Jožica Škofic Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRe SAZU, Ljubljana o ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko Članek prinaša narečna besedila in besedje, predstavljeno v obliki slovarja, zbrana ob raziskovanju zanimivega običaja moških prebivalcev Krope na Gorenjskem - lova na ptiče pevce. The article presents dialect texts and vocabulary pertaining to the interesting custom of capturing songbirds in Kropa in Upper Carniola. The material, presented in dictionary form, was collected in the course of fieldwork among the male inhabitants of Kropa. 1. Uvod Ptičji lov je bil nekoč ena najbolj priljubljenih prostočasnih dejavnosti predvsem moških prebivalcev Krope na Gorenjskem (ženske pa so se v prostem času ukvarjale predvsem z gojenjem okenskega cvetja) - pomenil jim je stik z naravo, katere del so tako prinašali v svoje domove in vigenjce - žebljarske delavnice. S to dejavnostjo so bili zaposleni vse leto, saj je pomenila tako pripravljanje limanic in pasti za lov kot sam lov in opazovanje ptičev v naravi ter ukvarjanje s ptiči pevci doma, gojenje in parjenje, skrb za zarod, pripravljanje ptičje hrane, izdelovanje ptičjih kletk, izražala pa je tudi svojevrstno strast in celoletno tekmovalnost med ptičarji. 1 O pomenu ptič­ jega lova in ptičarstva za Kroparje med drugim pričajo tudi nekateri razstavni predmeti v etnološki sobi kroparskega Kovaškega muzeja - npr. folovž in špringoš. V Kropi so se s ptičjim lovom ukvarjali fantje od zgodnje mladosti (informant Nace Blaznik se spominja, da je lovil že kot 7-letni fantič in zato tudi večkrat za- mudil šolski pouk) do starosti, v kateri so še zmogli premagovati pot do lovišča, ča­ kati v mrzlih jutrih na morebitni ulov ali si priskrbeti lim, potreben za limanice, ki so bile najpogostejša past pri ptičjem lovu (informant Tone Šolar se spominja, da je nabiral lim in lovil še skupaj s svojim očetom). Nekateri so lovili sami, nekateri v parih, redko večja skupina ptičarjev skupaj. Svoje znanje so prenašali na svoje moš- ke potomce - medtem ko so bile ženske iz te dejavnosti izključene. Najbolj razširjen je bil ptičji lov po spominu informantov v 20. in 30. letih 20. stoletja, v drugi polo- vici 20. stoletja pa je počasi začel izginjati. Ptičarji so se sicer zavedali, da je ptičji lov prepovedan, toda strast in izgovor, da ujetih ptičev ne čaka smrt, ampak kletka, iz katere bodo s petjem razveseljevali svojega gospodarja, sta jim zadoščala, da so svojo priljubljeno in bolj kot ne javno priznano in odobravano dejavnost izvajali. Zelo redki so ptiče lovili zato, da bi jih jedli - v ljudskem spominu je tako ostal neki Irga, ki da se mu je, ker je ptiče jedel, hudič prikazal in se je ubil. Zelo redko in naskrivaj - kajti »KRQ:paRj;"l so bli bogaboje:č in usmi:len ;"lldj~:, zatQ: k so sami: sla:b ž],!~:l, so se j;"lm pa 'tud ž],!ali: smi:lle!«2 - pa je vendarle kaka mlada šoja v ča­ su najhujše lakote končala tudi na krožniku. 1 Eržen 1997. 2 Povedal Tone Šolar v Kropi poleti leta 2000. 136 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) Ptičji lov je v Kropi tudi pokazatelj izrazito tesnega stika ljudi z naravo, saj je od ptičarjev zahteval veliko znanja o dogajanju v naravi, o življenju ptičev in njiho- vem življenjskem ritmu ter življenjskem prostoru. Pri ptičjem lovu se je ptičar moral na neki način zliti z naravo - biti čim manj opazen oz. nemoteč del naravnega okol- ja, kajti le tako podrejanje prostoru (npr. s tihim čakanjem v čim bolj naravnem skrivališču) je omogočalo uspešen ptičji lov. Kroparska ptičja lovišča so bila pred- vsem v Lazih, za Bariglo, na Jarmovem in v Natovem robu - predvsem tam torej, kjer se stikata gozd in manjši ali večji travnik (jasa, laz). Ptičji lov se je začel okrog sv. Mihaela in se končal okrog sv. Lenarta - trajal je torej od sredine septembra do začetka novembra, ko je ptičarje z lovišč pregnal mraz. Za lov so bili najzanimivejši ptiči, ki so dobri pevci in jih poleg tega krasijo tudi lepe, pisane barve - to pa so predvsem ptiči iz družine sinic (mangeljc, gavgar, plavček) in ščinkavcev oz. njihove poddružine liščkov (grilček, zelenec, cajzeljc, štin- geljc, dimpel). Doma in na lovu pa so lahko opazovali tudi druge ptiče in včasih ujeli celo kako ujedo (npr. ptičjega sokola). Eden od informantov je poročal tudi o primeru, ko je ptičar iz gnezda vzel mladiča in doma sam vzredil sokola (primer tako imenovanega lova z rok03). Namen te raziskave je bil tako ohraniti spomin na zanimiv običaj kot zapisati besedje, ki zaradi drugačnega načina življenja in preživljanja prostega časa izginja iz aktivnega besednega zaklada Kroparjev. Ptičjega lova se še spominjajo nekateri sta- rejši Kroparji (med njimi naša glavna informanta Nace Blaznik, r. 1912, in Tone Šo- lar, r. 1936, katerega narečje pa je zaradi poklicnega igralstva pod precejšnjim vpli- vom knjižnega jezika, kar je opazno tudi v predstavljenih besedilih, zato so tovrstne besede iz njegovega govora označene s kvalifikatorjem knjiž. - knjižno), zelo redki pa so mladi, ki se s ptičarstvom občasno še ukvarjajo. Besedje je bilo zbrano v letih 1999-2000 s pomočjo intervjujev - iz besedil, povezanih z izbrano dejavnostjo, je bilo nato izpisano besedje, ki ga je bilo potrebno še dopolnjevati in dodatno pojasnjevati. V slovarskem delu razprave je tako po abe- cednem redu prikazano besedje, vezano na ptičarstvo: poimenovanja ptičev (samčkov in samičk), predvsem ptičev pevcev in tistih ptičev, ki so jih informanti lahko opa- zovali v domačem urbanem in naravnem okolju, pri delu, preživlja nju prostega časa ali na ptičjem lovu, poimenovanja v zvezi z izdelovanjem limanic in drugih pasti za lov ter ptičjih kletk, načinom lova različnih ptičev ter ukvarjanjem z njimi doma, gojenjem in parjenjem, skrbjo za zarod in pripravljanjem ptičje hrane. Večina zbra- nih besed so samostalniki, nekaj pa je tudi glagolov in najmanj (vrstnih) pridevni- kov in izpridevniških povedkovnikov . 2. Besedila 2.1. Nace Blaznik 2.1.1. Priprave in lov Ta P~:RU smo š'l;) po ll:m. U B~:gne. 1 .. .1 Ta P~:RU smo š'l;), z an'mo sya šb, se ga ni: 'yeč na sy~:t, sya šb ponaya:d u B~:gne, u B~:gnqx so bli ta:k xRa:st, t(>:g da sta ga dya: k9:m~i obj~:la, maRbi:t so še 'z~L na y~:m, 'jes ni:s;)m biy 'z~i ž~ d(>:yx u B~:gnax. P6: pa, u:n je pl~:z9Y, pl~:z9Y g6:R, pa naI6:mu. T9: i ta:k kukaR an 3 Smerdel 1992. J. Škofic, O ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko 137 k6:bl;'l, pO xRa:st. P6: i pa ti:st naI6:mu. G6:R so pa ta:ke Rme:ne ku:g;')lce. P6: s;')m pa, 'jes s;')m pa sp6:dyi ob~:RQJ,!. Da sJ,!a ga nabR~t:la ane ph ll:tRQJ,!. 1 .. .1 'No, tQ: s;')m še poza:bu pOJ,!~:dat, da k sJ,!a š'la ta'k:Jt s ti:stmo Ja:nez:Jm, se ga ni: 'J,!eč na sJ,!~:t, po li:m, sJ,!a sJ,!a, je bij,! pa na dRaJ,!~:s, 'jes pa sp6:dy1, sta pa p:J:Rš'le dJ,!~: nlm. A J,!~:š, ta'k:Jt so ble nu:ne J,! B~:gnax, s ti:st;')m klobu:k;')m. Pa ta:gga p'sa sta im~:le, ta:gga p'sa. A J,!~:š, sta nai pa zapQ:dle! Je R~:kla, če na gRes'ta 'koi z J,!:JR'ta 'J,!;')n. 'Ja, s;')m R~:ku, se 'le m~:ixn;') za ti:čke nab~:RaJ,!a k'le. 'N;')č, tako:i 'J,!;')n, če 'ne J,!a pa p'sa popu:cale J,!a:ma, da sJ,!a mQ:gla J,!i't;'), pa J,!'se pop;')s't;')t. Vse ti:st sJ,!a po- pu:stla, 'J,!;')s g;5:R;')m, 'kaR je bl;') 't;')m za J,!obRa:t, J,!'se sJ,!a mQ:gla pops't;')t pa 'J,!;')n i't;'). Ti: na J,!~:š, kokQ: sta ble s xo ... , še d6:ns j;')x J,!i:d;')m, kokQ: sta ble xodi:čoJ,!e nu:ne ž'lext ta'k:Jt. 1 .. .1 MQ:RŠ J,!~:d;')t, kokQ: i blQ tQ: ydQ:. Tka:ile li:ma na t'1;')x im~:t, pa pops't;')t ga! A J,!~:Š, koga: i tQ:? TQ: 1, tQ: i blQ 'J,!eč uR~:dll;'), k pa na J,!~:m koga:. Ti:st smo J,!obRa:l, p6: pa domu: paRn~:seš, p6: pa 'zyi sku:xat. P6: smo pa ku:- xal u 'k:Jš;')nmo pos~:b;')nmo 16:nc;'), 'jez ga 'mam, na J,!~:m, gdQ: ga 'ma, ti:st 16:nc, se ga, i bij,! f~:st, pa ga m je a'd;')n uz~:J,!. TQ: i bij,! s't:JR 16:nc, ta:k žel~:z;')n, J,!~:š. U ti:stmo s;')m ku:xQJ,!, tQ: i tQ:k sm:JRd~:l po J,!'s;') ba:it, s;')m ga m~:šQJ,!, m'll;') ni: 'll;')Č smaRd~:I, 't;') i pa, 't;') i pa sma:Rd~:l. K je bl;') ti:st naRj~:n, z ga J,! ano, J,! an laJ,!Q:R dja:J,!, k je bij,! huan. Ane šti:R J,!u:Re z ga pa ku:xQJ,!, kukaR j~:špRen. P6: s pa 't:Jm nQ:t u laJ,!Q:R ga J,!ll:J,!, p6: z ga pa J,!z'ga tok'le Rast~:gnu, k je p;')š'ke i'mQJ,! nQ:t, a'ne, da so ti:ste p;')š'ke J,!'se š'le 'J,!;')n. Z Roka:m, 'ja, z Roka:m s;')m ga J,!olJga:J,!u, tQ: se ta'k:Jt ni: 'n;')č paRj~:J,!, k je bij,! alJ'k:Jt J,!oči:ščen, pa paRpRa:J,!len za na li:m, p6: se i 'pa paRj~:J,!, če z ga J,! RQ:ko dja:J,!, a'ne. TQ:k je b'IQ ... (Ali ste ga precedili ?) 'N;')č, J,!opRa:J,!, samQ: pRa:J,! z ga J,! ti:st J,!6:t, p6: s pa ti:st J,!;')n ull:J,!, pa 'še lJ'k:Jt, pa 'še lJ'k:Jt, tQ:g da i bij,! či:st, kukaR Recf:mo, na J,!~:m, koga: tQ: d~:lajo, Re- cf:mo ... (Ali se je oluščil?) TQ: i blQ kukaR ... p6: smo ga pa J,!ča:s;')x še J,! u:sta ma:l dja:l, da z ga J,! u:st;')x tok'le m;')nd'RQJ,!, pa da i bij,! 'b;')l, da 1, 'ja, če z ga 'b;')l tok'le J,!l~:ku, 'b;')l je bij,! m6:- č;')n, a me zastQ:p;')š, tQ: s mo mQ:č daja:J,!, če z ga ... (Kot bi mesil testo?) 'Ja, na ta: nači:n, ja:, ll:x na ta: nači:n. 'No, ll:x na ta: nači:n. 1 .. .1 P6: z ga pa dja:J,! J,! an 16:nc, pa J,!o'de g6:R, p6: i bij,! pa ti:st ll:m za c~:J,! l~:t al 'pa za 'še 'J,!eč, za dJ,!~: l~:t je bij,!. 1 .. .1 P6: z ga pa x6:du is'k:Jt, 'k z ga nu:cQJ,!, ano ta:kole č~:pco, ga i blQ pa za dJ,!~:ist li:manc. 1 .. .1 Ta:kole č~:pco z ga J,!z~:J,!, p6: z ga pa, p6: pa 'mal J,!Q:la J,!m~:s, 'naibQI je bij,! lan~:n J,!Q:le, da s z lan~:nmu J,!Q:lam, da ni:, Recf:- mo, k smo IOJ,!i:l, je bl;') m'R:Js, da ni: zm~:Rz;')lna ll:manca, da i bla zm~:Rai m~:x­ ka. P6: smo ga pa, z ga pRet~:gJ,!QJ,!, tok'le, f~:st pRet~:gJ,!QJ,!, dQ:J,!x ca:ita, tQ: sJ,!a ga po no U:RO s tmo:le TQ:net;')m, da sJ,!a li:mance naR~:dla, pa:lce s pa 'Žy i'mQJ,! naR~:­ zane, ne ta:kele. (Od kod ste jih na rezali?) Od J,!~:Rbe. TQ: so ta:ke, k so se Ra:de zJ,!ija:le, 'J,!yš, ane tokQ:le dQ:J,!ge, pa na k6:nc s jo J,!ošpi:ču. 1 .. .1 Ane tRi:deset dQ:J,!ge, ja:, tokl::st, p6: s jo mo pa, k je bij,! ll:m tob zJ,!olJga:J,!len, z ga pa dja:J,! g6:R, p6: s pa pRes~:kQJ,! u'se ti:ste pa:lčce, da i bl;') na J,!'se kRa:je enakom~:Rn;'), a'ne. 138 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) K je bl;') pa l]'k:Jt ti:ste ll:mance naRj~:ne, smo pa im~:l ta:k b'lek, so Re:kl;'), b'lek. TQ: i bi],! 1~:dRast, 1~:dRast b'lek, z ga dja:],! nQ:t, tok 'le , na ta: nači:n, pa nQ:t za],!i:],!, da so bli nQ:t. P6: so ble pa paRpRa:],!lene za nasta:],!lat. P6: smo š'l;') pa, Raci:mo, k smo pa š'l;') zu:tRai, tQ: smo š'l;') zu:tRai, ],!ča:s;')x ],!o p~:t;')x ],!O š~:st;')x, 'kukaR je bIQ:, 'k:JmaR s 'šQ],!. Mi: smo xodf:l na Č~:š;')nco, na Ba- Ri:glo, ],! 'L:Js. 'Jes s;')m še na yodf:ce 'šQ],! aneka:t, s;')m zu:tR«i Ž« 'ŠQ],! paR lu:n, da s;')m bi],! do dn~:],!a Ž« na yodf:cax. Še d6:ns ],!~:m, k s;')m al]'k:Jt, je to'k;') IpQ: lu:na sja:la, s;')m tka:i ca:iz;')1cQ]'! uj~:],!. Ta'k:Jt s;')m samQ: ca:iz;')1ce 10],!i:],!, da so m u'se li:- mance ponosf:l, a ],!~:š. Tob se i uj~:],!, pa i zl~:tu, pa i ll:manca ],!od n~:ga pa:dla, pa ni:s;')m dobi:],! ne: li:mance pa ne: ti:ča. Uj~:],! s;')m j;')x pa n fQ:IQ],!š, tQ:g da, da i blQ R~:S uži:t;')k, 'no oo. Se smo pa ],!'se s],!QRte, tQ: smo ane d],!a: ta:Rj~: al 'pa Štf:Rj;'), 'kukaR 'je, smo xodi:l u'bp, pa nasta],!la:l. (Kam pa ste jih nastavili?) 'Ja ta:ko dRa],!Q: smo, ta:k dRa],!~:šč;')k smo naR~:dl;'), xRasti:č;')k. An 'mal ],!~:č k s;')m 'jest ],!e:I;')k, tok'le ],!s6:k xRasti:č;')k. P6: s pa ma:l pu:stu tob, da i bi],! 'mal lf:st- ja zRa:],!;')n, ta pRa:],!ga lf:stja, ],!m~:s s pa li:mance dja:],!. 'Ne, ],!ča:s je paRI~:tu ti:č;')k, je s~:du na ll:mance, ],!