.107.
V LJubljani, t sredo, dne 12. maja 1909.
Leto XXXVII.
rs Velja po pošti: s
ia celo loto naprej .	K 26-—
ja pol leta » .	» 13-—
-a čotri » » .	» 8-50
sa en moseo » .	» 2-20
ia Nemčijo celoletno	» 29'—
Ea ostalo inozomstvo	» 35'—
s V upravništvu: =
lz celo leto naprej . K 22-40 ja pol leta » . » 11-20 ia četrt » » . » 5-60 n en mesec » . » 1-90 la pošiljanje na dom 20 v, na mesce. — Posamezne Stev. 10 T.
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 v
za dvakrat.....> 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih noticah stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenja primeren popast.
Izhaja:
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne.
a«r Uredništvo je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štov. 6. 1 = Sprejema naročnino, inserate in reklamaoije. ■ ■ Upravniškega telefona štev. 188. =
Današnja številka obsega 8 strani.
i za Savo.
Železniško ministrstvo hoče savsko •odno silo porabiti za elektriziranje alp-kih železnic. Železniško ministrstvo po vojih strokovnjakih že dolgo preiskuje se vodne sile, ki bi prišle v poštev za lektrični obrat. Na Kranjskem sc je od-očilo za Savo med Kranjem in Smled-likom. Iz dveh central — pri Prašah in • Svilah bi se dobilo, po projektu žclez-liškega ministrstva, okoli 8000 konjskih il. Ta ogromna moč bi služila samo že-eznici in bi bila torej odtegnjena uporabi lomačega ljudstva v poljedelske in indu-trialne namene. Kranjski deželni odbor ia se bavi že dalj časa z vprašanjem, ako uporabiti moč vodne sile za povzdi-o ljudskega gospodarstva in projektira b isti vodni sili veliko deželno električno entralo, ki bi preskrbela skoro vso Go-enjsko, Ljubljano in ljubljansko okolico s eneno električno silo za razsvetljavo in ot gonilno moč za obrt in za poljedelske troje. Dežela bi oddajala elektriko obči-ani, občine pa interesentom. Ker želcz-iško ministrstvo sili k izvršitvi svojega rojekta, je razpisana od kranjskega krajnega glavarstva obravnava na dan 5. t. m. Deželni odbor se je temeljito bali s tem vprašanjem in sklenil, da stori se korake, da se ta najvažnejša vodna ila ohrani deželi in uporabi za napredek lašega narodnega gospodarstva.
Francoskem.
Velika radost je vladala med kršče-limi in nekrščenimi svobodomisleci vse-ia sveta, ko jc v lepi Franciji prišla na ;rmilo »svobodna misel« ter je neomeje-io zavladala v njej. Kolika slava in liva-a se je pela Combesu in po njem Cle-nenceau-u, ki sta z drzno roko presekala tarodavne vezi, ki so francosko državo ako tesno vezale s katoliško ccrkvijo in ificijelno proglasila Francijo kot popol-loma neodvisno ne le od cerkve, marec tudi od vsake nadzemske avtoritete, toga in cerkev — to se je vrglo med ;taro šaro, za katero sc nihče več ne neni. »Zvezde so strgane z neba!« je rimiujoče zaklical minister Viviani in ljegovemu klicu se je glasno odzvalo vse, car na svetu liberalnega in radikalnega eze in gre. Zadnji zakotni listič liberalne )arve se je trkal na prsi, češ: Nova era e tu, svet je rešen teme in okov nazad-
njaške vere v nadzemskega Boga — Francija nam je odprla in pokazala pot v naše gospodstvo. Ustvarili si bomo nebesa na zemlji in vladali bomo v njih iz svoje lastne moči. Francija nam je vzgled, Francija nam je priča!
