	manjši posodi pristavimo vodo za blanširanje paradižnika. Stročji fižol operemo, očistimo in narežemo na koščke. Paradižnik blanširamo (vodo prihranimo), olupimo, razkosamo na četrtine in razsemenimo. Naposled ga narežemo na majhne kocke. Čebulo olupimo in narežemo na tanke lističe
V	posodi segrejemo olivno olje, na katerem najprej na hitro prepražimo čebulo. Dodamo stročji fižol in paradižnik. Premešamo in zalijemo s toliko vrele vode od blanširanja paradižnika, da so sestavine prekrite. Začinimo s soljo in sveže mletim belim poprom, pokrijemo in počasi dušimo približno 20 minut. V skodelici gladko razžvrkljamo moko in pol decilitra hladne vode. Vmešamo k zelenjavi, potem pa pokrito dušimo še 10 minut. Peteršilj drobno sesekljamo. Posodo odkrijemo, zelenjavo pa okisamo s kisom in odišavimo z 2 žlicama sesekljanega peteršilja. Jed ponudimo kot prikuho k mesnim jedem-
ŠPORT
atletika
Rovan ostaja doma, na EP le Kozmus
Brežice - V Goeteborgu na Švedskem bo od 7. do 13. avgusta potekalo atletsko evropsko prvenstvo. Med atleti, ki bodo tekmovali za Slovenijo, naj bi bila tudi dva posavska, metalec kladiva Primož Kozmus in skalalec s palico Jure Rovan. A bo na Švedsko odpotoval le Kozmus, saj Rovanu ne priznajo rezultata iz italijanske Aoste, kjer je s svojim skokom 5,60 m 15. julija dosegel normo, ki bi zadoščala za evropsko prvenstvo.
Tako Evropska kot tudi Italijanska atletska zveza (FI-DAL) sta namreč sporočili, da rezultatov iz Aoste ni mogoče uradno priznati, saj je tekmovanje potekalo brez uradnih sodnikov in na neustreznem zaletišču. Generalni sekretar Atletske zveze Slovenije Boris Mikuž je glede na to potrdil, da Atletska zveza Slovenije Rovana ni mogla prijaviti na EP.
Primož Kozmus: “Na
Švedsko odpotujem skupaj s trenerjem Vladom Kevom v soboto. Kljub operaciji in daljšem okrevanju sem dobro pripravljen, kar kažejo tudi zadn-/f ji rezultati. Potem ko sem ae dosegel lepe rezultate na svetovnem prvenstvu (5. mesto) in na olimpijskih igrah (6. mesto) si želim, da bi mi tudi v Goeteborgu uspelo kladivo zalučati tako daleč, da bi se uvrstil v finale. Konkurenca bo sicer huda, vsaj 15 nas je takih, ki se bomo borili za finalni nastop; Upam, da bo daljava okrog 77 m dovolj. Kvalifikacije bodo prihodnjo sredo, finalni nastop pa v petek.”
Jure Rovan: “Atletski miting v Aosti je potekal po vseh mednarodnih pravilih mednarodne atletske zveze s pravimi sodniki. Premagal me je le olimpijski zmagovalec Italijan Gibilisco, kar kaže, da sem dobro pripravljen in tudi sam čutim, da sem v dobri formi. O odločitvi Atletske zveze Slovenije, da me ne bodo prijavili na EP, sem najprej izvedel iz medijev, kasneje pa so me o tem tudi uradno obvestili. Nastopa na EP sem se zelo veselil, toda v športu se je včasih potrebno sprijazniti tudi s takšnimi situacijami; čakam torej na naslednjo tekmo in si želim dobrih skokov.”