ča:s je pa tQ:k s~:du, i pa ],!odl~:tu, p6: pa 'še l]'k:Jt paRI~:tu, tQ:g da Ra:i oo. ],!a:blenc je 't:Jm sp6:d«i p~:],!, se ni: da:],! 'kaR otpRa:],!t, ga i ],!a:bu naza:i, a'ne. (Kje pa je bil vabljenec?) Pot ti:stmo, paR tistrno xRasti:č, k je bi],! nasta:],!len. TQ: smo naR~:dl;'), l]'ga d],!a: tRi:, al 'pa še ],!e:č, 'kukaR je bIQ:. (Kakšno drevo pa ste postavili?) Na],!a:d;')n dRe],!Q: smo ],!ots~:kal, pa ],!ošpi:čl;'), p6: smo ga pa ],! z~:mlo zasa:dl;'). TQ:g da, tQ: smo ga p6:i 'kaR skQ:z im~:l. TQ: z ga p6:i, k smo j~:nal lo'],!;')t, z ga pa spRa:],!u bm u bkš;')n g~:R;')m, da ga gdQ: oo. A'ne, p6: smo ga pa dRu:gič sp~:t oo. Za šti:l]g;')1ca smo pa šetf:co nasta:],!l;'). A ],!~:š, ka:kšna i šetf:ca? Tl:ste c6:fe i'ma, ti:st b6:de, ta:ke c6:fe i'ma, 'kukaR oo. P6: pa na ti:ste c6:fe, ti:st 't:Jm nQ:t je pa s~:me, ],! ti:st;')x c6:f;')x. 'T:Jm nQ:t p6:i šti:l]g;')1c g6:R p;,)Rletf: pa ti:st '],!;')n ka:],!sa. Yča:s;')x smo ga tok'le '],!eč U:R gl~:dal, k se i g6:R pa:su, uj~:t se pa ni: ],!6:tu, a'ne. Pa smo ga še ],!ča:s;')x š'l;'), da ga b ma:l oo. zapo'd;')t, da i na nQ:],! paRI~:tu, p6: se i pa ],!ča:s;')x uj~:],!, ],!ča:s;')x pa 'tud ne:, ku:kaR je bIQ:. (S čim pa ste limanice pritrdili na drevo?) Ta:ke zaR~:ze smo naR~:dl;') z no:ž:Jm, a ],!~:š, če pa tokQ:le, kukaR s],!i:nčnik, tokQ:le nQ:t z zaR~:zQ]'!, tok'le nQ:t. Kle nQ:t z zaR~:zQ]'!, tok'le. Tok'le z zaR~:zQ]'!, da / oo.!. P6: s pa 't:Jm nQ:t utak'nQ],!, k je bla na pa:lčca ],!ošpi:čena. TQ: pa či:st tel]kQ:, gIh tka:i, k je ti:č;')k paRI~:tu g6:R, da se mo i ob~:sla, p6: i pa z refetnf:co ],!da:- RU tok'le, pa l]ka:maR '],!eč ni: mQ:gu. Yča:s;')x je 'k:JR g6:R ],!i:su, da z ga 'šQ],!, da ni: bi],! P'RQ],! 'n;')č ],!oll:man, samQ: g6:R je ],!f:su, pa z ga paRj~:],! tok'le pa p'Reč dja:],!. Ni: mQ:gu l]ka:maR '],!eč. Yča:s;')x k~:R se i pa 'tut Ut~:RgQ]'!, k se i m~:ixm, ],!ča:s;')x je k~:R na k'Rai s~:du, se nf: ],!j~:],!, 'kukaR je bIQ:. TQ: i blQ ],!'se s],!QRte. (Kam pa ste potem dali te ptiče?) D6:bRO ma:j;')l]go so im~:l. D6:bRO oo. Ta:kle m~:ix;')n fQ:IQ],!ž;')k. 'Ja, tQ: i bla d6:bRa ma:j;')l]ga. 'Ja, mi: smo Re:kl;') d6:bRa ma:j;')l]ga, da i bl;') 'k«i nQ:t p6:i, a'ne, J. Škofic, O ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko 139 da smo 'k~L če smo 'k~i uj~:l, tQ: i bla oo. ja oo. 'Čak, al 'pa yča:s;')x, če pa ni:smo im~:l 'n;')č, smo pa ta:ko ja:mco naR~:dl;') y z~:mlo. Pa tok'le smo dja:l, ;'): oo. šta:nšce, pa n(>:t smo ga spu:stl;'), da i taca:it n(>:t, taca:it, p6: smo ga pa y ta: f(>:19YŽ dja:l, k smo 10yI:1. l)ča:s;')x smo ga pa 'tud dja:l u ta:k, u 'k;')š;')n š't;')mf (smeh), da i biy oo. a pa 't;')m, tt:st ni: bl;') d6:bR;,) oo. TQ: i bl;') 'n~i'b(>:l, da i biy k'le n(>:t u ja:mc;'), da ta- ca:it, a'ne, da k smo 10YI:I, tQ: smo ane tRl: Šti:R YU:Re 10yI:1. P6: smo ix pa pobRa:l, pa da:l ya:blenc;') u f(>:19Yž, 'ja. (Kaj pa ste počeli, medtem ko ste čakali?) 'T:Jm s;')m z'd9Y na sQ:nc pa gl~:d9Y pa yži:Y9Y pa gl~:d9Y, gda:i yjo paRlet~:l. A y~:š, tQ: s tob gl~:d9Y. 'Jes s;')m še sla:p šli:Š9Y, gu:n j;')x je pa šli:Š9Y, TQ:ne, j;')x je pa PR~:X šli:Š9Y k pa ya:blenc, t(>:k je šli:Š9Y, a'ne. Je R~:ku, 'z~i b9 'pa, p6: smo pa čl:st ti:x bli, da z biy paR mi:R pa ti:x, k so I]'k:Jt s~:dl;'), smo pa pu:x;')ln;') pQ:ne. (Ali ste lovili kadar koli ali je bil za lov kak poseben čas?) Pos~:b;')n ca:it. u jes~:n, okt(>:bRa. TQ: i 'n~il~:yš ca:it, okt(>:baR. 'No, loy~: se še 'z~i 16:xk, ampak / oo./ do ane des~:dga noy~:mbRa, p6: smo pa j~:nal. P6: smo ix pa do'yel im~:l. (Vse ptiče ste enako lovili?) v Na žl:m;')nco smo 10yU pozi:m ma:I]g;')1ce yča:s;')x, da s j;')x na ži:m;')nco yj~:y. Zi:m;')nco smo naR~:dl;') na dl:1co, pa j~:d g6:R dja:l, k je P;')R'Š9Y, je pa dja:y nog(>: y ži:m;')nco, k je yodl~:tu, se mo j pa zada:Rg;')nla, i biy pa yj~:t. Ta:ke za:I]ke smo naR~:dl;'), z ži:me. 'Ze i pa yz'ga k6:nc! 'N;')č se m na da:. Pa špRi:I]goš je za tHe lo'y;')t. Pozi:m smo 10YI:I ma:I]g;')1ce na špRi:I]goš. TQ: i ta:ka kukaR ml:š;')nca, YRa:tca se otpRe:jo, p6: pa ti:č;')k g'Re n(>:t, n(>:t pa našti:maš, da ka:ysa 'k~L se pa SPR(>:Š, se pa YRa:tca zapRe:jo, p6: maš pa yj~:dga. TQ: smo ix lovU na špRi:I]goše še: pa še:. Sk6:la pa ni:s m(>:gu yj~:t. Sk6:la i pa samQ: u:n aI]'k:Jt i'm9Y, g ga i z gn~:zda yz~:y. T(>:k m~:ix;')I]ga, da ga i u gn~:zd dobi:y, p6: ga i pa do'ma zR~:du. Do'ma y kl~:t ga j i'm9Y, zy~:zaI]ga. (Kako pa ste ga vi ujeli?) TQ: s;')m pa 'jest aI]'k:Jt, tQ: i biy pa 'le tt:čji s'k9Y, tQ: i ta m~:ičk;')n. TQ: i pa y;')li:ka Razll:ka. Gu:n je, gu:n pu:te, ta: pa ti:čke konču:je. TQ: s;')m ga pa I]'k:Jt uj~:y k'le g6:R u La:s. Tob i biy l~:p, k s;')m ga yj~:y, a y~:š, kok(>: i biy l~:p! TokQ: me i uka:ys9Y, da s;')m biy 'y;')s kaRya:y. P6: s;')m mo pa nog~: ZY~:Z9Y ... A'd;')n m je pa R~:ku, n ja:gaR, Ga:baR, m je R~:ku, če yš 'k:Jkš;')I]ga skoli:ča yj~:y, ga men;') paRn~:s, ga m 'jest dja:y našQ:pat. 'No, s;')m R~:ku, tl:zdga skoli:ča, k s;')m i'm9Y g6:R pot klobu:k:Jm oo. P6: i pa Ih tt:st ja:gaR P:J:R'Š9Y s fll:nto gaR'y;')n. GIh ta'k:Jt, k s;')m ga ž~ i'm9Y u Ro'k:Jx. S;')m R~:ku, JeRa:ša se i pi:S9Y, s;')m R~:ku, JeRa:ša, 'z~i mam pa 'jes skoli:ča k'le yj~:dga, če ga yš uz~:y. b:x, je R~:ku, 'z~i g'Rem pa 'jes na l)odi:ce, a ga yš n~:su domu:? 'Ja, pRa:y;')m, teškQ: m n~:su dya: f(>:l9yža pa skoli:ča, na y~:m, kok(>: bQ:. Ja 'no, s;')m R~:ku, če daRga:č ni:, ga m pa n~:su. S;')m ga pa dja:y pot kI6:b;')k, p6: so se pa 't:Jm an štl:I]g;')1c uj~:l ... ti:st ca:it m je pa s klobu:- kam u'Ret u'Š9Y. Je pa yzi:gnu se, pa zl~:tu, kI6:b;')k je d6:1 pa:du, 't;')č je pa z zy~:­ zamm noga:m zl~:tu. TQ: se i p6:i R~:ŠU, p6: i pReka:ys9Y ti:st, se i R~:ŠU, ampak kok(>: se ga i m'n;') šk(>:da zd~:l, da biy oo. Tob l~:p je biy, da t poy~:m, da ga na m(>:Rš nama:lat tokQ: lb'ga! 140 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) (Kako pa ste ga sploh ujeli?) Na ll:manco! Pa se i J,!a:l9J,! 't;:Jm po t'l;:Jx, 'jes s;:Jm pa če: l~:tu pa ll:manco p'Reč, J,!oči:stu ga. T(l:k me i J,!oka:J,!s9J,!, da t pOJ,!~:m, da me še d6:ns boli:. (Je bilo lovljenje ptičev prepovedano?) 'Ja, seJ,!~:da i b19. Se so nas š;:Jnda:Rj;:J jaga:l, če i bl9 tR~:ba. Ma:l smo se ba:l, J,!;:Jli:k pa ne:, ni:smo se J,!;:Jli:k ba:l, ma:l smo 'se. 1 .. .1 Ni:smo ta:ke šk(l:de d~:lal. 1 .. .1 'Zt,'0 mado:na,« i d~:l9Y, >,'0 mado:na.« U:n ga i pa ši:P9Y kQ: stQ: xudi:Č9Y. TQ: i biy x~:c, l(l:y na š(l:je. DReYQ: s ops~:k9Y za m;')š(l:ge lo'y;')t. TQ: s ops~:k9Y dReYQ: na 'k;')š;')nmo kopi:š, ob R(l:b;') kopi:ša in s ta:ke št~:Rc1e pu:stu na dRey~:s in s tl:st;')x y~:i. k so do:l pa:d- le, spo:dtti naR~:du u:to. In po: s u tl:sto u:to zl~:zu in pišča:yko, 'ne. Pišča:yko s naR~:du z l~:skoye pa:lce pa s k(l:že ot č~:šne. Č~:šnoyo k(l:žo s mQ:gu yd ob~:x stRa- ni: tk(l: med zobmi: fa:j;')n Zd~:Rg;')nt in po: i jo ... lžvižgl ... Š(l:ja i pa Radov~:dna, k je u bl:stvu uj~:da. In o:na ml:s;')l, da i s'k9Y, al 'pa da se i 'ktti zgodU in z Ra- dov~:dnosti o:na pRI:de in s~:de na tl:ste št~:Rc1e, k so ll:mance zata:knene in se yja:me. Za t~: naya:dne ma:le ti:če i bl9 pa tQ:, ka: 'jes y~:m, ena ta:ka pR~:kla, m~:ixna, k;') i bl9 zado:st, da j i'm9Y tRl: ta:kele y~:jce, Recf:mo, pa de:blo s nas~:­ k9Y ma:l, t(l:g da s ll:mance zata:knu n(l:t. T(l: i bl;') m~:t;,)R pa PQ:, dya: m~:tRa yi- so:k. U:mance s mQ:gu im~:t, pa dv~ v~:je s posta:yu, pa zaR~:ze s naR~:du n(l:t, 'ne, in po: s ll:mance natak'n9Y, in um~:s si da:y ya:blenca, po: s se ma:l uma:knu in k je ja:ta paRlet~:la, je ya:blenč;')k p~:y, če: je p~:y, če i biy pa ž'lext, pa ni: p~:y, če s pRe'yeč lon'g9Y s f(l:19yž~m za BaRI:glo, je biy tQ:k pRestRa:šen, da ni: 'mč p~:y. Če s xo:tu ll:m nab'R~t, s mQ:gu bit ka:y;')l, so Re:kl;') yča:s;')x, ka:y;')l. ZatQ: k ll:m s lox'ka dobl:y samQ: na 'k;')š;')nmo yelf:kmo sta:Rmo xRa:st. In tQ: i b~:la ome:- la, zajeda:yc, samQ: na sa:dn;')m dR~:yj;') je za tUji ll:m za'n;')č. MQ:Re bi:t s xRa:sta. TQ: se pRa:y, je bl;') tR~:ba spl~:zat na ti:st S't~R yiso:k X'R~St, nas~:kat b~:lo ome:lo do:l, Ob'R~t ja:gode in po: so se t~: ja:gode ku:xale. Ku:xale t(l:k ca:ita, da se i tl:sta zm~:s zač~:la su:kat, d~:Ržat ok;')l kuxa:y;')nce. Da se i t(l:k zg(l:st1;'), da i bla na k~:­ pa, kukaR p pol~:nto ku:XQY, samQ: i mQ:gI;') bi:t čl:st to'k;') ok;')l kuxa:y;')nce i't;'). Po: s ti:sto zm~:s n~:su pot st;')de:nc, pa z zač~:y spl:Rat. A:xtat s mQ:gu, 'koi k s yo:do nall:y, da ni: u'Š9Y, k je bl;') tQ: zlQ: tek(l:č in po: z ga pod yo:do, pod m~:Rzlo yo:do meč'k9Y t(l:k ca:it, da je čl:m 'yeč pečka: 'y;')n pa:dl;'), keR usa:ka ja:goda ma na y~:m dy~: tRl: štf:R peč'ke. KukaR RI:bez al 'pa na y~:m kaL 'No in k je bl;') tQ: t(l:lk, da i bl;') čl:m 'm;')n pečka: n(l:t, s po:i tQ: k~:po da:y ca:itat u YQ:do, y an pi:skaR, a'ne, in s jo POk'R9Y z ano pokRiya:čo, t(l:g da i po:i čaka:la ti:sta k~:pa. PO: s pa yz~:y, 'ka 'jes y~:m, z n YO:RX za dya:, tRl:, odyi:sn;') ku:k s i'm9Y ll:manc, po: s pa ti:sto R~:Č na dya: načl:na smo ml: d~:lal, 'no, Recf:mo, s uz~:y k~:po, po: t je pa a'd;')n lan~:n y(l:le ka:pnu, Recf:mo na ll:m in s ti:st;')m si tI: meč'k9Y ta: ll:m, 142 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) da i pos't9Y me:x;')k, da i biy gIh ta pRa:y za na t~:le ll:mance, 'ne. M(>:i y6:ča i pa pogRll:nt9Y dRu:go yaRija:nto, je pa 'kq:R u kastRQ:lo da:y, pa mal y(>:la i ka:pnu g6:R, po pOtR~:p. KeR 'ztti ya:žn;') i b19, da i biy t1:St ll:m gIh P'R9Y naR'jen. Za- ka:l? Če i biy pRegQ:st, se 't;')č ni: paRj~:y, če i biy pa pReR~:d;')k, je pa d6:l t~:ku. TQ: se pRa:y, da i bla tQ: ena pos~:bna ym~:tnost p'R9yzap'R9Y, a'ne. P6: s pa tl:sto R~:Č poli:y gOR PO ll:mancax pa s usa:ko su:k9Y, t(>:g da se i ll:m lepQ, in p6: k s j;')Y z ble:ka jema:y, s usa:ko tkQ: lepQ: 'y;')n ul~:ku, a'ne, tQ: jo ni:s m(>:gu, če 'ne s od16:mu. LepQ: s jo nayi:j9Y in s jo yl~:ku tokQ: 'y;')n, 'ne. Ta:ka i bla ta: pRocedu:- Ra. M6:ja sos~:da, sta:Ra, Tl:netoya J~:Rca j im~:la pOCtR~:XO s6:yo u:xaRco. In usa:k l~:t ji i da:la ja:ica yt kU:R, da i s6:ya zyali:la pša:nce. In k je pša:nce po- bRa:la, ji i da:la še n~:na ja:ica naza:i, t(>:g da i še: sy6:je zyali:la. Sk6:la s;')m pa i'm9Y doma: y č~:ydR;,), 't;')m k mam dela:y;')nco, s;')m ga i'm9Y n(>:t, mR~:žo na YRa:t;')x in s;')m 'm9Y sk6:la n(>:t. P6:i f6:tRa ja:g9Y, 'oča, mQ:R;')m i't;') m;')š(>:go ystRe'l;')t. Xodi:Č9Y mu:lc, ani: šk(>:da patRQ:n9Y. P6: s;')m mo pa kloba:so n~:su, k ni: bl;') dRu:iga al 'pa pša:nce. P'R9Y yeli:gga sk6:la. P6: s;')m ga pa spu:stu, k ni: bl;') xRa:ne, sey~:da, mesQ:, tQ i bl;'), ta'bt je bl;') teškQ: do'b;')t, 'ne. PatRQ:n9Y je bl;') šk(>:da, pša:nc;') so zma:l]kal, kloba:so s;')m ma:l 'jes poj~:du in s;')m ga spu:stu il] ga i PogR(>:šaRjoya CUka ybUa na Kaste:l. Se i spu:stu u dvo:boi s petel~:nam. In se Idi: ni: ba:yu in ga i s pol~:nam. 'Ja, p6: i pa Rš'la, 'jes s;')m še d~:19Y u U:ko. TQ:- ne, 'ptti no domu:, sk6:la s;')m ubUa. PRi:dem g6:R, je biy pa m(>:i. Se i biy še ži:y. Kle i bl;') n~:ib;')l zanimi:y, k se i zač~:y ti:čji l(>:y, k so y's;') ti:čaRj;') na 'bp let~:l, a maš 'ktti li:ma. TQ: i biy u bi:stvu ta y~:lk pRobl~:m, ta ti:čji li:m. ZatQ: k nobe:n ni: biy S'kOR pl~:Z9yt, a'ne, da biy pl~:Z9Y po ... TQ: ni: biy h~:c! TQ: ni: biy h~:c! 