Mladinci tekmovali v dežju
Maribor - Prvi dan slovenskega državnega prvenstva v atletiki za mladince v Mariboru minuli konec tedna, ki so ga motili hudi nalivi, sta solidno pripravljenost pred mladinskim SP v Pekingu, ki bo potekalo od 15. do 20. avgusta, pokazala tudi brežiška atleta Rok Deržanič na 110 m ovire (14,32) in Lucija Križnik v metu kladiva (56,63), oba FIT in oba sta v svojih disciplinah osvojila 1. mesto. Zelo uspešni pa so bili tudi nekateri drugi; Rožle Bučalo je bil v skoku v daljino prvi, na 100 m ovire je bila zmagovalka Maja Peten, 1. mesto v metu kladiva pa je prav tako osvojil “fitovec” Tomaž Bogovič. Samo za eno mesto slabša od brežiških adetov je bila sevniška tekačica Maja Teraž, ki je prvi dan prvenstva tekla na 5000 m, drugi dan na 3000 m, obakrat pa je bila druga.
plavanje
Zmaga Roku Kerinu
Omiš/Hrvaška -13. odprtega prvenstva Dalmacije v maratonskem plavanju seje udeležil tudi član krškega PK Celu-lozar Rok Kerin. V svojem prvem nastopu na omenjenem maratonu je na 8000 m dolgi progi z rezultatom 1 ura in 42 sekund na koncu osvojil 1. mesto.
Še istega dne po tekmi se je Rok odpravil na naslednje prizorišče maratona v Novi Vinodolski, kjer je nastopil na 5. plavalnem maratonu Novi 2006. V kategoriji 69 plavalcev iz Slovenije in Hrvaške je z rezultatom 53 minut in 8 sekund osvojil 2. mesto. V valovitem moiju je za zmagovalcem zaostal le za 4 sekunde. Obe tekmi sta šteli tudi za pokal CRO CUP.
strelstvo
Kržanovi na svetovnem prvenstvu ni uspelo
Zagreb - Od 21. julija do 5. avgusta poteka v hrvaški prestolnici 49. svetovno strelsko prvenstvo, na katerem je tako kot večina ostalih članov slovenske reprezentance debitirala tudi brežiška strelka Vesna Kržan. Po izjemnem nastopu na aprilskem državnem prvenstvu, ko je slavila z novim državnim rekordom, so bila njena pričakovanja tokrat realno previsoka, saj ji za nastope na naj višji svetovni ravni manjka potrebnih izkušenj. S 366 krogi je tako zasedla komaj 105. mesto, medtem ko bi jo ponovitev letošnjega najboljšega dosežka popeljala natanko sto mest višje. Krža-nova po tekmi dolgo ni mogla skriti razočaranja: “Želela sem si vsaj ponovitve dosežka z letošnjega svetovnega pokala v Milanu, a enostavno ni šlo,” je po nastopu dejala 22-let-na Brežičanka. V poskusni seriji je sicer zadela 96 krogov, kar bi jo ob enakem nadaljevanju zanesljivo popeljalo med osmerico finalistk. Ko pa je zatem že v prvi tekmovalni seriji zadela dve osmici, je bilo njenih upov konec.
Vesna Kržan se je pretekli mesec prvič v karieri uvrstila na svetovno jakostno lestvico, na kateri trenutno zaseda 103. mesto. O izjemni izenačenosti tekmovalk na svetovnem prvenstvu v Zagrebu zgovorno govori tudi podatek, da je brez finalnega nastopa ostala celo svetovna številka 1, Beograjčanka Jasna Šekarič.
speedway
Žagarju v Lonigu peto mesto in jeza na sodnike
Lonigo/Italija - Najboljši slovenski speedwayist Matej Žagarje na šesti letošnji dirki svetovnega prvenstva posameznikov, seriji Grand Prix, v italijanskem Lonigu, prišel v polfinale, tekmovanje pa je po padcu končal na 5. mestu. Ob odsotnosti šestkratnega svetovnega prvaka Šveda Tonyja Rickardssona je slavil vodilni v skupnem seštevku Avstralec Jason Crump, 2. mesto je osvojil Britanec Scott Nicholls, tretji pa je bil Danec Hans Andersen.