'Jes se spQ:ymm, k sya š'la s f6:tR;')m k'le g6:R pot Fa:R9yšb 'lqs. Mado:na, tQ: i biy en ta:k X'RqSt, 'jes s;')m ga 'kqR gl~:d9Y. Ta:k X'RqSt, ta sta:R je pl~:Z9Y 'b zm~:šan, s ski:RO za pa:sam ... Mi:sl;')m, tQ: s mQ:gu bi:t stRok9yna:k, da z ga lox'ka nabRa:y. TQ: so y gla:ymm loyU ma:l za x~:c, zatQ: da i ca:it mnu:, da so š'l;') yod dQ:- ma ma:l, 'ne, s sa:bo so ne:sl;') 'bšno pl(>:šco ta zel~:l]ga ... T(>:g da se i ma:l ba:be R~:ŠU d~:d;')c ... Ja: tQ: i bla ta y~:lka ža:lost, če ni: ti:ča yj~:y, Reci:mo, da i 'Š9Y zast(>:n na Č~:š;')nco. 3.1. Slovar Slovarski članki so urejeni tako, da pok nji ženi iztočnici in enačaju sledi fone- tično zapisana na rečna beseda v 1. in 2. osnovni slovarski obliki, tej pa slovnični oz- načevalnik (tj. oznaka besedne vrste) in stilni označevalnik (redko - redka, manj znana beseda, nov. - novejše, v rabi pri mlajših govorcih, star. - starinsko in knjiž. - knjižno) ter pomenska razlaga besede oz. njena knjižna ustreznica in pri vrstah pti- čev tudi latinsko ime (latinsko ime je vzeto iz knjige Naši ptiči avtorjev Janeza Gre- gorija in Ivana Krečiča). Geselski članek ima tudi ponazarjaini razdelek, v katerem je beseda oz. njena raba prikazana z iztržkom iz zapisanega besedila. Nekatera ges- la imajo tudi terminološko in frazeološko gnezdo (prvo označeno z znakom +, dru- go pa z znakom .) - zbrano besedje namreč ne sodi samo v okvir ptičarske termi- nologije (strokovnega izrazja, vezanega na pomensko polje ptičarstvo), ampak je (bi- lo) tudi del praktičnosporazumevalnega besedja. Besede, ki imajo označevalnik lOol., J. Škofic, O ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko 143 gre za imena ptic, imajo tudi dokumentarni razdelek. Označevalnik bot. pomeni, da gre za rastlinsko poimenovanje. Ena od glasoslovnih značilnosti kroparskega govora je nezveneč izgovor zvene- čih nezvočnikov v izglasju, vendar je prva osnovna slovarska oblika (npr. samostal- nikov) v tem slovarju zapisana tako, kot se izgovori v predsamoglasniškem položaju - je pa iz ponazarjalnega gradiva razviden dejanski izgovor besede v nepredsamo- glasniškem položaju (tako je npr. iztočnica golob v na rečni obliki zapisana gol<):b -a, ne pa gol<):p -ba). Posebno problematično je v narečni terminologiji oblikovati razlagaini raz- delek - ali zadošča knjižna ustreznica I prevedek poimenovanja ali je potrebno pomen termina natančneje razložiti, npr. cajzeljc 'čižek' ali 'manjša gozdna ptica pevka rumeno-zelene barve iz družine ščinkavcev, poddružine liščkov .. .'? Zlasti je težko določiti pomen pri sopomenkah v krajevnem govoru in knjižnem jeziku, npr. šmarnica je knjiž. 'majhna ptica pevka, zgoraj sive, po trebuhu belkaste bar- ve, Phoenicurus ochruros', v kroparskem govoru pa 'majhna ptica pevka zrjavo rdečim oprsjem in čelom, taščica, Erithacus rubecula', šmarnici, Phoenicurus och- ruros, pa rečejo črneika. Na neki način najbolj problematično med vsemi zbra- nimi imeni ptic je bilo ime mangeljc v pomenu 'sinica' , ki kot ime ptice ni, ko- likor mi je znano, nikjer zapisano - ornitologi poznajo le poimenovanje mandeljc za samčka (tudi ptičjega) nasproti babici, ki pomeni samičko. Ljubiteljski ornitolog Boris Kozinc iz Hraš na Gorenjskem ter Jani Pogačnik iz Kamne Gorice, tudi po- znavalec ptičev pevcev, pa sta mi potrdila obstoj poimenovanja »mandlc« za veliko sinico tudi zunaj Krope. V ponazarjalnem razdelku so deli I izseki besedil, v katerih je bila rabljena izpisana beseda. Ponazarjaini razdelek lahko tudi omogoča natančnejšo razlago po- mena besede, saj je informant kako poimenovanje večkrat tudi sam skušal pojasniti (= metajezik), npr. pri iztočnici kos: k<):s9!!ka j aRja:!!kasta, k<):s je pa či:st č~:R;:Jn, ali pri iztočnici špringoš: pozi:m smo lo!!i:l ma:l]g;:Jlce na špRi:l]goš, t<): i ta:ka ku- kaR mi:š;:Jnca, !!Ra:tca se otpRe:jo, po: pa ti:č;:Jk g'Re n(>:t, n(>:t pa našti:maš, da ka:!!- sa 'k~L se pa SPR(>:Š, se pa !!Ra:tca zapRe:jo, po: maš pa d'ga. V ponazarjalnem raz- delku so lahko tudi daljši izseki iz besedila, ki so predvsem etnološko ali kako dru- gače zanimivi in ne prinašajo le jezikoslovnih podatkov o besedi, npr. pri iztočnici kanarka: s;:Jm 'Š9!! u T~:R'ž;:Jč po no kana:Rko z anmo moži:čbm, ti:st moži:č;:Jk se ga i ma:!! napi:!!, s;:Jm ga pa m<):gu !! ša:it~Rgo d'W pa pe:lat, an ca:it je 'Š9!!, po: i pa !!OP~:Š9!!. Znak podpičje (;) v ponazarjalnem gradivu označuje mejo med različ­ nimi (tj. nepovezanimi) izseki iz gradiva. V dokumentarnem razdelku za znakom o so podatki o zapisanosti besede - poimenovanja ptiča v različnih virih in slovarjih - zapisanost besede je označena z znakom * (A: Arhiv Kovaškega muzeja, zapis iz leta 1971; JE: Jože Eržen, 1997 (pri nekaterih besedah tudi ustni podatek tega informanta); JB: Joža Bertoncelj, 1973; GK: Janez Gregori, Ivan Krečič, 1979; Plet.: Pleteršnik, 1894-95; SSKJ: Slovar sloven- skega knjižnega jezika, 1970-91 (zapisana je tudi razlaga besede - poimenovanja ptiča v tem slovarju), B: Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki, 1998 - tu samo, če besede ni v SSKJ), ter o rabi oz. poznavanju besede pri informantih Nacetu Blazniku (NB) in Tonetu Šolarju (TŠ). Če je pomen besede v SSKJ drugačen kot v narečju, je to označeno z znakom '=. Če informant besedo pozna oz. jo 144 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) uporablja (je torej del govorčevega aktivnega besednega zaklada), je ob začetnic ah imena in priimka zvezdica *, če ne, je tu poševnica 1, če besedo pozna, pa je ne rabi (tj., uporablja narečno poimenovanje, knjižno pa pozna le pasivno, ali pa ne ve, katero ptico knjižno poimenovanje označuje), je tu znak *1. Narečno poimenovanje nekaterih ptic (npr. črneika, penica, pastirica, strešček) je bilo problematično tudi za- to, ker posamezni informanti včasih različno dobro poznajo raziskovano snov. Lah- ko npr. zamenjujejo posamezne podobne ptiče ali poznajo le skupno ime družine (npr. drozg, sokol), ne pa tudi posameznih vrst ptičev in so si tako njihova poimeno- vanja lahko celo nasprotujoča - v takih primerih si je bilo treba pomagati z na- tančnejšimi opisi ptičev in s pomočjo strokovne literature odločiti o pravilnosti oz. točnosti poimenovanja. Žal kroparskih imen ptic ni bilo mogoče sistematično primer- jati s poimenovanji v drugih slovenskih govorih, saj tudi v vprašalnici za SLA ni nobenega vprašanja o imenih ptičev.4 ahtati = (y)a:xtat -am nedov. paziti: a:xtat s m9:gu, 'koi k s y6:do nall:y, da ni: ll:m u'Š9Y, k je bl;") t9: z19: tek(l:č; a yš tI: ya:xt9Y, če yjo ti:č paRlet~:l ahtati se = a:xtat se -am se nedov. varovati, čuvati, paziti se: če s se ga a:xt9Y, je d(l:yx ži:yu barva = ba:Rya -e ž barva: y'se S9:Rte ba:RU 'ma, od Rume:ne, zele:ne se steka, 'ne bastard = basta:Rd -a m bastard , križanec med kanarčkom in liščkom: bas- ta:Rd je kRi:žanc med kana:Rčk;")m pa štl:I]g;")lc;")m (~ mešanec) bel = b~:y b~:la b~:y prid. bel + bela omela (~ omela) bezgov = bez'g9Y -zg6:ya -z'g9Y prid. bezgov, od bezga: u f(l:19Yž;") i bla bez- g6:ya pa:lca, k s j;") sta:Rž~:n 'y;")n pobRa:y, so Re:kl;"), da gRe'jo Yšl: y lu:kne blek = b'lek ble:ka m krpa: t9: i biy l~:dRast b'lek za ll:mance zayi:t; p6: k s j;")x z ble:ka jema:y bolan = b6:y;")n b(l:yna b6:y;")n povdk. bolan: 't;")č je b6:y;")n, p6: pa ca:Rkne (~ koš) bošt = 'bošt b6:šta m gozd: u 'bošt gRe'mo lo'y;")t (~ gmajna) cajtati = ca:itat -am nedov. zoreti: k~:po ll:ma z da:y ca:itat u Y9:do cajzeljc = ca:iz;")lc -a m, ZDOl. čižek, Carduelis spinus: ca:iz;")lc je aRme:I]kast al pa zel~:I]kast; ca:iz;")lce po tRabu:x spozna:š; t9:le 'dtfi ca:iz;")lc; še d6:ns y~:m, k s;")m aI]'k<.,lt, je tob lP9: lu:na sja:la, s;")m tka:i ca:iz;")lc9Y uj~:y; ca:iz;")lc je g6:RSb 't;")č; ca:iz;")lc;") na j~:sen d6:l pa:Rlet~:; ca:iz;")lc;") se s če:Rž9Y fu:tRajo (~ čižek) <) NB: *, TŠ: *, A: cajzelc, cajzelce, cajzelci (str. 1), JE: 1, JE: cajzlce (str. 364, 366), Plet.: 1, SSKJ: 1, B: ca:jzelc -a m, GK: * cajzlja = ca:izla -e Ž, ZDol. samica čižka: ca:izle smo spu:st1;"), k smo j~:nal 10- 'y;")t, da ni: ta dRu:g;")x b~:gala, k je s~:dla 't;")m na dRaY9: pa cy;")lUa pa yabUa ix je pa ix je yodgana:la crkniti = d:Rbnt -knem dov. crkniti, poginiti: če s mo pa poza:bu j~:st da:t, je pa PR~:X d:Rknu 4 Imena ptičev sem primerjala z zapisi v tehle dialektoloških delih: Tominec 1964, Novak 1985, Košir 1997, Weiss 1998, Filipi 1992, 1993, 1999, Filipi, Burši6 Giudici 1998. J. Škofic, O ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko 145 čakati = ča:kat ča:kam nedav. čakati: 't;")m s;")m z'd9Y pa ča:k9Y, gda:i b9jo pqR- let~:l čepica = č~:pca -e ž kepica: p6: s pa ll:m x6:du is'kqt, g z ga nu:c9Y, ano ta:- kole č~:pco ga i b19 pa za dyhst li:manc; ta:kole č~:pco z ga yz~:y (--+ kepa, kepi- ca) čerž = čie:Rž -a m storž: yča:s;")x so še š čie:Rž9Y 'tud nabeRa:l, je ane sYQ:Rte n s~:me, ampak tQ: i bl;") zamu:dn;") češnjev = č~:šn9Y -noya -n9Y prid. češnjev, od češnje: č~:šnoyo k9:ŽO s mQ:gu yd ob~:x stRani: tk9: med zobmi: fa:j;")n zd;5:Rg;")nt čivkati = či:ykat -am nedav. čivkati: sami:ca na p6:je, samQ: či:yka čižek = čl::ž;")k čl::ška m, ZDol. čižek, Carduelis spinus: čl::ž;")k tQ: i ca:iz;")lc (--+ cajzeljc) o NE: */, TŠ: */, A: /, JE: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: manjša gozdna ptica pev- ka rumeno zelene barve, Carduelis spinus, GK: * črneika = č;")Rn~:yka -e Ž, ZDol. šmarnica, Phoenicurus ochruros: č;")Rn~:yke pa ni:s;")m ;")l]kQ:l i'm9Y; č;")Rn~:yka i SkOR čl::st č;5:R;")n 't;")č in ma sp6:dtti 'Rep in peR~:sa ;")Rd~:čkasta o NE: *, TŠ: *, A: /, JE: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: /, B: črneika -e ž (Ple- teršnik), GK: * dati = da:t da:m dav. 1. dati: 'dtti m;") 'no 'mal li:ma 2. ustvariti, izločiti: li:m mQ:Re bit fE~:j;")n q:R'men, d9:klaR je ze'len, na da:, k je fe:j;")n q:R'men, je pa z'R9Y dejati = d'jqt d~:nem dav. dati + dejati vkup dati skupaj, dati v skupno klet- ko: 'tale ca:it fe:brua:Rja smo j;")x Žtt dja:l ubp, al 'pa Žtt pozi:m, če i b19 topiQ: delati = d~:lat d~:lam nedav. delati, izdelovati: J9:ža Kalša:n9Y je f9:l9yže d~:19Y + delati viže (--+ viža) detel = d~:tel -tla m, ZDol. detel, Dendrocopos: d~:tel, tQ: i tl::st ta ma:l; d~:tel je č;5:Rno-b~:y, pi:san, ye:I;")k klu:n ma o NE: */, TŠ: *, A: /, JE: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: črna ptica z rdečo liso na glavi in pod repom, GK: * dimpel = di:mp;")l -pla m, ZDol. kalin, Pyrrhula pyrrhula: di:mp19Y je bl;") 'tud do'yel; di:mp;")l je R'deč po tRebu:x in ma č;5:Rno gla:yo; di:mp;")lna pozna:m, pRi:de jes~:n ni:ži d6:l, g g6:R sn~:g zapa:de; o:n j~: sem~:na (--+ kalin) o NB: *, TŠ: *, A: dimpelne, dimpije (str. 1), JE: dimpelnov (str. 60), JE: dimpine ali kaline (str. 366), Plet.: /, SSKJ: /, E: /, GK: / dimpla = di:mpla -e Ž, ZDol. samica kalina divjak = diy'jqk -ja:ka m divji ptič, samorasel, neudomačen ptič, ptič iz na- rave: štl::l]g;")lc, k je diy'jqk, 'tut y;")nzu:ntti pRežyi:, če ga sp;")sti:š divji = di:yj;") -a -;") prid. + divji golob (--+ golob) dober = d9:bqR d6:bRa d9:bqR prid. + dobra majenga (--+ majenga) domači = do'mqč doma:ča do'mqč prid. + domači golob (--+ golob) drevešček = dRev~:šč;")k / dRey~:šč;")k -čka m drevešček ,obsekano manjše drevo, v katero se zapičijo limanice: an dRev~:šč;")k naRdi:š (--+ hrastič, hrastiček, prekla) drat = dRa:t -a m žica kot gradbeni element ptičje kletke: dRa:t Razli:čmx ob- li:k (--+ žica) drevo = dReYQ: -y~:sa s drevo: dReYQ: s ops~:k9Y 146 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) drobtinice (~ drohtinice) drohtinice = dRoxti:nce -ti:nc ž mno (krušne) drobtinice: dRoxti:nce ni:so d6:bRe za ti:če drozg = dRQ:Zg -a m, zool. drozg, Turdus: dRQ:Zg je R~:d;:Jk, dRQ:zga pozn~t:m, je ta:k ;:JRja:yogRa:hast (~ šprahovec) o NB: /, TŠ: *, A: /, JB: /, JE: drozge (str. 366), Plet.: *, SSKJ: večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkasto belem trebuhu, GK: * fant = 'f~nt fa:nta m, star., redko samec: ta:k l~:p 'f~nt je biy (~ samček, samec) niska = fll:ska -e ž, zool. bela pastirica, Motacilla (alba): fll:ska ma Č:l:Rno gla:yco, ma d9:yg 'Rep in t'ko sta:lno mi:ga (~ tresorepka, pastirica) o NB: *, TŠ: *, A: /, JB: /, JE: fliske ali vodomce (str. 366), Plet.: pliska, f 1) = pastirica, die