Čeprav na startu ni bilo Rickardssona, zaradi težav z vidom in glavoboli seje odločil, da bo do dirke za VN Skandinavije počival, je bilo dogajanje na stezi razburljivo, mojstri ovalov pa so tudi brez večkratnega svetovnega prvaka navdušili z ostrimi dvoboji.
Žagarjeve možnosti, da bi na preizkušnji v Lonigu dosegel še kaj več kot uvrstitev med najboljših osem, je v prvi polfinalni vožnji pokvaril Nicholls. V drugem krogu, ko sta se dirkača borila za 3. mesto, je Britanec v tretjem zavoju zadel Žagarjev motor in slovenskega tekmovalca je spodneslo, tako daje trdo pristal v zaščitni ogradi. Toda sodnik je izključil Žagarja, protesti niso zalegli. “Te steze res ne maram. Doslej nisem imel kakšnega dobrega rezultata, danes pa sem se dobro boril. Sem zadovoljen, nazadnje sem prvič osvojil deset točk. Ampak počasi bom moral razmisliti o tem, da bi se bolj osredotočil samo na dirke za Grand prix,” je po preizkušnji v boksih, ko sije z ledom hladil poškodovani komolec, razmišljal Žagar, ki je v skupni razvrstitvi trenutno deveti in tik za Dancem Pedersenom.
Državno prvenstvo v akvatlonu
Brestanica - MULTISPORT klub iz Krškega je na bazenu Brestanica organiziral odprto državno prvenstvo v akvatlonu “KRŠKO OPEN 2006“. To je bil že tretji akvatlon v Posavju, kjer so se tekmovalci, od najmlajših do pravih veteranov, saj je naj starejši štel skoraj 70 let, pomerili za naslove državnih prvakov v različnih kategorijah in razdaljah. Domačini so se tudi tokrat z osvojenimi tremi naslovi odlično odrezali. Nina Mandl, absolutna zmagovalka supersprint akvatlona, je postala državna prvakinja med mlajšimi mladinkami, Krešo Radunovič pa državni prvak med mlajšimi mladinci ter Martin Škoberne državni prvak med cicibani. Med kadeti je bil Blaž Žmavčič drugi, pomeril pa se je tudi v absolutni kategoriji sprint akvatlona in zasedel odlično 6. mesto. Med starejšimi deklicami je Nina Škoberne osvojila 7., Tamara Bogovič pa 10. mesto.
V sklopu akvatlona je bilo tudi področno prvenstvo za srednje in osnovne šole, kjer so prvaki postali Krešo Radunovič in Nina Mandl iz Gimnazije Brežice, Blaž Žmavčič iz OŠ Brežice ter Nina in Martin Škoberne iz OŠ Jurij Dalmatin Krško.
',~V j||S
_________
ftVTOnOBILlZE/n
Ford Fiesta 1.25 Fresh
v Po 30 letih je osvežitev docela tudi peta generacija Fi-®ste, kije prišla na tržišče leta 2002. Tu pa tam manjši po-Pravek obleke in nove, bolj ž[vahne barve, da postane vŠečna mladim, predvsem ženkam. Doslej so pri Fordu dajali prednost tehniki, mogoče cplo bolj kot estetiki, kar je sicer prav, ne sme pa trajati Predolgo. Na današnjem tržiš-c4 namreč zmagujejo tisti vPadljivih barv, drznih in v glavnem modernejših oblik. ..udi zato so ostrim Fiestinim lr|ijam oblikovalci dodali jPalo življenja s krivljenjem luij in sestavnih delov.
Zmogljivosti:
~ naj višja hitrost 163 km/h 'Pospešek0-100km/h: 14,6s ' Poraba po podatkih proiz-Vajalca: 8,2/4,7/61/100km 'testno povprečje:
°’3 1/100 km
Naj večjih sprememb so bile deležne luči. Tako sprednje kot zadnje. Manjši popravki so vidni tudi na odbijačih ter zračnih odprtinah. Sprednja žarometa z izboklino na vrhu smo že videli pri nekaterih konkurentih, a je vseeno ta detajl v kombinaciji s kromom in črno podlago dal Fi-
esti nekaj svežine, ki jo je nujno potrebovala. Majhne spremembe so vidne tudi v notranjosti vozila z bolj preglednimi merilniki in širšo sredinsko konzolo. Pohvali se lahko tudi s kakovostno plastiko ter solidnimi sedeži in nenazadnje notranjim videzom, ki je sicer svež, a tehnološko to-
liko dognan, da daje vtis “napredne tehnologije” in ne pojava iz risank, kot pri nekaterih konkurentih. To Fiesto do neke mere uvršča v razred tistih, ki si, čeprav majhen, izberejo resen avtomobil.
Fiesta je seveda majhna in dasiravno prostora ni ravno na pretek, ga j q še vedno dovolj za dva. Če poti niso predolge, tudi štiri nimajo težav. Čeprav prtljažnik s svojimi 284 litri spada med večje v svojem razredu, Fiesta ni namenjena daljšim potovanjem. Zmotilo nas je to, da prtljažnik nima zunanje kljuke za odpiranje, kar zna biti zelo neprijetno. Odpre se lahko le s ključem
Motor:
-	vrstni, bencinski štiri valj-nik
-	prostornina: 1242 cm3 -največjamoč: 75 KM (55kW) -navor llONm pri4000/min
ali s stikalom na armaturni plošči, zaradi česar je možno celo, da bi ključ pomotoma zaklenili v avto. Kdor je to že izkusil, ve, da ni prijetno. Seveda pa se temu zlahka izognemo, če ključa pač ne izpustimo iz rok. Nikoli!
Serijska oprema različice Fresh ponuja po višini nastavljiva volan in voznikov sedež, dve zračni blazini, električni pomik sprednjih stekel, centralno zaklepanje, ročno klimatsko napravo ter radio s CD predvajalnikom in nekaj drugih, danes samoumevnih dodatkov.
Fiesta z motorjem z zanimivo, a zdaj že znano oznako 1.25, ki pomeni 1242 kubičnih centimetrov velik bencinski motor, ponuja 75 konj, s katerimi ne goji ravno športnih ambicij, čeprav v kombinaciji s povprečno vodljivim
petstopenjskim menjalnikom vseeno omogoča obilo zabave. Dobro podvozje še dodatno prispeva k boljši vodljivosti tega Fordovega malčka.
Testni model z oznako Fresh je vreden skoraj 2 milijona 700 tisoč SIT, vendar je Fiesta na voljo tudi za manj denarja, če je bolj skromno opremljena. Športnikom pa je na voljo iskriva različica z oznako ST, ki glede na opremo in zmogljivosti ponuja izredno ugodno ceno.
Aleksander Krebelj
Investicije v občini Brežice 2006
OBČINA
Brežice
Po koledarju smo že v drugi polovici leta 2006, zato je prav, da naše občane obvestimo o številnih investicijah, ki potekajo v občini Brežice. Gre predvsem za investicije po kra-jevnih skupnostih, pa tudi za večje investicije širšega pomena, kjer lahko izpostavimo predvsem že dokončano ureditev Kržičnikove ulice in Ulice stare pravde, kanalizacijo Velika Dolina in Jesenice, sanacijo plazu Globoko, ureditev križišča v Brežicah, javno razsvetljava v Dobovi, ureditev večjega števila cest po krajevnih skupnostih Velika Dolina, Bizeljsko in Cerklje ob Krki.
Ob proračunskih sredstvih občine Brežice smo za nekaj večjih investicij pridobili tudi
regijska sredstva Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Omenjena sredstva so bila namenjena za naslednje investicije:
1.	Preplastitev ceste Bušeča vas - Vinji Vrh, kjer je bil delež sofinanciranja s strani Službe vlade RS 12.500.000 SIT.
2.	Pri modernizaciji ceste Boršt - Pekel, kjer gre za dveletni program, delež sofinanciranja Službe znaša v letošnjem letu 12.500.000 SIT.