Bach- stelze, Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Z.), SSKJ: /, B: pliska -e ž (Pravopis, Pleterš- nik), GK: * folovž = f9:IQYŽ -a m ptičja kletka: yese:Ie smo im~:l ti:če 10'y;:Jt, p6: s pa f9:- IQyže mQ:gu im~:t; f9:IQyža ku:p;:Jt ni:s m9:gu, k ni: bl;:J dna:Rja, smo ix pa sami: d~:lal; 'jes s;:Jm 'mQY f9:IQYŽQY tRi:deset got9:y; teškQ: m n~:su dya: f9:lQyža pa skoli:- ča; f9:IQyže d~:lat ni: bla nbe:na 'k::lnšt; če s pRe'yeč 10n'gQY s f9:IQyž~m za BaRi:glo, je biy ya:blenc t9:k pRestRa:šen, da ni: 'mč p~:y (~ kletka, folovžek) folovžek = f9:IQYž;:Jk -ška m majhna ptičja kletka: ta:k m~:ix;:Jn f9:IQYž;:Jk (~ kletka, folovž) futrat = fu:tRat -am nedov. krmiti: a pa y~:š, s k9:m smo ix 'še fu:tRal - z yOR~:xoy;:Jm kRa:ycam; ti:če fu:tRat; če z z gn~:zda yz~:y ti:ča, z ga mQ:gu fu:t- Rat gavgar = ga:yg;:JR -ja m, zool. menišček, Paru s ater: ga:yg;:JR je si:y in ma Č:l:R­ no gla:yco, tQ: i g6:Rsb 't;:Jč O NB: /*, TŠ: *, A: /, JB: /, JE: /, Plet.: /, SSKJ: /, B: ""; GK: / glava = gla:ya -e žgiava: 't;:Jč ma 'Rep pa gla:yo, pa tRU:p pa nog~: glena = gl~:na -e ž mivka (za nasutje po dnu ptičje kletke): k s poč~:du, so še ma:l ka:ysal po gl~:n uča:s;:Jx (~ mivka) gmajna = gma:ina -e ž gozd: u gma:ino gRe'mo na ti:če (~ bošt) gnezditi = gn~:zd;:Jt gn~:zd;:Jm nedov. gnezditi, imeti gnezdo: poy6:d;:Jn kQ:s pot ska:lo gn~:st gnezdo = gn~:zd -a s gnezdo: sk6:la i pa samQ: u:n alJ'k~t i'mQY, g ga i z gn~:zda yz~:y; ga i u gn~:zd;:J dobi:y; 'jes y~:m, da s;:Jm jema:y ti:če z gn~:zda gojiti = gojU -i:m nedov. gojiti: 'jes s;:Jm i'mQY uča:s;:Jx po tRi:deset kana:RčkQY, s;:Jm j;:Jx sa:m goji:y; Lu:kman j;:Jx je goji:y na Ja:m, samo: l~:ta naza:i golič = goli:č -a m golič, mlad ptič: tQ: i f6:t~R R~:ku yča:s;:Jx, alJga goli:ča paRne:s, k smo xodi:l m;:Jš9:ge Reci:mo z gn~:zda pob~:Rat za a:imoxt golob = golQ:b -a m, zool. golob, Columba: golQ:p so PR~:X bli: + divji golob divji golob: di:yj;:J goIQ:p; da:Rga:č smo pa di:yje golQ:be xodi:l lo'yit, gn~:zda is'k~t, 'tud za a:imoxt, 'ne; di:yj;:J golQ:p so bli ponaya:d obl Č~:š;:Jnce, u Moči:l;:Jx + do- mači golob domači golob: do'm~č golQ:p o NB: *, TŠ: *, A: /, JB: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: *, GK: * gorski = g6:Rsb -a -;:J prid. + gorski mangeljc (~ mangeljc) J. Škofic, O ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko 147 grilček = gRl::lč;')k -čka m, zool. grilček, Serinus serinus: gRl::lč;')k je 'b;')l m~:i­ x;')n k ca:iz;')1c, se 'b;')l u G6:R da:Rž~:; gRi:lč;')k je m~:ix;')n ti:č;')k; gRi:lč;')k je u bi:s- tvu zeIen in lep<): p6:je o NB: *, TŠ: *, A: grilček, grilčke, grilčki (str. 1), JB: /, JE: /, Plet.: * (die Hirngrille), SSKJ: majhna ptica pevka z rumeno zelenim perjem in kratkim kljunom, Serinus canaria serinus, GK: * grlica = g;$:R;')1ca -e ž, zool. grlica, Streptopelia: g;$:R;,)1c kIe ni: bl;') nk<):l O NE: *, TŠ: *, A: /, JB: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: *, GK: * grm = gg:R;')m / ga:R;')m -Rma m, redko 1. grm 2. omela na hrastu (~ grmovje, zaspanec, (ptičji) lim) o NB: *, TŠ: / grmovje = g~Rm<):le -a m, redko 1. grmovje 2. omela na hrastu (~ grm, za- spanec, (ptičji) lim) o NB: *, TŠ: / guncnica = gu:nc;')nca -e ž gugalnica, na dve vrvici ali paličici obešena palč­ ka v ptičji kletki: bšno gu:nc;')nco smo naR~:dl;') y f(>:19Yž;') hrana = xRa:na -e ž hrana: ti:čja xRa:na hrast = X'R~st xRa:sta m, bot. hrast: li:m s lox'ka dobi:y sam<): na 'bš;')nmo ye- lf:kmo sta:Rmo xRa:st hrastič = xRastl::č -a ml.hrastič 2. majhen posekan hrast z obsekanimi ve- jami in zataknjenimi limanicami, na katere se lovijo ptiči: paR ti:stmo xRasti:č, k je biy nasta:ylen; t<): smo naR~:dl;'), IJ'ga dya: tRl:: xRastl::če, al 'pa še ye:č, 'kukaR je bl(>: (~ hrastiček, drevešček, prek la) hrastiček = xRasti:č;')k -čka m majhen posekan hrast z obsekanimi vejami in zataknjenimi limanicami, na katere se lovijo ptiči: ta:k dRay~:šč;')k smo naR~:dl;'), xRasti:č;')k, an 'mal y~:č k s;')m 'jest ye:l;')k, tokIe ys6:k xRasti:č;')k, p6: s pa ma:l pu:s- tu to'k;'), da i biy 'mal lf:stja zRa:y;')n, ta pRa:yga lf:stja, ym~:s s pa li:mance dja:y (~ hrastič, drevešček, prek la) iti = i't;') g'Rem nedov. iti. iti na ptiče (~ ptič) izvaljen = zyaIen zyale:na zyaIen povdk. izvaljen: če i biy l~:tos zya'len izvaliti = zya'l;')t zyali:m dov. izvaliti: k je pša:nce pobRa:la, ji i da:la še n~:na ja:ica naza:i, t(>:g da i š~: sy6:je zyalf:la jabolko = ja:buk -a s jabolko: ja:buk smo j;')m uča:s;')x da:l jagoda = ja:goda -e ž jagoda, plod omele: t<): se pRa:y, je bl;') tR~:ba spl~:zat na tl::st s't~R yiso:k X'R~st, nas~:kat b~:lo ome:lo d6:1, Ob'R~t ja:gode (~ kuglica) jajce = ja:ic -a s jajce: ja:ica potta:kne, da 'le dRu:ge m<):Rjo ya'l;')t, pa dRu:ge spi:tat jamica = ja:mca -e ž jamica v zemlji, pokrita z lesenimi paličicami, za ujete ptiče: al 'pa yča:s;')x, če pa ni:smo im~:l 'n;')č, smo pa ta:ko ja:mco naR~:dl;') y z~:mlo, pa tokIe smo dja:l šta:nšce, pa n(>:t smo ga spu:st1;'), da i taca:it n(>:t, p6: smo ga pa y ta: f(>:19YŽ dja:l, k smo loyl::l, yča:s;')x smo ga pa 'tud dja:l u 'k;')š;')n š't;')mf jata = ja:ta -e ž jata, skupina ptičev: k je ja:ta paRlet~:la, je ya:blenč;')k p~:y jemati = jema:t je:mlem nedov. jemati: p6: k s j;')x z ble:ka jema:y kalin m, zool. (~ dimpel) o NE: /, TŠ: /, A: /, JB: /, JE: kalinov (str. 363), dimpine ali kaline (str. 366), Plet.: *, SSKJ: ptica pevka s kratkim debelim kljunom, Pyrrhula pyrrhula, GK: * 148 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) kanarček = kana:RČ;'lk 1 kana:lč;'lk -čka m, ZDOl. kanarček: 'jes S;'lm i'm9Y uča:­ S;'lX po tRl:deset kana:Rčk9Y, S;'lm j;'lX sa:m gojl:Y za do'ma; a pozna:te, da kana:RČ;'lk 'b;'ll p6:je, če ni: a:R'men, k jix pa:Rjo s štl:l]g;'llc;'lm o NB: *, TŠ: *, A: 1, JB: 1, JE: 1, Plet.: *, SSKJ: manjša navadno rumena ptica s kratkim kljunom, GK: 1 kanarka = kana:Rka -e Ž, ZDOl. samica kanarčka: S;'lm 'Š9Y u T~t:R'Ž;'lČ po no kana:Rko z anmo možl:čk;'lm, tl:st mOžl:č;'lk se ga i ma:y napl:Y, S;'lm ga pa m<):gu Y ša:itqRgo d'jqt pa pe:lat, an ca:it je 'Š9Y, p6: i pa yOP~:Š9Y kanja = ka:na -e Ž, ZDol. kanja, Buteo buteo: 'ja, t<): i bla ka:na o NB: 1, TŠ: *, A: 1, JB: 1, JE: 1, Plet.: *, SSKJ: velika ptica ujeda, ki se hrani zlasti z mišmi, GK: * kapniti = ka:p;'lnt ka:pnem dav. kapniti: s uz~:y k~:po, p6: t je pa a'd;'ln lan~:n y(l:le ka:pnu na ll:m kastrola = kastR<):la -e ž kozica Iposodal: ll:m S;'lm 'kqR u kastR<):l kU:X9Y kavsati = ka:ysat -am nedov. kavsati , kljuvati: tl:č;'lk ka:ysa; 'tqm n(l:t p6:i štl:l]g;'llc g6:R p;'lRleti: pa tl:st 'y;'ln ka:ysa (~ kljuvati) kepa = k~:pa -e ž kepa: p6:i s t<): k~:po da:y ca:itat u y<):do, y an pi:skaR (~ čepica, kepica) kepica = k~:pca -e ž kepica (~ čepica, kepa) kletka = kl~:tka -e Ž, nov. (ptičja) kletka: se i la:ži naya:du kl~:tke (~ folovž, folovžek) kljun = klu:n -a m kljun: na gla:y ma pa klu:n kljuvati = klu:yat klu:jem nedov. kljuvati (~ kavsati) kobilar m, ZDOl. o NB: 1, TŠ: 1, A: 1, JB: 1, JE: kobilarje (str. 366), Plet.: * SSKJ: ptica pevka rumene barve, s črnimi perutmi, Oriolus oriolus, GK: * kobul = k6:bu -bla m kobul, grmič: t<): i ta:k kukaR an k6:bl;'l po xRa:st;'l konopija = kon6:pla -e ž konopija in njeno seme za ptičjo hrano: 'n~i'yeč smo ix s kon6:plam fu:tRal; kon6:plo ku:p; kon6:pla se i tešk<): dobi:la kopalnica = kopa:l;'lnca -e ž posoda z vodo v ptičji kletki za kopanje: kopa:- l;'lnca na YRa:tC;'lX kopati se = k6:pat se k(l:plem se nedov. kopati se: tka:i da yod(l: pje:jo, se y'S;'l n(l:čjo k6:pat; 't;'lČ se stRa:šn;'l 'Rqt k(l:ple koritec = kORl:t;'lC -tca m koritce v ptičji kletki za vodo ali hrano: t<): i biy pa kORl:t;'lC za xRa:no n(l:t kos = k<):s -a m, ZDOl. kos, Turdus merula: k<):s9yka j aRja:ykasta, k<):s je pa čl:st č;5:R;'ln + povodni kos povodni kos, Cinclus cinclus: poy6:d;'ln k<):s pot ska:lo gn~:st; poy6:d;'ln k<):s je z'nqn k'le; je č;5:R;'ln u bl:stv;'l pa b~:y tRebU:šč;'lk 'ma o NB: *, TŠ: *, A: 1, JB: kos (str. 59, 121), JE: kosov, kosa, povodnega kosa (str. 363), kose, vodne in modre kose, kraničaste kose (str. 366), Plet.: *, SSKJ: večja ptica pevka čr­ ne barve z rumeno liso okrog oči, GK: * kosovka = k<):s9yka -e Ž, ZDol. samica kosa: k<):s9yka j aRja:ykasta, k<):s je pa čl:st č;5:R;'ln koš = 'koš 'koš 'koš povdk. bolan: če i 't;'lČ Ra:t9Y 'koš, s mo da:y mal y(l:la, če se i pRe'yeč naj~:du, da ga i pogna:l (~ bolan) kraljiček = kRall:č;'lk -čka m, ZDOl. kraljiček, Regulus: kRall:č;'lk, t<): mo pRa:y- mo stR~:šč;'lk, NB: *1, TŠ: *1, A: 1, JB: 1, JE: 1, Plet.: *, SSKJ: najmanjša ptica pevka z rdečo ali rumeno liso na temenu, GK: * J. Škofic, O ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko 149 kravica = kRa:yca -e ž (orehovo) jedrce + orehova kravica orehovo jedrce: a pa y~:š, s k(>:m smo ix 'še fu:tRal - z yOR~:xoY::lm kRa:ycam krempelj = kR~:mp::lI -pla m krempelj: na no'gčJx ma pa kR~:mple krempeljc = kR~:mp::l1c -a m krempeljc: al 'pa za kR~:mp::l1ce (se j uj~:y) krilo = kRU -a s, redko krilo: tQ: i biy tokQ:le ye:l::lk čes kRUa, da:Rga:č pa nl: ya:gQY tRl: d~:ke krokar = kRQ:kaR -ja m, lOOI. krokar, Corvus corax: kRQ:kaRj::l so pa bIl: o NB: */, TŠ: *, A: /, JE: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: večja ptica s črnim, kovinsko se svet1ika- jočim perjem in debelim kljunom, GK: * kuglica = ku:g::l1ca -e ž kroglica, plod hrastove omele: g6:R so pa ta:ke Rme:ne ku:g::l1ce (~ jagoda) kuhal nica = kuxa:Y::lnca -e ž kuhalnica kot orodje pri kuhanju lima: i mQ:gI::l bit čl:st to'k::l ok::ll kuxa:Y::lnce kuhati = ku:xat ku:xam nedov. kuhati: pa kok(>: i smčJRd~:1 tl:st, k je tl:st Il:m ku:xQY k'le; p6: smo pa ku:xal u 'kčJš::lnmo pos~:b::lnmo 16:nc::l, 'jez ga 'mam, na y~:m, gd(>: ga 'ma, tl:st 16:nc, se i biy f~:st, pa ga m je a'd::ln uz~:y kukavica = ku:kQyca -e Ž, lOOI. kukavica, Cuculus canorus o NB: *, TŠ: *, A: /, JE: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: ptica selivka, ki odlaga jajca v gnezda manjših ptic pevk, GK: * lanen = lan~:n -a lan~:n prid. lanen, iz lanu) + laneno olje (~ olje) lastovka = la:stouka -e Ž, lOol. lastovka, Hirundo rustica in Delichon urbica: la:stQyke k'le d6:l l~:taj~ tI: la:stQyke na m(>:Reš do'ma ybd;$:RŽčJt o NB: *, TŠ: *, A: /, JE: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: ptica selivka s škarjastim repom in vitkimi krili, GK: * lavor = laYQ:R -ja m umivalnik, rabljen tudi kot posoda za gnetenje lima: k je bl::l tl:st naRj~:n, s Il:m y an laYQ:R dja:y, k je biy ku:xan; p6: s pa 'tčJm n(>:t u la- YQ:R ga yll:y, p6: z ga pa yz'ga tok 'le Rast~:gnu, k je p::lš'ke i'mQY n(>:t, a'ne, da so tl:ste p::lš'ke y'se š'le 'y::ln leskov = 1~:skQY -a 1~:skQY prid. leskov, od leske: pišča:yko s naR~:du z l~:skoye pa:1ce pa s k(>:že ot č~:šne leteti = let~:t leti:m nedov. leteti: če pa ya:blenč::lk ni: p~:y, so pa ti:č m~:m let~:l lim = ll:m -a m 1. plodovi hrastove omele: ta P~:RU smo š'l::l po Il:m; tka:ile krna na t'l::lx im~:t, pa pops't::lt ga; okt(>:bRa i biy km z'RQY; ll:m s lox'ka dobi:y samQ: na 'k::lš::lnmo deb~:ymo sta:Rmo xRa:st::l; t~:Rgat ll:m 2. lepljiva snov iz plodov hrastove omele, pripravljena za lovljenje ptičev z limanicami: ta P~:RU pa ll:m sku:- xat; je tl:st ll:m ku:XQY k'le; ll:m s mQ:gu ta P~:RU paRpRa:yt; p6: z ga pa dja:y y an 16:nc, pa yo'de g6:R, p6: i biy pa tl:st ll:m za c~:y l~:t al 'pa za 'še 'yeč, za dy~: l~:t je biy + tičji lim 1. plodovi evropskega ohmelja: tl:či ll:m gRe'ya nabRa:t, 'tčJm y~:m za:lJga 2. naravno lepilo za limanice, pripravljeno iz plodov hrastove omele, evropskega ohmelja: u Ita:lj::l so tl:či ll:m 'n~ila:ži dobU, so ga im~:l u sodo:y::lx, ku:- xalJga, fje:Rtik; a m bQš da:y 'mal ll:ma (~ grm, grmovje, zaspanec) limanice = ll:mance -anc ž mno limanice , z limom namazane lesene, navadno vrbove paličice, ki