3.	Delež Službe vlade RS je v primeru modernizacije ceste Vrhovnica (občinska meja) 29.166.667 SIT.
4.	5 milijonov SIT je sofinancirana vrednost s strani Službe vlade RS pri modernizaciji cest v obrtni coni Dobova.
Pri vsaki navedeni investiciji je bil delež Občine Brežice okoli 20 odstotkov.
Pred dnevi so potekali pogovori med predstavniki Ob-
činske uprave Občine Brežice in predstavniki Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, od katerih lahko občina Brežice pričakuje še dodatna sredstva za sofinanciranje različnih investicij s strani prej omenjene vladne službe. Predvidenih je še dodatnih 60 milijonov SIT, s katerimi bomo pokrili lastni delež pri čistilni napravi Obrežje.
Ob novih prostorih, namenjenih delovanju pošte, je prišlo do ureditve dela Kržičnikove ulice in Ulice stare pravde. Največ investicij je bilo na področju cestne infrastrukture, predvsem po krajevnih skupnostih Cerklje ob Krki, Pišece, Bizeljsko, Čatež ob Savi in Mrzlava vas. V Krajevni skupnosti Brežina se nadaljuje izvedba pločnikov. V Ulici pod obzidjem se bodo gradila parkirišča na obeh straneh ceste. Na vzhodni strani Ulice pod obzidjem se bo gradnja parkirišč začela že letos, razpis za 13 parkirnih mest v vrednosti 16,5 milijona SIT je v zaključni fazi. Za drugi del parkirišč, kjer je
predvidenih 31 parkirnih mest v vrednosti 24 milijonov SIT, je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ki čaka na pravnomočnost. Izvedba tudi tega dela parkirišč se pričakuje še v letošnjem letu. Za omenjen del parkirišč je bila na Svetu Krajevne skupnosti Brežice sprejeta odločitev, da bo 15 milijonov SIT prispevala KS. Na zahodni strani Ulice pod obzidjem se bodo parkirišča pričela graditi v naslednjem letu, saj so trenutno še v fazi pridobivanja projektne dokumentacije.
Nove investicije se obetajo tudi na področju osnovnega šolstva, kjer je župan na predlog strokovne komisije že izbral izvajalca del za gradnjo nove stavbe za Osnovno šolo Bizeljsko in izvajalca za strokovni nadzor pri gradnji. V zvezi z izborom izvajalcev bomo javnost obvestili po preteku rokov, v katerih lahko ponudniki zahtevajo dodatno obrazložitev oddaje javnih naročil oz. vložijo zahtevo za revizijo.
V tem času sta v izvedbi tu-
di naročili za pridobivanje projektne dokumentacije za ureditev prostorske problematike in statične sanacije za Osnovno šolo Globoko ter statično sanacijo in investicijsko vzdrževalna dela za Osnovno šolo Artiče. Takoj po končni uskladitvi idejne zasnove za ureditev Osnovne šole Brežice bo Občina Brežice začela še s postopkom izbora izvajalca za izdelavo projektne dokumentacije za to šolo.
Zaključuje se tudi 2. faza investicije Knjižnice Brežice, s čimer bo slednja pridobila dobrih 1000 m2 dodatnih površin. Vrednost omenjene investicije, katere izvajalec del je SL Inženiring d.o.o. z Boršta, je 230 milijonov SIT. Strokovni nadzor je opravljal CRP d.o.o. iz Brežic, medtem ko je opremo izdelalo podjetje Mizarstvo Kramar s.p.. Vrednost opreme, ki je že narejena in je v fazi nameščanja, znaša 9,7 milijona SIT. Knjižnica bo začela s selitvijo knjižničnih zalog v 2. polovici meseca avgusta, medtem ko se v začetku septembra pričakuje, da bo pričela obratovati
občinski svet brežice

Ivan Molan
za občane v vseh prostorih. V sklopu novih prostorov bo urejen prostor za tiho delo, ki ga do zdaj ni bilo, ravno tako bo z novimi prostori pridobljen prostor za prireditve.
.
Z investicijami v občini Brežice bomo nadaljevali tudi v jesenskem obdobju, za kar je v teku že nekaj razpisov. Tako bomo dosegli enakomeren razvoj v vseh krajevnih skupnostih občine Brežice, s čimer bomo dosegli dolgoročnejši razvoj naše občine Brežice.
Ivan Molan, župan občine Brežice
☆ ☆
☆ ☆
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
mnenja, odgovori, popravki ...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.1.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
“Zaradi radio 600.000
tolarjev kazni”
SavaGlas, št. 163, str. 2
Ne bom komentiral dela g. Goloba, temveč izjavo gospe Bojane Pohar, glavne inšpektorice RS za okolje in prostor, v kateri pravi, “da si mora vsak graditelj pred začetkom gradnje pridobiti predpisano grad-
beno dovoljenje, sicer ga zadenejo sankcije, kot so za tako kršitev predvidene po zakonu ”. In prav v tej svoji izjavi ga. Poharjeva ne govori resnice.
Za takšno izjavo imamo solastniki vsa potrebna pisna dokazila, ko od Ministrstva za okolje in prostor od prijave, ki smo jo poslali 22.4.1997, še nismo dobili odgovora o ukrepih. Kljub urgencam in dopol-
nitvam prijave se ne dogaja nič! Kako bi si sicer razlagali odstop prijave, ki jo je podpisala ga. Pohar (takrat sekretarka na MO P RS), inšpekcijski enoti v Laškem, od tam pa so jo odstopili v reševanje Upravni enoti Brežice, oddelku za kmetijstvo? Da se ne bi nič zgodilo!!
Iz razgovora z nekaterimi urbanističnimi inšpektorji se da čutiti, da za nekatere primere nimajo podpore v vrhu republiške inšpekcije za okolje in prostor.
Nekateri državljani RS pač lahko počnejo, kar se jim zljubi, pa čeprav na tuji lastnini!
Skratka, pred zakonom nismo vsi državljani enaki!
Martin Gramc Gazice 3 Cerklje ob Krki
ZAHVALA
Ob prerani, neutolažljivi in boleči izgubi naše ljubljene mamice, žene, sestre, tete in svakinje
MARJETE HUMEK
iz Brežic
se globoko iz srca zahvaljujemo g. župniku za tako lepo opravljen obred, g. Jožetu Žičkaiju in pogrebni službi, cvetličarni Žičkar, g. Francu Lesu ter Tinetu in Iztoku. Hvala pevcem Koledniki, nečakinji Suzani, Jožici Kavečič, Mariji Zaj, Branetu Jurečiču in Anici Voljčanšek. Hvala dr. Blaževičevi, osebju Bolnišnice Brežice, mojim sorodnikom ter vsem ostalim, ki niso bili imenovani, a so nam pomagali in Marjeto pospremili k zadnjemu počitku. Globoko iz srca še enkrat vsem hvala.
Žalujoči: mož Stane, hčerka Jasmina, sin Izidor in ostalo sorodstvo
jNJ OVO
krškem
easoKA
Pišece 13, 8255 Pišece
TEHNIČNI PREGLEDI PODRUŽNICA KRŠKO Ulica mladinskih del. brigad 2 8273 Leskovec pri Krškem
Telefon:07/48 81300,07/48 81302 07/48 81308
DELOVNI ČAS:
Od poned, do petka: 7<K,-19°° sobota: 700- 12“
Nedelja in prazniki zaprto
AVTO KRKA d.o.o. je podjetje z 9-letno tradicijo na področju tehničnih pregledov in registracije motornih in priklopnih vozil. Poleg tehničnih v Novem mestu, Šempetru pri Gorici, Postojni in Idriji smo za vas odprli tehnične preglede v Krškem.