se zataknejo v posekano drevesce kot pasivna past za lovljenje ptičev: do'ma s paRpRa:yu Il:mance; yča:s je paRI~:tu tl:č::lk, je s~:du na ll:mance; k je bl::l pa lJ'kčJt tl:ste ll:mance naRj~:ne; ta'kčJt S::lm samQ: ca:iz::l1ce 10Yl:y, da so m u'se ll:mance ponos!:l; in p6: s ll:mance natak'nQY 150 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) lišček m, ZDOl. (~ štingeljc) o NB: *1, TŠ: *1, A: 1, JB: 1, JE: 1, Plet.: 1, SSKJ: manjša ptica pevka z zelo pisanim perjem, GK: * loj = l<):i -ja mlaj: l<):i smo ma:I]g;')lc;')ll fu:tRal; pozf:m smo l<):i ma:I]g;')bm na y~:jo ob~:sl;') z(mtti lonec = l6:nc -a m lonec (za kuhanje lima): t<): i biy S'tqR l6:nc, ta:k žel~:z;')n, y~:š, da s;')m n(l:tR;') ll:m ku:xQY longati = lOI]'gqt -I]ga:m nedov. nihati, gugati: če s pRe'yeč lon'gQY s f(l:lQyžqm za BaRl::glo, je biy ya:blenc t(l:k pRestRa:šen, da nf: 'n;')č p~:y lov = l(l:y l6:va m lov: u KR(l:p je biy tl::čji l(l:y zanimf:y sam<): jes~:n, t<): se pRa:y, p~:l so štl::I]g;')lc pa ca:iz;')lc, t<): i biy edl::n l(l:y; + tičji lov ptičji lov, lov ptic pevk: k'le i bl;') n~:ib;')l zanimf:y, k se i zač~:y tl::čji l(l:y, k so y's;') tl::čaRj;') na bp let~:l, a maš 'ktti ll:ma loviti = lo'y;')t loyf:m nedov. loviti: tHe lo'y;')t; lo'y;')t na špRf:I]goše; smo ane tRl:: štf:R YU:Re loyl::l; loy~: se še 'ztti l6:xk, ampak do ane des~:dga noy~:mbRa, p6: smo pa j~:nal; ta'kqt s;')m sam<): ca:iz;')lce loyl::y; k smo loyl::l, je bl;') m'RqS; t<): z ga p6L k smo j~:nal lo'y;')t, z ga pa spRa:yu 'k;')m u 'k;')kš;')n g~:R;')m; jU:tR;,) gRe'mo lo'y;')t; zu:tRtti so š'l;') lo'y;')t, da j;')m nf: bl;') tR~:ba x ma:š lovljenje = lQyle:ne -a s lovljenje: lQyle:ne tf:čQY je biy pRepoy~:dan luknjica = lu:k;')nca -e Ž 1. v hrastič zvrtana luknjica za zatikanje limanic: s lu:k;')nce i'mQY zayg:Rtane 2. luknjica v ptičji kletki, skozi katero je napeljana žica za njene stene: lu:k;')nce so got(l:y 'kqR pRežga:l za žf:ce n(l:t majenga = ma:j;')I]ga -e Ž + dobra majenga 1. upanje, dobra volja: d6:bRO ma:j;')I]go s;')m i'mQY, da m 'ktti uj~:y 2. ptičja kletka za hrambo ujetih ptičev na lo- vu: d6:bRO ma:j;')I]go so im~:l; ta:kle m~:ix;')n f(l:lQyž;')k - 'ja, t<): i bla d6:bRa ma:- j;')I]ga o NB: *2., TŠ: *1. (/2.) mangeljc = ma:I]g;')lc -a m, ZDol. sinica, Paru s major: pozf:m smo loyl::l ma:I]- g;')lce na špRf:I]goš; ma:I]g;')lce smo loyl::l na KastE~:l, p6: smo ix pa ma:l n(l:t im~:l, p6: smo ix pa spu:stl;'); ma:I]g;')lc ma b~:l pqR uš~:s;')x + gorski mangeljc gorska si- nica, Paru s montanus: g6:RSk;') ma:I]g;')lc so ma:n, dRu:ge ba:Rue (~ sinica) o NB: *, TŠ: *, A: 1, JB: 1, JE: 1, Plet.: 1, SSKJ: 1, B: 1, GK: I ~ manglja = ma:I]gla -e Ž, ZDOl. samica mangeljca: če b jo yj~:y, b R~:ku ma:I]gla masa = ma:sa -e ž snov: ta:ka ma:sa i bla, da se i ul~:kla (~ zmes) mavsati se = m<):ysat se -am se nedov. goliti se, izgubljati perje: tf:č se m<):ysajo mečkati = meč'kqt mečka:m in meš'kqt meška:m nedov. mečkati, gnesti: s tl::s- t;')m si tl:: meč'kQY ta: ll:m, da i pos'tQY me:x;')k (~ mendrati) mehek = me:x;')k -x ka me:x;')k povdk. mehek: meč'kQY s ta: ll:m, da i pos'tQY me:x;')k mendrati = m;')nd'Rqt -dRa:m nedov. mečkati, gnesti, mendrati: p6: smo ga pa yča:s;')x še y u:sta ma:l dja:l, da z ga y u:st;')x tok'le m;')nd'RQY, pa da i biy 'b;')l m6:- č;')n, a me zast(l:p;')š, t<): s mo m<):č daja:y (~ mečkati) mesti se = me:st se m~:dem se nedov. mesti se, zamotiti se: s mo da:y 'kqkš;')n 'cQf n(l:t, da se i m~:du z n;,)'mo, k je yOb~:RQY mešanec (~ bastard) m~:šanc -a m mešanec, križanec: 'yon se i pe'čQY z m~:šanci J. Škofic, O ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko 151 mešanica = m~:šanca -e ž mešanica, različna semena za ptičja hrano: m~:šan­ ca i bla, 'kukaR je še 'ztfL da smo z nQ: ti:če fu:tRal mešati = m~:šat -am nedav. mešati (lim): u ti:stmo s;")m ku:x9Y, tQ: i tQ:k sm~:Rd~:1 po y's;") ba:it, s;")m ga m~:š9Y, m'm ni: 'mč sm~:Rd~:I, 't;") i pa, 't;") i 'pa sm~:Rd~:1 mešoga = m;")šQ:ga -e Ž, ZDol. šoja, Garrulus glandarius: m;")šQ:ga i 'b;")l yeli:ka, i kukaR YRa:na; mQ:i y6:ča i pa:Rn~:su m;")šQ:ge, da smo ix poj~:dl;") u a:imoxt;"), mla:de, so fa:j;")n deb~:le, dQ:klaR na let~:; ane pa:RkRat s;")m 'Š9Y m;")šQ:ge lo'y;")t z an'mo; m;")šQ:ga i t~:ška, k jo ti: yja:meš na li:mance je 16:xna, če jo pa ti: z gn~:z­ da yza:meš, je pa 'k~R n~:ktfi za pa:Rj~:t, zanimi:y, kokQ: ix nafu:tRa, 'ne (--+ šoja) o NB: *, TŠ: *, A: /, JB: /, JE: /, Plet.: /, SSKJ: /, B: /, GK: / metati = me:tat m~:čem nedav. metati: v~:je i zač~:y z dRay~:sa d6:1 me:tat mivka = mi:yka -e ž mivka (za nasutje po dnu ptičje kletke): mi:yko s po d'n;") fQ:19yža da:y (--+ glena) mladič = mladf:č -a m mladič: bQ:I je bIQ:, če s mladf:ča dobi:y mreža = mR~:ža -e Ž mreža kot priprava za lovljenje ptičev: 'Ztfi majo mR~:že, po ta nQ:y;")m, ta'k~t j;")x še nf: b19, k s;")m 'jest loyi:y; se zapl~:da y mR~:žo nabirati = nab~:Rat -am nedav. nabirati: se 'le m~:ixm za ti:čke nab~:Raya k'le nabrati = nabRa:t nabe:Rem dav. nabrati: sya ga nabRa:la ane pa:R li:tR9Y, ti:s- t;")x ku:g;")1c; če s y6:tu li:m nabRa:t nafutrati = nafu:tRat -am dav. nahraniti: zanimf:y, kokQ: ix nafu:tRa nalomiti = nal6:mt naIQ:m;")m dav. nalomiti: u:n je pl~:Z9Y g6:R, pa nal6:mu li:m narediti = naR'd;")t -Rdf:m dav. narediti: ta P~:RU smo mQ:gI;") li:m naR'd;")t narezati = naR~:zat -~:žem dav. narezati: ta P~:RU s 'Š9Y pa:lčce naR~:zat, t~:le, y~:Rboye, t~:le, k se zyf:jajo; ysa:ke dya: tRi: m~:sce s;")m n6:ye pa:1ce naR~:z9Y bez- gQ:ye nasekati = nas~:kat -am dav. nasekati: nas~:kat b~:lo ome:Io d6:1; de:blo s na- s~:k9Y ma:l, tQ:g da s li:mance zata:knu nQ:t nastaviti = nasta:yt -a:y;")m dav. nastaviti: za štl::I]g;")1ca smo pa šetf:co nasta:yl;"); 'yon je nasta:yu, 'jes s;")m se pa Sk'R9Y nastavljati = nasta:ylat -am nedav. nastavljati (limanice): tQ: smo ane dya: ta:R- j~: al 'pa šti:Rj;"), 'kukaR 'je, smo xodi:l u'bp, pa nastayla:l; p6: so ble pa li:mance paRpRa:ylene za nasta:ylat našopan = našQ:pan -a našQ:pan pavdk. nagačen: zanimi:y, k s;")m ga i'm9Y do- 'ma našQ:paI]ga na l~:ta našopati = našQ:pat -am dav. nagačiti: če yš 'k~kš;")I]ga skoli:ča yj~:y, ga me'm paRn~:s, ga m 'jest dja:y našQ:pat; 'ž9Y m je, da ga nf:s;")m sa:m zRf:xt9Y pa našQ:pat da:y naštimati = naštf:mat -am dav. narediti, pripraviti: ysa:ke dya: tRi: m~:sce s;")m n6:ye pa:lce naR~:z9Y bezgQ:ye, j;")x yoma:ju lepQ: in pReY~:Rt9Y st~:R'žen 'y;")n in s;")m mo naštf:m9Y naza:i nQ:t natakniti = nata:k;")nt -knem dav. natakniti: in p6: s li:mance natak'n9Y navaditi se = naya:d;")t se -a:d;")m se dav. navaditi se: 'b;")l je bl;") lepQ:, če i biy l~:toš;")n, da se i la:ži naya:du kl~:tke in 'b;")l gyi:šm i p~:y, 'b;")l se i udoma:ču 152 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) navijati = nayf:jat -am nedov. navijati: lepQ: s ll:manco nayf:jQY in s jo yl~:ku tokQ: 'y;m nesti = ne:st -em nedov. nesti: yča:s;")x s;")m j;")x n~:su 'y;")n, na z'R:Jk 'ntti'yeč pa 'kaR n(>:t noga = n6:ga -e / nog~: ž (ptičja) noga: 't;")č ma nog~:; je pa yzf:gnu se, pa zl~:­ tu, kI6:b;")k je d6:1 pa:du, 't;")č je pa z zy~:zamm noga:m zl~:tu obesiti se = ob~:s;")t se ob~:s;")m se dov. obesiti se: je ti:č;")k paRI~:tu g6:R, da se mo i pa:lčca ob~:sla, p6: i pa z refetni:co yda:Ru tok'le, pa I]ka:maR 'yeč ni: m(>:gu obirati = ob~:Rat -am nedov. obirati (plodove omele): 'jes s;")m pa sp6:dtti ob~:- oblizati = oblf:zat -žem dov. oblizati, s slino očistiti: če i biy 't;")č pRe'yeč oll:- man, ga i blQ tR~:ba oblf:zat, da z ga yoč~:du obrati = yobRa:t yobe:Rem dov. obrati (plodove omele): 'y;")s g;5:R;")m, 'kaR je bl;") 't;")m za yobRa:t, y'se sya mQ:gla pops't;")t pa 'y;")n i't;"); ti:st smo yobRa:l, p6: pa domu: paRn~:seš, p6: pa 'ztti sku:xat obsekati = ops~:kat -am dov. obsekati: dReYQ: s ops~:kQY za m;")š(>:ge lo'y;")t očediti = yoč~:d;")t -;")m dov. očistiti: tf:č;")m yoč~:t (~ očistiti, spucati) oči = oči: oči: ž mno oči: sko'l;")č ma d6:bRe oči: očistiti = yočf:st;")t -;")m dov., knjiž. očistiti: pa se i ya:IQY 't;")m po t'1;")x, 'jes s;")m pa če: l~:tu pa li:manco p'Reč, yoči:stu ga (~ očediti, spucati) očiščen = yoči:ščen -a yoči:ščen prid., knjiž. očiščen: k je biy al]k':Jt yoči:ščen, pa paRpRa:ylen za na li:m, p6: se i 'pa paRj~:y, če z ga y RQ:ko dja:y odsekati = yots~:kat -~:kam dov. odsekati: tQ: smo yots~:kal ga, pa yošpf:čl;"), p6: smo ga pa y z~:mlo zasa:dl;") ohcet = Q:xcet Q:xcet / Q:xceti Ž, redko ohcet, ženitev + tičja / ptičja ohcet o NE: /, TŠ: /, JE: * (str. 362) okavsati = yoka:ysat / uka:ysat -am dov. okljuvati: t(>:k me i yoka:ysQY, da t poy~:m, da me še d6:ns boli:; tokQ: me i uka:ysQY, da s;")m biy 'y;")s ka:Rya:y oliman = yoll:man -a yoli:man prid. oliman: yča:s;")x je 'k:JR g6:R yf:su, da z ga 'šQY, da ni: biy P'RQY 'mč yoli:man, samQ: g6:R je yi:su, pa z ga paRj~:y tok'le pa p'Reč dja:y olimati se = oli:mat se -am se dov. olimati se, umazati se z Zimom: 't;")č se i uča:s;")x pRe'yeč oli:mQY olje = y(>:le -a s olje: ta:kole č~:pco li:ma s uz~:y, p6: pa 'mal y(>:la ym~:s; če i 't;")č 'koš, mo mal y(>:la 'dtti + laneno olje laneno olje: 'naibQI je biy lan~:n y(>:le, da z: lan~:nmu y(>:lam, da ni:, Reci:mo, k smo loyU, je bl;") m'R:Js, da ni: zm~:Rz;")lna ll:manca, da i bla zm~:Rai m~:xka; s uz~:y k~:po, p6: t je pa a'd;")n lan~:n y(>:le ka:pnu na li:m omajiti = yoma:it -j;")m dov. omajiti, odstraniti lubje: pa:1ce s;")m yoma:ju lepQ: in pRey;5:RtQY st:J:R'žen 'y;")n in s;")m mo naštf:mQY naza:i nQ:t omela = ome:la -e Ž, knjiž., bot. omela + bela omela bela omela, evropsko ohmelje: b~:la ome:la tQ: i tUji ll:m onegaviti = yOl]ga:y;")t -;")m nedov. onegaviti, mečkati, gnesti: z Roka:m s;")m ga YOl]ga:yu J. Škofic, O ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko 153 opucati = (y)opu:cat -am dov. očistiti: tf:ča smo ta P~:RU opuca:l orehov = yOR~:X9Y -a yOR~:X9Y prid. orehov + orehova kravica (~ kravica) orel = y6:RU -Rla m, ZDOl. orel, Aquila (chrysaetos): y6:RU i ye:h"lk 't;")č o NB: *, TŠ: *, A: /, JE: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: velika ptica uje da z ukrivljenim kljunom in dolgim repom, GK: * oskubljenec = yosku:blenc -a m oskubljen ptič, ptič Z malo perja: tQ: i pa 'le n yosku:blenc ošpičen = yošpl:čen -a yošpl:čen prid. ošiljen, priostren: je bla na pa:lčca yo- špI:čena ošpičiti = yošpi:č;")t -;")m dov. ošiliti, priostriti: ta:ke pa:lčke, k so se Ra:de zyi- ja:le, y~:š, ane tokQ:le d(>:yge, pa na k6:nc s jo yošpf:ču; tQ: smo yots~:kal ga, pa yošpi:čl;"), p6: smo ga pa y z~:mlo zasa:dl;") palica = pa:lca -e ž palica: pa:lce s pa ž.; i'm9Y naR~:zane; u f(>:19Yž;") i bla bezg(>:ya pa:lca, k s j;") sta:Rž~:n 'y;")n pobRa:y, so Re:kl;"), da gRe'jo Yšl: y lu:kne; ysa:ke dya: tRl: m~:sce s;")m n6:ye pa:lce naR~:z9Y bezg(>:ye, j;")x yoma:ju lepQ: in pReyg:Rt9Y st~:R'žen 'y;")n in s;")m mo našti:m9Y naza:i nQ:t; pišča:yko s naR~:du z l~:skoye pa:lce pa s k(>:že ot č~:šne paličica = pa:lčca -e ž paličica za limanico: je bla na pa:lčca yošpl:čena; ta P~:RU s 'Š9Y pa:lčce naR~:zat, t~:le, y~:Rboye, t~:le, k se zyf:jajo + vrbova paličica paličica / vejica vrbe Za limanice: y~:Rboye pa:lčce s naR~:z9Y parati se = pa:Rat se -am se nedov. pariti se: tf:č se pa:Rajo (~ pariti se) pariti = pa:R;")t -;")m nedov. pariti: s i'm9Y sami:ce pa sa:mca, da s p6:i pa:Ru; yča:s smo pa:R;")1 'tut, 'z.;i pa ne: 'yeč; u KR(>:p je pa:Ru edl:n J(>:ža; pa:Ru s;")m ka- na:Rčke pariti se = pa:R;")t se -;")m se nedov. pariti se: kana:Rč;")k se i 'tut pozf:m pa:Ru, če i bl;") topiQ: (~ parati se) past = pa:st pastI: ž past: pa se i 'le uj~:y u pa:st pasti se = pa:st se pa:sem se nedov. pasti se: yča:s;")x smo ga tok'le 'yeč U:R gl~:dal, k se i g6:R pa:su, uj~:t se pa ni: y6:tu pastirica Ž, ZDOl. pastirica, Motacilla: pastiRi:ca mi:ga z Re:pam, ta: pa skQ:z d~:la tkQ: z gla:yo (~ fliska, tresorepka) o NB: * /, TŠ: *, A: /, JE: /, JE: pastirice (str. 366), Plet.: *, SSKJ: živopisane ptice pevke z dolgim pozibavajočim se repom, ki živijo navadno ob vodi, Motacillidae, GK: * pečati se = pe'č~t se peča:m se nedov. pečati se, ukvarjati se: 'yon se i pe'č9Y z m~:šanci pečka (~ peška) penica = p~:nca -e Ž, ZDOl. penica, Sylvia: ml: j;")m pRa:ymo 'tut p~:nca o NB: /, TŠ: *, A: /, JE: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: ptica pevka s šilastim, nekoliko ukrivljenim kljunom, GK: * perje = pi~:Rje / p~:Rje -a s perje: p~:Rje ma po tRU:P;") perut = peRu:t -u:t ž perut: ena sa:ma peRu:t ga je peška = p;")š'ka / peč 'ka -e ž pečka: ll:m ma peš'ke in ga i tR~:ba spu:cat; usa:ka ja:goda ma na y~:m dy~: tRl: šti:R peč'ke; so tl:ste p;")š'ke y'se š'le 'y;")n 154 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) peti = p~:t p6:jem nedav. peti: na p6:je 'n;")č; t<): pa Hl:in p6:je; k je ja:ta paRle- t~:la, je !!a:blenč;")k p~:!!, če: je p~:!!; t<): p6:je c~:lo zi:mo k<): zm~:šan; če pa !!a:blen- č;")k ni: p~:!!, so pa ti:č m~:m let~:l pevec = p~:!!c -a ml.pevec 2. ptica pevka: ta: i pa d(>:baR p~:!!c; d(>:baR p~:!!c je bi!! z'l;") pošta:tan pisker = pi:skaR -kRa mlonec: p6:i s t<): k~:po da:!! ca:itat u !!