Vsem, ki boste pri nas opravili tehnični pregled na vašem vozilu ali eno od spodaj naštetih uslug, ki jih ponujamo, smo vam pripravili možnost sodelovanja v nagradni igri in včlanitev v klub AVTO KRKA.
Pri nas lahko opravite:
- tehnični pregled vseh motornih in priklopnih vozil registracijo vozil
-	prepise vozil
-	hitri servis na vašem vozilu in
-	ročno pranje v naši avtopralnici


&

r
‘\
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV Kraj Ulica
Datum
Poštna št. Telefon Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT oz. 0,88 EUR Preračunano po centralnem tečaju na izvod. Naročniško Razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine Je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
___________/
Krizni center za otroke in mladostnike Krško
CKŽ105, Krško 041-886-208, 07/49-05-177
Ko si v stiski, ko nekoga potrebuješ, ko imaš težave doma..., lahko pokličeš ali prideš na pogovor, lahko pa pri nas tudi ostaneš. Dosegljivi smo 24 ur na dan vse dni v letu!
mali oglasi
“Na območju Sremiča (Brestanica-Krško-Zdole) se je izgubila psička - kraška ovčarka, rjavo-čme barve, z daljšo dlako, v levem ušesu ima tetovimo številko 2535. Če ste jo videli, lepo prosimo, pokličite na številko 040-204-960. Najditelju podarimo 100.000 SIT.”
Digitalni
Izdelajte si fotografije, da ohranite sporne..
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik
Izhaja vsak drugi četrtek. Ceha izvoda je 240 tolarjev - 1 EUR (preračunano po centralnem tečaju: 1 EUR = 239,640 SIT ).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naroniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: naročnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
ŠESTNAJSTA
____
Ko je eden od posavskih urednikov videl omenjeno fotografijo, je takoj povprašal: “Koga pa Rudi Stopar tako objema?” “Svojo ženo, ” se je glasil odgovor avtorice. “Ah, ” je žalostno dejal urednik, “tega še za trič-trač rubriko ne moreš porabiti. ”
» REKLA KAZALA ££

Motoristi hrumeli na Malkovec
Tržišče - Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Hrastje pripravilo že sedmi gorski preizkus starodobnih motorjev. Sodelovalo je več kot 70 tekmovalcev, ki so se pomerili v dvanajstih kategorijah, med njimi je bil tudi prometni minister Janez Božič. Lastniki motorjev, ki se kot nomadi selijo s tekmovanja na tekmovanje, s srečanja na srečanje, so Tržišče spremenili v kamp, saj so postavili šotore in prikolice. S seboj so imeli vse, kar potrebujejo - gorilnik, za vsak slučaj ženo, po potrebi še otroke in pa motor.
Takole (ne)ubogljivo so v sončni pripeki in pod težkimi usnjenimi oblačili motoristi čakali na start.
Po Posavju so se razširile govorice, daje kuhinja Tončkovega doma na Lisci zaprta, saj naj bi zaradi okužbe s salmonelo ukrepala sanitarna inšpekcija. Izkazalo se je, da gre za čisto laž in hudobijo ter govorice okoliške konkurence. Mladi najemniki na Lisci v resnici veselo vihtijo kuhalnico in vabijo na prijetno turistično točko... in na obed.
Zelo radi kažemo na propadajoče objekte v sosednji državi, a imamo podobne ruševine tudi v našem neposrednem okolju. Neugledno delujejo tudi propadajoči objekti nekdanje tovarne silikatne opeke v Sentlenartu, ki je spet v rokah Anhovega. Toda vnovični lastniki že več let niso postorili nič in objekti s stroji vred nezadržno rjavijo in propadajo. Morda čakajo na ugoden trenutek, da bodo sem preselili ceneno italijansko proizvodnjo keramike, ali je v ozadju drugačna kombinacija?
Živi so krivi za izgubo sevniške Komunale, je pikro komentirala svetnica Berta Logar. Po planu, ki ga je v začetku leta naredila Komunala, ki se ukvarja tudi s pogrebno dejavnostjo, bi namreč moralo umreti deset ljudi več.