<):do, !! an pi:s- kaR piščalica = piša:lca -e ž piščalka: t<): j i'm9!! ano ta:ko piša:1co - t<): i bla l~:s­ ko!!a pa:1ca, pReža:gana pa '!!;")n uz~:ta, p6: i pa da:!! ano l~:sko!!o al 'pa č~:šno!!o k(>:žo n(>:t, p6: i pa p~:la pa ix je !!a:bu, m;")š(>:ge piščalka = pišča:!!ka -e ž piščalka (za vabljenje šoj): pišča:!!ko s naR~:du z l~:sko!!e pa:lce pa s k(>:že ot č~:šne piškot = p;")šk<):t -a m piškot: s p;")šk<):t;")m smo ix 'tut fu:tRal pivka = pi:!!ka -e Ž, ZDol. pivka, Picus canus: pi:!!ka i !!~:Rsta ž(>:!!ne, k d~:la pi:!! pi:!!, k se g dež'j;") p;")RpRa:!!la o NB: */, TŠ: *, A: /, JB: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: manjša siva ptica s črno progo pod kljunom, GK: * plašiti se = plaši:t se -i:m se nedav. plašiti se: !!a:blenca s POk'R9!!, da se ni: plaši:!!; če s tok'le 101J'g9!! z ni:m, se i pa plaši:!! plavček = pla:1;lč;")k -čka m, ZDol. plavček, Paru s caeruleus: pla:!!čk9!! se 'tut sp<):!!mm o NB: /, TS: *, A: /, JB: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: sinica z veliko modro liso na glavi, Parus caeruleus, GK: * plesti = ple:st ple:tem / ple:dem nedav. plesti (ohišje ptičnice): do'ma smo ix pa p6:i pl~:dl;") sami:; pl~:l;") smo s ta:kmo dRa:t;")m; '!!on je naR~:du l~:s, mi: smo ix pa p6:i pl~:l;") plezati = pl~:zat -am nedav. plezati: ta sta:R je pl~:z9!! 'k;") zm~:šan, s Ski:RO za pa:sam plezavt = pl~:z9!!t -a m, ZDol. srakoper, Lanius: pl~:z9!!t po dR~:!!j;") pl~:za !! b<):št, p6: pa n(>:t ka:!!sa; pl~:Z9!!t so 'tut bli k'le; pl~:z9!!ta sam<): od d~:leč !!i:d;")š; pl~:z9!!ta se tešk<): !!i:t; pl~:z9!!ta čebela:Rj;") ni:so ma:Ral; pl~:z9!!t je zl<): !!e:l;")k škod- li~c; pl~:Z9!!t je m;")n'da naba:d9!! čeb~:le na t~:Rne za zal<):go (--+ srakoper) o NB: *, TS: *, A: /, JB: /, JE: /, Plet.: pl~zavt, m. der Specht 'žolna', Gor.-Mik., Cig., C.; ma- li p., die Baumgrille, der BaumHiufer 'plezalček' (certhia familiaris), Cig., Frey. (F.), SSKJ: /, B: plezavt -a m (Pleteršnik, Pravopis), GK: * pobrati = pobRa:t pobe:Rem dav. pobrati (ujete ptiče): p6: smo ix pa pobRa:l, pa da:l !!a:blenc;") u f(>:19!!Ž poden = p(>:d;")n -dna m dno (ptičje kletke): z lesa: i '!!on naR~:du p(>:d;")n pokriti = pOkRi:t -i:jem dav. pokriti: s jo POk'R9!! z ano pokRi!!a:čo pokrivača = pokRi!!a:ča -e ž pokrovka: p6:i s t<): k~:po da:!! ca:itat u !!<):do, !! an pi:skaR, in s jo POk'R9!! z ano pokRi!!a:čo politi = polH -li:jem dav. politi: p6: s pa ti:sto R~:Č poli:!! gOR po ll:mancax posoda = pos<):da -e ž posoda kot del opreme ptičje kletke: na stRan~:x je i'm9!! f(>:19!!Š ane !!Ra:tca za xRa:no pa ane !!Ra:tca za pos<):do za !!6:do posoditi = pos(>:d;")t -;")m dav. posoditi: !!a:blenčka m pos(>:t J. Škofic, O ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko 155 postovka = post(l:yka -e Ž, ZDol. postovka, Falco tinnunculus: sey~:da, yj~:da i 'tut post(l:yka, 'ne, k je pa 'tud zlQ: R~:tka o NE: /, TŠ: *, A: /, JE: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: manjša ptica ujeda rjavkaste barve, s temnejšimi lisami po hrbtu, oprsju in trebuhu, GK: * poštatan = pošta:tan -a pošta:tan pavdk. cenjen: d(l:baR p~:yc je biy z'h") pošta:- tan, če i biy mla:d, je biy b::ll pošta:tan povodni = poy6:d::ln -dna poy6:d::ln prid. povodni + povodni kos (~ kos) prati = pRa:t pe:Rem dav. prati (lim): samQ: pRa:y z ga y ti:st y6:t, p6: s pa ti:st 'y::ln uli:y, pa 'še l]'k:Jt, pa 'še l]'k:Jt, t(l:g da i biy či:st predal = preda:l -a m predal kot del ptičje kletke: na d'm f(l:IQyža i biy pRe- da:l, t(l:g da s lox'ka pReda:1 'y::ln uz~:y, da z ga spu:cQY pregost = pRegQ:st -a pRegQ:st pavdk. pregost: če i biy pRegQ:st, se 't::lČ ni: paR- j~:y, če i biy pa pReR~:d::lk, je pa d6:1 t~:ku prekavsati = pReka:ysat -am dav. prekljuvati: tQ: se i p6:i R~:ŠU, p6: i pRe- ka:ysQY tl::st prekla = pR~:kla -e ž prekla: y pR~:klo s li:mance zatak'nQY (~ hrastič, hras- tiček, drevešček) prepelica = pRepeli:ca -e Ž, ZDol. prepelica, Coturnix coturnix: pRepeli:ca i PQ:Iska žya:y o NB: *, TŠ: *, A: /, JE: /, JE: prepelice (str. 366), Plet.: *, SSKJ: ptic; selivka rjavkaste barve, ki živi na polju in travnikih, GK: * preredek = pReR~:d::lk -tka pReR~:d::lk pavdk. preredek: če i biy pRegQ:st, se 't::lČ ni: paRj~:y, če i biy pa pReR~:d::lk, je pa d6:l t~:ku presekati = pRes~:kat -am dav. presekati: p6: s pa pRes~:kQY u'se tl::ste pa:lčce, da i bl::l na y'se kRa:je enakom~:Rm pretegovati = pRet~:gyat -gjem nedav. pretegovati, raztegovati: p6: s pa li:m pRet~:gYQY, tok'le, f~:st pRet~:gYQY, d(l:yx ca:ita, tQ: sya ga po no U:RO s tmo:le TQ:- net::lm, da sya li:mance naR~:dla, pa:lce s pa 'ž" i'mQY naR~:zane prevrtati = pReyg:Rtat -am dav. prevrtati , Z vrtanjem narediti luknjo: pa:lce S::lm yoma:ju lepQ: in pReyg:RtQY st:J:R'žen 'y::ln prežgati = pRežga:t pRež'gem dav. prežgati, Z žganjem narediti luknjo: lu:bnce so got(l:y 'k:JR pRežga:1 za ži:ce skQ:z preživeti = pRežy~:t -i:m dav. preživeti: štl::l]g::llc, k je diy'j:Jk, 'tut Y::lnzu:n"i pRežyi:, če ga sp::lsti:š prijeti se = paRj~:t se pRi:mem se dav. prijeti se: z Roka:m S::lm ga YOl]ga:yu - tQ: se ta'k:Jt ni: 'mč paRj~:y, k je biy al]k':Jt yoči:ščen, pa paRpRa:ylen za na n:m, p6: se i 'pa paRj~:y, če z ga y RQ:ko dja:y; če i biy n:m pRegQ:st, se 't::lČ ni: paR- j~:y, če i biy pa pReR~:d::lk, je pa d6:1 t~:ku prileteti = paRlet~:t -i:m dav. prileteti: 't:Jm S::lm z'dQY na sQ:nc pa gl~:dQY pa yži:YQY pa gl~:dQY, gda:i yjo ti:č paRlet~:l; je na n(l:y paRI~:tu, p6: se i pa yča:s::lx uj~:y, yča:s::lx pa 'tud ne: prosen = pRos~:n -a pRos~:n prid. prosen, od prosa: pRos~:n s~:me smo j::lm 'tut fu:tRal + proseno seme (~ seme) proso = PROSQ: -a: s proso: šeti:co so Ra:d im~:l al 'pa PROSQ: ptič (~ tič) 156 ptičar (~ tičar) ptiček (~ tiček) ptičji (~ tičji) Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) pucati = pu:cat -am nedav. čistiti: fQ:l9!!Že i tR~:ba R~:du;:) pu:cat razletavati se = Razleta:!!at se -am se nedav. razletavati se, letati na vse strani: ti:č so se Razleta:!!al razpokati = RasPQ:kat -Q:kam dav. razpokati: ll:m rasPQ:ka, g ga ku:xaš raztegniti = Rast~:g;mt -gnem dav. raztegniti: po: z ga pa !!z'ga ('VgS ll:m) tok'le Rast~:gnu rdeč = gR'deč gRd~:ča ;m'deč prid. rdeč + rdeča žolna (~ žolna) refetnica = Refetni:ca -e ž perutnica, krilo: po: i pa z refetni:co !!da:Ru tok'le, pa I]ka:maR '!!eč ni: mQ:gu rep = 'Rep Re:pa m rep: skQ:Z ml:ga z Re:pqm repica = R~:pca -e žrepica in njeno seme za ptičja hrano: z R~:PCO smo ti:če fu:tRal (~ rips) repnik = R~:pnek -a m, lOal. repnik, Acanthis cannabina: R~:pneka ni:sgm an- kQ:I i'm9!! o NB: *, TŠ: 1, A: 1, JB: 1, JE: 1, Plet.: *, SSKJ: majhna ptica pevka s kos- tanjevo rjavim hrbtom in sivkasto glavo, Acanthis cannabina, GK: * rešiti se = R~:Šgt se -gm se dav. rešiti se: tQ: se i po:i R~:ŠU, po: i pReka:!!S9!! tl:St, se i R~:ŠU, ampak kokQ: se ga i m'u;:) škQ:da zd~:l rips = Rl:PS -a m, bat. seme oljne repice za ptičja hrano: Rl:PS smo jgm 'tut fu:tRal (~ repica) ruta = Ru:ta -e Ž ruta: z ano RU:tO s !!a:blenca POk'R9!!, če ga ni:s i'm9!! u RU:- zob, da se ni: plaši:!! samček = sa:mčgk -čka m samček: sa:mčgk pa !!l:že d~:la, a'ne, tQ: pa fa:in po:je (~ fant, samec) samec = sa:mc -a m samec: samQ: sa:mce smo IO!!l:l; sa:mc ma 'bgl ŠiRO:k č;5:­ Rgn pa:s k'le do:l (~ fant, samček) samica = sami:ca -e ž samica: sami:ca ni: p~:la 'ngč, sami:ca na po:je, samQ: čl:!!ka t~:l samička = sami:čka -e ž samička: sami:čke so 'koi spu:stlg sedati = s~:dat -am nedav. sedati: ku:kaR so bli ti:č paRpRa:!!len s~:dat sedeti = zd~:t zdi:m nedav. sedeti: 'tgm sgm z'd9!! pa ča:k9!!, gda:i b9jo pqRle- sekira = ski:Ra -e ž sekira: ta sta:R je pl~:z9!! 'kg zm~:šan, s Skl:RO za pa:sam selivec = sell:!!c -a m selivec: Šk!!O:RC je sell:!!c seme = s~:me sem~:na s seme rož ali storžev za ptičja hrano: pa RQ:že so !!ča:s nabeRa:l, da '!!gn tl:St s~:me; tl:St 'tqm nQ:t je pa s~:me, !! tl:stgX co:fgx + svetlo seme bat. svetlo seme trave mušca, ki se uporablja za ptičja krmo: S!!~:tu s~:me i bi!! za tHe 'tut + proseno seme bat. proseno seme: pRos~:n s~:me smo jgm 'tut fu:tRal + trpotčevo seme bat. trpotčevo seme, ki se uporablja za ptičja krmo: 'tut tgRPO:tč9!! s~:me smo jgm daja:l u fQ:19!!Š J. Škofic, O ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko 157 sesti = s~:st s~:dem dov. sesti: yča:s;")x je k~:R na k'Rai s~:du, se ni: yj~:y; p6: smo pa čl::st ti:x bli, da z biy paR mi:R pa ti:x, k so I]'kqt s~:dl;"), smo pa pu:x;")ln;") pQ:ne sinica ž, zool. (~ mangeljc) o NB: *1, TŠ: *1, A: siničke, seničke (str. 1), JB: 1, JE: sinice (str. 366), Plet.: *, SSKJ: manjša ptica pevka s črno glavo in rumenim ali umazano belim trebuhom, GK: * skriti se = SkRi:t se -l::jem se dov. skriti se: Sk'R9Y s;")m se pa ča:k9Y sokol = s'k9Y sk6:la m, zool. sokol, Falco (columbarius): sk6:la pa ni:s m(>:gu yj~:t; sk6:la i pa samQ: u:n aI]'kqt i'm9Y, g ga i z gn~:zda yz~:y - do'ma y kl~:t ga i i'm9Y, zy~:zaI]ga; s'k9Y pu:te loyi:; sk6:la s;")m pa i'm9Y doma: y Č~:ydR;"), 't;")m k mam dela:y;")nco + tičji sokol mali sokol, Falco (columbarius): tQ: i biy pa 'le tUji s'k9Y, tQ: i ta m~:ičk;")n, gu:n pu:te, ta: pa tl::čke konču:je; tQ: je stRa:šna žya:y, ena sa:ma peRu:t ga je o NB: *, TŠ: *, A: 1, JB: 1, JE: 1, Plet.: *, SSKJ: ptica uje da z ve- likim kljunom in dolgimi ozkimi perutmi, GK: * sokolica = skoll:ca -e ž, zool. sokolica sokolič = sko'l;")č skoll:ča m, zool. sokolič, Falco (peregrinus): če yš 'kqkš;")I]ga skoll:ča yj~:y, ga me'n;") paRn~:s; 'z~i mam pa 'jes skoll:ča k'le yj~:dga, če ga yš uz~:y; sko'l;")č tl::čke loyi: solata = sola:ta -e ž solata: sola:to smo j;")m daja:l za j~:st sova = s6:ya -e ž, zool. sova, Strix aluco: s6:yo s;")m z Ray(>:lyaRčk;")m y6:tu, s;")m jo y La:s na č~:šn;") yi:du o NB: *, TŠ: *, A: 1, JB: 1, JE: 1, Plet.: *, SSKJ: večja ro- parska nočna ptica z mehkim perjem, okroglo glavo in velikimi očmi, GK: * spirati = spl::Rat -am nedov. spirati: p6: s tl::sto zm~:s n~:su pot st;")de:nc, pa z zač~:y spl::Rat spitati = spi:tat -am dov. spitati: dRu:ge mQ:Rjo spi:tat splezati = spl~:zat -am dov. splezati: je bl;") tR~:ba spl~:zat na tl::st S'tqR yiso:k x'Rast spraV1tI = spRa:yt -a:y;")m dov. spraviti: tQ: z ga p6:i, k smo j~:nal lo'y;")t, z ga pa spRa:yu 'k;")m u 'k;")kš;")n g~:R;")m sprožiti se = SPR(>:Ž;")t se -;")m se dov. sprožiti se: YRa:tca se SPR(>:žjO spucati = spu:cat -am dov. očistiti: ll:m je tR~:ba spu:cat; pReda:1 s lox'ka 'y;")n uz~:y, da z ga Spu:C9Y (~ očediti, očistiti) spustiti = sp;")s't;")t sp;")sti:m dov. spustiti: štl::I]glo s;")m spu:stu, k ni: 'n;")č p~:la sraka = sRa:ka -e ž, zool. sraka, Pica pica: sRa:ka i k'le z'l;") R~:d;")k 't;")č o NB: *1, TŠ: *1, A: 1, JB: 1, JE: 1, Plet.: *, SSKJ: *, GK: * srakoper = sRakope:R -ja m, zool. srakoper, Lanius: sRakope:R, tQ: i tl::st k pRega:na čeb~:le (~ plezavt) o NB: 1, TŠ: 1*, A: *, JB: *, JE: srakoperje (str. 366), Plet.: *, SSKJ: ptica pevka z ukrivljenim kljunom, ki plen za zalogo natika na trne, GK: * sršenar = s;")Rš~:naR -ja m, zool. sršenar, Pernis apivorus: s;")Rš~:naR je ta:k l~:p s'k9Y u bl::styu o NB: 1, TŠ: *, A: 1, JB: 1, JE: 1, Plet.: *, SSKJ: velika ptica ujeda, ki se hrani zlasti z osami, sršeni, Pernis apivorus, GK: * stiskati = sti:skat -am nedov. stiskati: m;")š(>:go i sti:sk9Y, da i p~:la pa dRu:ge klid:la 158 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) storž (~ čerž) streha = stR~:xa -e ž streha kot del ptičje kletke: na Vg:RX f(l:IQyža i stR~:xa strešček = stR~:šč;'lk -čka m, ZDOl. stržek, Troglodytes troglodytes: stR~:šč;'lk je m~:ičk;'ln, sl::ykast; stR~:šč;'lk ma tok'le g6:R 'Rep; stR~:ŠČ;'lk je tl::st ta m~:ičk;'ln, k sta z y6:Rlam, k~:R bQ yl::š 'šQY, mo i pa stR~:šč;'lk pod refetni:ce s~:du, k je pa:R'šQY na ta 'n~i'yiš tQ:čko, je pa y6:RU R~:ku, 'z~i S;'lm pa ta yl::š, stR~:šč;'lk je pa Y';'ln zl~:tu, i pa R~:ku, 'jes S;'lm pa še: yl::š, ga i pa pRema:gQY; zaka:i mo pRa:ymo stR~:šč;'lk, keR ma gl:P sam<): šma:R;')nce im~:l, p6: so pa xodi:l po mRayll:š;')x ja:ica nab~:Rat, da so ix fU:tRal; pastiRi:ca mi:ga z Re:pam, ta: pa sk<):z d~:la tk<): z gla:yo, sk<):s se zaxvalu:je (~ taščica) o NB: *, TŠ: */, A: šmarnice (str. 1), JB: /, JE: šmarnice ali taščice (str. 366), Plet.: šmarnica, f. 1) der Hausrothschwanz (sylvia tithys), C, Frey. (F.), Erj. (Z.); - = taščica, das Rothkehl- chen (sylvia rubecula), Cig., Hip. (Grb.), Frey (F.); SSKJ: ~, GK: * šoja ž, lOOI. (~ mešoga) o NB: */, TŠ: *, A: šoje (str. 3), JB: /, JE: več vrst šoj (str. 366), Plet.: *, SSKJ: gozdna ptica z močnim kljunom in modrimi in črnimi čr­ tastimi peres ci na krilih, GK: * šopati = š<):pat -am nedov. gačiti: Ga:bRa i Š<):P9Y šprahovec = špRa:x9Yc -a m, lOOI. vrsta drozga, Turdus: špRa:x9yca j i'm9Y s6:- set uj~:dga, t<): so ga z gn~:zda yz~:l, p6: so ga pa zR~:dl;'), t<): i tob p~:y, še d6:ns ga šli:š;')m; t<): i m~:ixll;'l y~:č k pa ta dRU:g ti:čb; špRa:x9Yc je ma:l da:Rga:č; 'on je i'm9Y ška:tlo kORu:zne m(>:ke in je t~: špRa:x9yce goji:y (~ drozg) o NB: *, TŠ: *, A: /, JB: /, JE: šprahovcev , šprahovca (str. 363), šprahovce (str. 366), Plet.: /, SSKJ: /, B: šprahovec -vca m, GK: / špringoš = špRi:l]goš -a m mišnici podobna težnostna komoma past za lov- ljenje ptičev5 : pozi:m smo loyi:l ma:l]g;')lce na špRi:l]goš, t<): i ta:ka kukaR mi:š;')nca, YRa:tca se otpRe:jo, p6: pa tl:č;')k g'Re n(>:t, n(>:t pa našti:maš, da ka:ysa 'k~L se pa SPR(>:Š, se pa YRa:tca zapRe:jo, p6: maš pa d'ga; t<): smo ix lovU na špRi:l]goše še: pa še:; špRi:l]goš je za tHe lo'y;')t; 'kaR s;')m uj~:y ti:Č9Y, s;')m j;')x u špRi:l]goš dja:y štant = š't~nt šta:nta m stojišče, lovišče: t<): s i'm9Y s(>:i š't~nt; t<): smo ysa:k s(>:i k6:nc im~:l, da so se p6:i ti:č Razleta:yal; T<):ne me i pe:l9Y na š't~nt štanžica = šta:nšca -e ž palčka kot gradbeni element ptičje kletke: naR~:du i p(>:d;')n n(>:t, pa g6:R šta:nšce, t~:le ls~:ne; na sR~:d je i'm9Y 'še ene YRa:ta, da s mo l<):ž zam~:n9Y šta:nšce, k so 'tud uSRa:ne Ra:tale štingeljc = šti:l]g;')lc -a m, lOOI. lišček, Carduelis carduelis: šti:l]g;')lce (T mn.); štl:l]g;')lca ni: n(>:t; p6: so se pa 't~m an štl:l]g;')lc uj~:l; za štl:l]g;')lca smo pa šeti:co na- sta:yl;'); 't~m n(>:t p6:i šti:l]g;')lc g6:R p;,)Rleti: pa ti:st 'y;')n ka:ysa; u KR(>:P ni: bl;') S'kOR xi:še, da b na im~:l šti:l]g;')lca pa ca:iz;')lca P;,)R ba:it o NB: *, TŠ: *, A: štinglc, štinglce, štingelci (str. 1), JB: /, JE: štinglce (str. 364, 366), Plet.: /, SSKJ: /, B: štin- geljc -a ž, GK: štiglec štinglja = štl:l]gla -e Ž, lOol. samica štingeljca: s;')m pa 'le šti:l]glo yj~:y, je R~:­ ku Na:ce, 'k~R spu:st jo štrcelj = št~:Rc;')1 -ela m štrcelj: s~:de na ti:ste št~:Rele, k so li:mance zata:knene in se yja:me taščica Ž, lOol. (~ šmarnica) o NB: * /, TŠ: * /, A: /, JB: /, JE: taščic (str. 363), šmarnice ali taščice (str. 366), Plet.: *, SSKJ: majhna ptica pevka z rjavo rdečim oprsjem in čelom, GK: * tečti = te:čt -em nedov. teči: če i biy ll:m pReg<):st, se 't;')č ni: paRj~:y, če i biy pa pReR~:d;')k, je pa d6:1 t~:ku tič = 't;')č ti:ča m ptič: s'k9Y je ve:l;')k 't;')č; ni:s;')m dobi:y ne: li:mance pa ne: ti:- ča; je pa yzi:gnu se, pa zl~:tu, kI6:b;')k je d6:1 pa:du, 't;')č je pa z zy~:zan;')m noga:m 5 »Drugod na Slovenskem se podobne težnostne komorne pasti / .. .! zapirajo večinoma tako, da ptica s svojo težo premakne paličico, na katero je sedla, in ob tem spodmakne tisto, ki je pod- pirala kletkin pokrov« (Smerdel 1992: 51). 160 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) zl~:tu; O sy~tmo Miš~:l SO ti:č zR~:I; t<): SO z'h') razlf:čn;') ti:č; ysa:k 't;')č ni: biy d(l:b:JR, z ga p:JRn~:su 'y;')n, je biy lox'ka 'k:JR ti:x; u KR(l:p ni:so ;')nk<):l ti:čQY j~:dl;'); ti:čQY ni:ma 'yeč + iti na tiče iti lovit ptiče: Re:kl;') smo, da gRe'mo na tHe tičar = tl::čaR -ja m 1. kdor lovi, ima ptiče: 'jes s;')m biy tl::čaR; k'le i bl;') n~:i­ b;')l zanimi:y, k se i zač~:y tl::čji l(l:y, k so y's;') tl::čaRj;') na 'bp let~:l, a maš 'k~i ll:ma 2. m, zool. mali sokol, ptičar: tl::čaR tl::čke konču:je tiček = tl::č;')k -čka m ptiček: tl::č;')k g'Re y špRi:lJgoš; je tl::č;')k paRI~:tu g6:R; m~:ix;')n ti:č;')k tičji = ti:či tl::čja ti:či prid. ptičji (kot ptiči, za ptiče, od ptičev) + tičji lim (~ lim); tičji lov (~ lov); tičji sokol (~ sokol); tičja / ptičja ohcet (~ ohcet) tramiček = tRaml::č;')k -čka m tramiček , stebriček kot gradbeni element ptičje kletke: tRami:čke des~:t kat des~:t trebuh = tR~:b;')x tRebu:xa m trebuh: je Rja:yoR'men po tRebU:x;') tresorepka = tReSORe:pka -e ž, zool. bela pastirica, Motacilla alba: mt i pRa:ymo 'tut tReSORe:pka; tReSORe:pka i fli:ska (~ fliska, pastirica) o NE: /, TS: *, A: /, JB: /, JE: /, Plet.: , SSKJ: ptica pevka z dolgim črnim in ob straneh belim re- pom, s katerim potresava; bela pastirica, GK: * trgati = t~:Rgat t~:Rgam nedov. trgati: li:m sya š'la t~:Rgat trpotčev = t;,)Rp6:tčQY -a t;,)Rp6:tčQY prid. trpotčev, od trpotca: t;,)Rp6:tčQY s~:me i biy 'tut za ti:če + trpotčevo seme (~ seme) trup = tRU:p -a m trup: 't;')č ma 'Rep pa gla:yo, pa tRU:p pa nog~: truplo = tRu:pl;') -a s trup: tRu:pl;') ma udariti = uda:Rt uda:R;')m dov. udariti: p6: i pa z refetni:co yda:Ru tok'le, pa lJka:maR 'yeč ni: m(l:gu udomačiti se = udoma'č;')t se -i:m se dov. udomačiti se: mladi:č se i la:ži udoma:ču uharica = u:xaRca -e ž, zool. uharica, Asio otus: s6:ya u:xaRca i bla k'le zna:- na o NE: */, TŠ: *, A: /, JB: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: roparska nočna ptica z okroglo glavo in pernatimi uhlji, GK: * ujeda = yj~:da -e ž ujeda: š(l:ja i pa Radov~:dna, k je u bl::stvu uj~:da ujet = yj~:t -a yj~:t prid. ujet: 'z~i mam pa 'jes skolf:ča k'le yj~:dga, če ga yš uz~:y ujetee = uj~:t;')c -tca m ujeti ptič: ya:blenc nama i u'šQY, sya mu pa 'k:JR uj~:t­ ca y;,)Rni:la, pa i 'koi pogRu:ntQY, da ni: ta pRa:y ujeti = uj~:t uja:mem dov. ujeti: uj~:y s;')m j;')x pa n f(l:lQYš, t(l:g da i blQ R~:S uži:t;')k; še d6:ns y~:m, k s;')m alJ'k:Jt, je to'kg lp<): lu:na sja:la, s;')m tka:i ca:iz;')1cQY uj~:y; ml::dva s f6:tRam sva ga lJ'k:Jt uj~:la na f(l:IQYš ujeti se = uj~:t se uja:mem se dov. ujeti se: to'k;') se i uj~:y, pa i zl~:tu, pa i ll:manca yod n~:ga pa:dla, pa ni:s;')m dobl::y ne: ll:mance pa ne: ti:ča; p6: so se pa 't:Jm an štl::lJg;')1c uj~:l; t<): se i k~:R uj~:y ponay~:doma uta =u:ta -e ž uta: u:to s naR~:du z y~:i. da s lox'ka ti:če opaz'YQY; in p6: s u ti:sto u:to zl~:zu vabiti = ya:b;')t -;')m nedov. vabiti: ya:blenc je 't:Jm sp6:d~i p~:y, se ni: da:y 'kaR otpRa:yt, ga i ya:bu naza:i J. Škofic, O ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko 161 vabljenček = ya:blenčgk -čka m ujeti ptič, ki s petjem privablja na limanice druge ptiče, vabnik, vabljenik: in je paRle:tu na fQ:l9YŠ, k je yi:du ya:blenčka nQ:t in se i uj~:y; ya:blenčka m posQ:t; če pa ya:blenčgk ni: p~:y, so pa ti:č m~:m let~:l (--+ vabljenec) vabljenec = ya:blenc -a m ujeti ptič, ki s petjem privablja na limanice druge ptiče, vabnik, vabljenik: ya:blenca d~:neš, da ix pa:Rya:b u'bp; ya:blenc je 't~m sp6:d~i p~:y (--+ vabljenček) valiti = ya'lgt yali:m nedov. valiti: dRu:ge m<):Rjo ya'lgt veja = v~:ja/y~:ja -e ž veja: y~:je d6:l m~:tat; li:mance s m<):gu im~:t, pa dv~ v~:je s posta:yu, pa zaR~:ze s naR~:du nQ:t, 'ne, in p6: s li:mance natak'n9Y viža = yi:ža -e ž melodija. za ptiče delati viže peti: sa:mčgk pa yi:že d~:la, a'ne, t<): pa fa:in p6:je; ka:šno dQ:ygo yi:žo i d~:l9Y vkup = y'bp prisl. • dejati vkup (--+ dejati) vleči = yl~:čt -čem nedov. 1. vleči: s usa:ko li:manco tk<): lep<): 'ygn ul~:ku, 2. raztegovati: če z 'bgl li:m tok 'le yl~:ku, 'bgl je biy m6:čgn vleči se = yl~:čt se -čem se nedov. vleči se: ta:ka ma:sa i bla, da se i ul~:kla vliti = yli:t yli:jem dov. vliti: p6: s pa 't~m nQ:t u laY<):R ga yli:y voda = y6:da -e / yo'de ž voda: li:m u y6:d; y6:da i bla y fQ:l9YŽg, da se i 'tgČ na- pi:y pa da se i sk6WY; p6: z ga pod yo:do meč'k9Y; p6:i s t<): k~:po da:y ca:itat u y<):do vodeb = yod~:b -a m, zool. vodeb, Upupa epops <) NB: /, TŠ: */, A: /, JE: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: rdečkasto rumena ptica s pokončno pahljačasto perjanico, Upopa epops, GK: * vodomec = vodQ:mc -a m, zool. vodomec, Alcedo atthis: vodQ:mc se i dg:RŽ9Y po U:pgnc če d6:l; vodQ:mc je P'19Y, leti: pa k<): stR~:la in či:m ga ybi:ješ, spRemeni: ba:RyO, se 'mč 'yeč na sy~:t <) NB: /, TŠ: *, A: /, JE: /, JE: fliske ali vodomce (str. 366), Plet.: *, SSKJ: manjša obvodna ptica z modro zelenim perjem po hrbtu, moč­ nim kljunom in kratkimi rdečimi nogami, A1cedo atthis, GK: * vrabec = YRa:bgc -pca m, zool. vrabec, Passer domesticus: YRa:pce s<):Rtajo ldj~:, 'mč jgX na yobRa:itajo; YRa:pc9Y je do'ygl; YRa:bgc je 'bgl m~:stgn 'tgČ, zani:- k~Rna nadl~:ga <) NB: *, TŠ: *, A: /, JE: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: manjša ptica s sivim in rjavim hrbtom in umazano belim trebuhom, živeča v bližini človekovih bivališč ali na poljih, GK: * vran = y'R~:n YRa:na m, zool. vran vrana = YRa:na -e ž, zool. vrana, Corvus: k'le so ble 'bgl YRa:ne; 'jes sgm 'm9Y YRa:no ydomače:no, NB: *, TŠ: *, A: /, JE: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: večja ptica črne ali črno sive barve s spredaj nekoliko ukrivljenim kljunom, GK: * vratca = YRa:tca YRa:tc s mno vratca (na pasti, ptičji kletki): YRa:tca se zapRe:- jo, p6: maš pa yj~:dga; na stRan~:x je i'm9Y fQ:19YŠ ane YRa:tca za xRa:no pa ane YRa:tca za pos<):do za y6:do vrbov = yg:Rb9Y / y~:Rboy -a yg:Rb9Y / y~:Rboy prid. vrbov, od / iz vrbe: • vrbova paličica (--+ paličica) vtakniti = yta:bnt -knem dov. vtakniti: ta:ke zaR~:ze smo naR~:dlg z n6:ž~m, p6: s pa 't~m nQ:t utak'n9Y, k je bla na pa:lčca yošpi:čena zajedalec = zajeda:yc -a m zajedalec: ti:čji li:m je zajeda:yc 162 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) zamenjati = zam~:nat -am dav. zamenjati: y f(l:IQyžg i bIg tR~:ba št~t:nšce za- m~:nat, ysa:ke t(l:k ca:it smo ix zamena:l zanka = za:l]ka -e ž zanka, locen: ani: so 10yU 'tut na za:l]ko (~ žimnica) zapoditi = zapo'dgt -odi:m dav. zapoditi: pa smo ga še yča:sgx š'lg, da ga b ma:l ... zapo'dgt, da i nanQ:y paRI~:tu zareza = zaR~:za -e Ž zareza na hrastiču / prekli za zatikanje limanic: ta:ke zaR~:ze smo naR~:dlg z n6:ž\,lm, p6: s pa 't\,lm n(l:t utak'nQY, k je bla na pa:lčca yo- špi:čena zarezati = zaR~:zat -~:žem dav. zarezati: tok(l:le n(l:t z zaR~:zQY zasaditi = zasa'dgt -adi:m dav. zasaditi: tQ: smo yots~:kal ga, pa yošpi:člg, p6: smo ga pa y z~:mlo zasa:dlg zaspanec = zaspa:nc -a m, redko omela na hrastu: kmg se lox'ka Re:če 'tut za- spa:nc (~ (ptičji) lim, grm, grmovje) o JE (ustni podatek): * zaviti = zayi:t zayi:jem dav. zaviti: pa s n(l:t zaYI:y ll:mance zatakniti = zata:kgnt -knem dav. zatakniti: zata:kgnt ll:mance zataknjen = zata:knen -a zata:knen pavdk. zataknjen: s~:de na tt:ste štg:Rcle, k so ll:mance zata:knene in se yja:me zavrtan = zayg:Rtan -a zayg:Rtan pavdk. zavrtan: s lu:bnce i'mQY zayg:Rtane zavrtati = zayg:Rtat -am dav. zavrtati: gu:n n\,lm je lu:bnce ZaVg:RtQY zažgoleti = zažgol~:t -i:m dav. zažgoleti: tt:čgk je zažgo'lQY zdivjan = zdiyja:n -a zdiyja:n pavdk. zdivjan: 'bšgn 'tgČ je biy P'RQY zdiyja:n zdrgniti = Zdg:Rggnt Zdg:Rgnem dav. zdrgniti: č~:šnoyo k(l:žo s mQ:gu yd ob~:x stRani: tk(l: med zobmi: fa:jgn Zdg:Rggnt zelen = ze'len zele:na ze'len prid. zelen + zelena žolna (~ žolna) zelenec = zel~:nc -a m, ZDol. zelenec, Carduelis chioris: zel~:nc je ta:k l~:p 'tgČ; zel~:ncg so g6:RSkg ti:č; zel~:nc je mal y~:č k ca:izglc; zel~:nc p6:je lepQ:, st\,l:Rna:d pa na p6:je o NB: *, TŠ: *, A: /, JB: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: ptica pevka rumeno ze- lene barve z močnim, kratkim kljunom, Carduelis chioris, GK: * zleteti = zlet~:t -i:m dav. vzleteti: je pa yzi:gnu se, pa zl~:tu, kl6:bgk je d6:l pa:du, 'tgČ je pa z zy~:zall;)m noga:m zl~:tu zmes = zm~:s zmesI: ž zmes, snov: da se i tl:sta zm~:s zač~:la su:kat (~ masa) zonegaviti = zonega:yt -a:ygm dav. zonegaviti, premečkati, premešati: km je bIg tR~:ba ma:l zonega:yt zonegavljen = zyol]ga:ylen -a zyol]ga:ylen prid. zonegavljen, premečkan, pre- mešan: k je biy ll:m tob zyol]ga:ylen, z ga pa dja:y g6:R zrediti = zRe'dgt zRedi:m dav. vzrediti: je sk6:la u gn~:zd dobi:y, p6: ga i pa do'ma zR~:du zrel = z'RQY zR~:la z'RQY prid. goden, zrel: o sytttmo Miš~:l so ti:č zR~:1 zrihtati = zRi:xtat -am dav. urediti, očistiti: 'žQY m je, da ga ni:sgm sa:m zRi:xtQY pa našQ:pat da:y zvaliti = zya'lgt zyalf:m dav. zvaliti: k je pša:nce pobRa:la, ji i da:la še n~:na ja:ica naza:i, t(l:g da i š~: sy6:je zyalf:la. zvezan = zy~:zan -a zy~:zan prid. zvezan: 'tgČ je pa z zy~:zall;)m noga:m zl~:tu J. Škofic, O ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko 163 zvezati = zy~:zat zy~:žem dav. zvezati: p6: s;")m mo pa nog~: zy~:zQY zvijati se = zyf:jat se -am se nedov. zvijati se: pa:lčke, k so se Ra:de zyija:le; ta P~:RU s 'šQY pa:lčce naR~:zat, t~:le, y~:Rboye, t~:le, k se zyi:jajo ženiti se = ž~:nt se ž~:n;")m se nedov. ženiti se, pariti se: tf:č se ž~:njo, 'se y~:š, kokQ: pRa:yjo, 't;")č ti:ča, 'f~nt dekli:ča žica = žf:ca -e ž, knjiž. žica: lu:k;")nce so gotQ:y 'k~R pRežga:l za žf:ce sk9:z (~ drat) žimnica = žl:m;")nca -e ž na deščico pritrjena zanka iz žime, v katero se uja- me ptič; locen kot pasivna past za lovljenje ptičev: na ži:m;")nco smo loyU pozi:m ma:I]g;")lee yča:s;")x, da s j;")x na žl:m;")nco yj~:y; žl:m;")nco smo naR~:dl;") na di:leo, pa j~:d g6:R dja:l, k je P;")R'ŠQY, je pa dja:y nogQ: y ži:m;")nco, k je yodl~:tu, se mo j pa zada:Rg;")nla, i biy pa yj~:t; ta:ke za:I]ke smo naR~:dl;"), z žf:me; ana di:lea pa za:I]ka yod ži:m;")nce pa j~:st g6:R (~ zanka) žolna = žQ:yna -e Ž, ZDOl. žalna, Picus: žo:y;")n mamo 'yeč yg:RSt • črna žolna črna žalna: na:iy~:č je Čg:Rna žQ:yna, k ma Rd~:čo gla:yo, je 'b;")l u gma:~ll;"); zele- na žolna zelena žalna: zele:na žQ:yna se d~RŽf: sadQyna:kQY o NB: *, TS: *, A: /, JB: /, JE: /, Plet.: *, SSKJ: ptica z močnim dletastim kljunom in nogami, prilagoje- nimi za plezanje po deblu, GK: * žvrgoleti = žy;")Rgol~:t -i:m nedov. žvrgoleti: sa:mč;")k žY;")Rgoli:; če ya:blenc ni: žY;")Rgo'lQY, je biy za'n;")č 4. Konec Zbrano besedje je primerno za jezikoslovno (dialektološko in etimološko) anali- zo' besedila pa zanimiva tudi za etnologe in morda ornitologe. V zbranem besedju se odražajo glasoslovne in oblikoslovne lastnosti kroparske- ga govora, ki so že bile predstavljene v drugih avtoričinih člankih.6 Zanimiv pa je tudi besedotvorni vidik zbranih poimenovanj za ptiče - samce in samice. Med preko 60 zbranimi imeni vrst ptičev pevcev in drugih ptičev, ki so jih lovili ali jih le opazovali v naravnem okolju, so imena pogosto tvorjena zobrazilom -;")le za samca in zamenjevalnim obrazilom -l(j)a za ustrezno samico (npr. ca:iz;")le - ca:izla, štl:I]- g;")le - štl:I]gla, ma:I]g;")le - ma:I]gla), tudi obrazilo -;")1 se v poimenovanju za samice zamenja z -la (di:mp;")l - dl:mpla), obrazilo -ff v poimenovanju samca ima žensko- spolske ustreznice -Qyka (npr. k9:S - k9:sQyka) ali -f:ca (s'kQY - sokolf:ca), obrazilo -č;")k se zamenjuje s -ka (kana:Rč;")k - kana:Rka) ali pa govorci ne poznajo oz. nikoli ne uporabljajo posebnega poimenovanja za samice (kRall:č;")k, pogoR~:yč;")k, StR~:Š­ č;")k), kar velja tudi za obrazilo -;")k (čl:ž;")k) in -;")c/-c/-QYc (šky6:RC, ši:I]kQYc, zele:nc, YRa:b;")c). Za nekatere vrste ptic poznajo le poimenovanja za samice oz. nimajo po- sebnih poimenovanj za oba spola (fll:ska, žQ:yna, ku:kQyca, la:stQyka, m;")šQ:ga, šma:R;")nca). Samec YRa:ne je Y'R~n. V Kovaškem muzeju v Kropi pripravljajo (pripravljamo) tudi avdiovizuaini zapis o lovu na ptiče - ta dokument časa in prostora naj bi bil opremljen s knjižico z na- rečnim zapisom (in prevodom v knjižni jezik) o tej dejavnosti in pričujoči članek že- li biti nekakšen uvod v to tudi dialektološko zanimivo delo. 6 Škofic 1996, 1997, 1998, 1999. 164 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) Ptičarja Nace Blaznik in Tone Šolar st. na Jarmovem travniku kmalu po 2. svetovni vojni Nace Blaznik s svojimi ptiči leta 2000 (foto: Jožica Škofic) J. Škofic, O ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko 165 Folovž V Kovaškem muzeju v Kropi (foto: Jožica Škofic) Špringoš v Kovaškem muzeju v Kropi (foto: Jožica Škofic) 166 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) Literatura in pisni viri Bertoncelj, Joža. 1973. Kroparske zgodbe. Kropa. Besedišče slovenskega jezika Z oblikoslovnimi podatki. Ljubljana: ZRC SAZU, Inšti- tut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1998. Cvenkelj, France idr. 1980. Slovenski lovski priročnik. Tretja dopolnjena izdaja: 544-548, 732-737. Ljubljana: Lovska zveza Slovenije. Debenjak, Doris, Božidar in Primož. 1993. Veliki nemško-slovenski slovar. Ljubljana: DZS. Eržen, Jože. 1997. »Kroparski ptičarji«, Etnolog: Glasnik Slovenskega etnografskega muzeja LVIIII7: 361-369. Ljubljana. Filipi, Goran. 1992. »Istrska ornitonimija: škrjanci«, Annales 2/2: 7-13. Koper. Filipi, Goran. 1993. »Istrska ornitonimija: ptičja imena v istriotskih govorih«, Anna- les 3/3: 293-298. Koper. Filipi, Goran, Barbara Burši6 Giudici. 1998. Istriotski lingvistički atlas = Atlante lin- guistico istrioto, (Atlas 1): 273-311 (PticelUccelli). Pula: Znanstvena udruga Mediteran. Filipi, Goran. 1999. "Diahrono in sinhrono prepletanje govorov v slovenski Istri na primerih ornitonimijskega gradiva," Logarjev zbornik: 287-297. Maribor: Sla- vistično društvo. Geister, Iztok. 1980. Slovenske ptice. Ljubljana: Mladinska knjiga. Geister, Iztok. 1995. Ornitološki atlas Slovenije: Razširjenost gnezdilk. Ljubljana: DZS. Gjurin, Velemir. 1986. »Načela sodobnega izrazijskega slovarja«, Slovenski jezik v znanosti 1: 151-187. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Gregori, Janez, Ivan Krečič. 1979. Naši ptiči. Ljubljana: DZS. Interno listkovno gradivo za SSKJ. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ra- movša ZRC SAZU. Košir, Stanko. 1997. Slovar rutarške in srenške govorice. RuteiGozd Martuljek: sa- mozaložba. Makarovič, Marija. 1978. Kmečko gospodarstvo na Slovenskem: 225-227. Ljubljana: Mladinska knjiga. Napotki za redakcijo samostalnika, pridevnika in glagola v SSKJ. Interni priročnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRe SAZU. Ljubljana 1981. Tipko- pis. Nicolai, Jurgen. 1988. Ptice pevke. Ljubljana: Cankarjeva založba. Novak, Franc. 1985. Slovar beltinskega prekmurskega govora. Murska Sobota: PO- murska založba. Pleteršnik, Maks. 1894-1895. Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezoškofijstvo. Podvrečar , Tone. 1927. "Spomini na kamnogoriške ptičarje," Lovec: Glasilo slov. lov- skega in slov. ribarskega društva v Ljubljani XIV: 17-19. Ljubljana: Slovensko lovsko društvo. J. Škofic, O ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko 167 Ptičarstvo ali ptičarija v Kropi. Kropa: Arhiv Kovaškega muzeja v Kropi. 4 str., Tipkopis. Silvester, Marta. 1978. Priročnik za tehnično stran redakcije gesel. Interni priročnik Inštituta za slovenski jezik (Frana Ramovša ZRe) SAZU. Ljubljana. Tipkopis Smerdel, Inja. 1992. »Med smrtjo na krožniku in ječarsko ljubeznijo ali o ptičjem lo- vu v Brdih«, Etnolog, Glasnik Slovenskega etnografskega muzeja LIII!l: 29-73. Ljubljana. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: (ZRC) SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša - DZS, 1970-1991. Škofic, Jožica. 1996. »Oslabitev in onemitev samoglasnikov v kroparskem govoru«, Slavistična revija 44!4: 471-479. Ljubljana. Škofic, Jožica. 1997. »Fonološki opis govora Krope (SLA 202)«, lezikoslovni zapiski 3: 175-189. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Škofic, Jožica. 1998. »Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici«, lezikoslovni zapiski 4: 47-71. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Škofic, Jožica. 1999. »Nekatere glasoslovne značilnosti govora Krope na Gorenjskem«, Logarjev zbornik: 99-108. Maribor: Slavistično društvo. Tominec, Ivan. 1964. Črnovrški dialekt. Ljubljana: SAZU. Umek, Ema. 1970. "Lov in lovstvo," Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog. I. zvezek. Agrarno gospodarstvo: 469-494, posebno 474-480. Ljubljana: SAZU, Inštitut za zgodovino, Sekcija za občo in narodno zgodovino - DZS. Weiss, Peter. 1998. Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazar- jami. Poskusni zvezek (A-H). Ljubljana: Založba ZRC. Prispelo novembra 2000, sprejeto januarja 2001 Received November 2000, accepted January 2001 o ptičjem lovu in ptičarstvu po kroparsko Članek prinaša besedila in besedje, zbrano ob raziskovanju zanimivega običaja moških prebivalcev Krope na Gorenjskem - ptičjega lova. V slovarskem delu članka so za pripovedmi ptičarjev predstavljena poimenovan ja vrst ptičev, poimenovan ja naprav, priprav in postopkov pri lovu na ptiče, besedje, ki označuje ukvarjanje z ujetimi ptiči ipd. Ker običaj s spremenjenim načinom življenja in izrabljanja prostega časa izginja, se iz aktivnega besednega zaklada Kroparjev izgubljajo tudi narečni izrazi tega pomen- skega oz. besednega polja. Tukajšnji članek tako prinaša ne le narečne strokovne izraze s področja ptičarstva, ampak tudi del (nekdaj) praktičnosporazumevalnega narečnega besed ja. On Capturing and Raising Songbirds in the Krope Dialect The article presents dialect texts and vocabulary pertaining to the interesting custom of capturing songbirds in Kropa in Upper Carniola. The material was 168 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001) collected in the course of fieldwork among the male inhabitants of Kropa. In the lexical part of the article the names of types of birds, names of tools, methods for capturing the birds, and vocabulary characteristic of songbird hobbyists, etc., are covered. As the custom is dying out because of changing lifestyles and use of leisure time, the active vocabulary of Kropa dialect speakers is lo sing this semantic field. The present article presents not only the specialized vocabulary of songbird hobbyists, but also some (erstwhile) vocabulary of everyday communication in the dialect.