Nepogrešljivi oldtimer, domačin Jože Erman, je v imenu vodstva dirke s svojim oldtimerjem prevažal tudi “visoke ” goste.
Ljubezen gre skozi želodec, pravi že stari pregovor. Ali je zanj slišal tudi tale krompir, ki se je znašel v nakupovalni vrečki enega od posavskih nakupovalnih centrov, ne vemo. Vsekakor se je zelo “potrudil”, da je zrasel v čisto ta pravi srček, toda ljubitelji krompirja ga bodo ne glede na obliko okusno pripravili za na mizo in veselo pojedli.
Počitnice so tu in tudi okrog ekonomske šole se je življenje ustavilo. A bi bila vsaj zdaj priložnost za gospodarnejše urejanje okolja. Vsi, ki stikajo okrog lepega atletskega stadiona ali si ogledujejo vadbo športnikov, se obenem čudijo, kako zanemarjena je šolska ploščad. Pravzaprav simbolne piramide in talne plošče dobesedno razpadajo, vsa leta nazaj pa nihče nične postori, da bi jih postavil v prvotno stanje. Pa ne gre za denar, le nekaj dobre volje bi bilo treba!
V brežiško industrijsko cono Šentlenart naj bi se po občinskih načrtih preselilo sejmišče, ob katerem bi nastal tudi zbirni center živine in morda še kaj. Od vseh načrtov so za zdaj ostale zgolj pobožne želje in z njimi vred poldrugi hektar razraščenega zemljišča. Vse skupaj je nov dokaz, kako negospodarno ravnamo s kmetijskimi površinami. Namesto da bi na njih vsaj še tokrat, kakor leta nazaj, rasle poljščine, se zdaj bohoti plevel!
Urednik Stanko Lazar iz Tržišča, ki z županovo podporo izdaja (županu naklonjene) Grajske novice, bo - kot kaže -ostal brez dela. Posel mu bo spodžrl novi zavod za kulturo. Toda Lazar ne bo ostal na cesti..., ampak še naprej na železnici. Je namreč strojevodja.
Ko so na krškem občinskem svetu obravnavali ustanavljanje Romskega zaposlitvenega centra, seje nekaterim svetnikom zdelo, da tudi takšna posebna institucija ne bo pripomogla k večji zaposlenosti Romov. Eden od svetnikov je slikovito dejal: “Dela se izogibajo z vsemi štirimi. Danes celo romskega svetnika ni na sejo, da ne bi podpiral nečesa, kar bi Rome sililo delat!”
En krog v čast prirediteljem je s svojim motorjem odpeljal tudi poslanec in naš nekdanji novinarski kolega Aleš Gulič.
Prazna vreča ne stoji pokonci, pravi “kuharica ” Marjeta Oblak, ki je poskrbela, da dirkači niso bili lačni.
VREME
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 3. avgust 2006
Danes bo pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, kijih bo več predvsem v noči na petek. Jutri bodo padavine povečini ponehale, od zahoda se bo delno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala šibka buija.
Ob nevihtah ponoči bodo možna lokalna neurja z nalivi in močnejšimi sunki vetra.
š
Petek	Sobota	Nedelja
14/22 °C	13/25 °C	17/24 °C
saf tehnični pregledi zavarovanja vozil prepisi <s» prodaja rabljenih vozil so* prodaja novih vozil Citroen in Škoda <ss» servis:
• servis vozil, kleparska dela, ličarska dela, menjava gum, polnjenje klima naprav, ročna avto pralnica, avto vleka
DELOVNI ČAS
Pon -Pe: od 7. do 17., So: od 8. do 12. DELOVNI ČAS ZA TEHNIČNE PREGLEDE Pon-Pe: od 7. do 19., So: od 7. do 12.
WL 07/49-02-112
www.avfoBne-krsko.si
Avtoiine Krško d. o. o.. Bohoričeva 10,8270 Krško