Toda, poglejte: Ni še minilo pol desetletja in Francija je na kantu s svojo svobodomiselno moralo! Francija, ki jo vlada skozi in skozi framasonski kabinet •— stoji zopet pred meščansko revolucijo. Ali je to kaj čudnega? Prav nič, tako in nič drugače je moralo priti prej ali slej; k večjemu bi bil kak zares velik državnik zamogel zadržati razvoj stvari in končni polom. Takega državnika pa današnja Francija nima in baš sedanje ministrstvo je tako, da je porušilo v ljudstvu zadnji sled vere v velike domovinske ideale. Malenkostno, nedosledno, arogantno in strahopetno — tako je ministrstvo Clemenceau, taka je danes najvišja državna oblast v Franciji; a zvezde so strgane z neba . . . Kaj naj državljane še nagiba k skupni domovinski ljubezni, k skrbi in požrtvovalnosti za blagor in čast domovine? Ce je domovina ravno dobra dovoij, da daje raznim Clemenceauom polne jasli dobrega ovsa, čemu naj potem kaj drugega vidijo v njej ostali državljani, kakor le molzno kravo? In če mislijo gospodje, ki so pravkar pri koritu, da smejo druge, nižje stoječe odrivati, potem se jim krat-koinmalo dokaže, da nimajo pravzaprav čisto nič ukazovati, da je v Franciji gospod tisti, ki ima moč v rokah — in ta danes ni vlada.
Vojaštvo, ki je v drugih državah glavni no^telj in glavni steber pariotiz-•rna — je na Francoskem v večini prepojeno s socialističnimi in radikalnimi idejami; disciplina ob tem ni ravno vzorna in Francija bi si morala ob današnjih razmerah dvakrat premisliti, predno bi pričela kako vojno. Antimiiitarizem je sploh silno razširjen in sejejo njegovo seme cclo državni uradniki. Ti uradniki so zlasti trd oreh za vlado; discipline nc poznajo takorekoč nobene, in čc jim šefi niso všeč, pa kratkomalo zahtevajo, da sc jih odstavi. Zadnjič so poštni uradniki stopili v štrajk, kakor delavci kakega privatnega podjetja, kjer sc gre edino za koristi tovarnarja — in sedaj so se celo zvezali z delavstvom z obvezo, da bodo postopali proti vladi solidarno. Vlada je odpustila nato nekaj kolovodij, a prej pa sc je dogovarjala z upornim uradništvom in mu obečala vse mogoče. Ko je videla, cla je občinstvo na njeni strani, pa je takoj postala nesmiselno arogantna, snedla obljube in Clemenceau ni hotel sprejeti deputacije, ki se je prišla ž njim dogovarjat. Sedaj so pa poštni uradniki na kljubu vla-
di zasnovali samostojno strokovno društvo v duhu revolucionarne delavske zveze in — Clemenceau je zlezel pod klop. Postalo ga je strah prejšnjega poguma in v svojem oficijelnem listu »Pctit Parisien« se izgovarja, da se je ob odklonitvi deputacije zgodila neljuba pomota. Sicer pa da naj bi bili uradniki čitali liste, iz katerih bi bili lahko izvedeli, da je bil •ministrski predsednik bolan in da mu je zdravnik prepovedal hoditi iz sobe. Gospodarji situacije so torej uporni uradniki v zvezi z revolucionarnim delavstvom. Kadar le hočejo pa ustavijo ves promet in ves obrat v državi in diktirajo vladi svoje zahteve.
V Franciji torej nevarno poka, kar priznavajo tudi framasonski listi kakor »Indepcndence Belge« in »Action«, ki je dozdaj šla s Clemenceauem. Listi pripisujejo soglasno krivdo razrovanim notra-njepolitiškim razmeram in skrajni nesposobnosti sedanjega ministrskega kabineta. »Action« zlasti napada Clemenceaua in pravi, da je radikalno stranko s svojo politiko pred vso deželo močno diskrediti-ral. Ako stranka noče, da vsled njegovih pustolovstev propade, potem je Clemenceau vreden splošnega zaničevanja — to se pravi: Clemenceau naj gre!
Toda sprememba v osebah brez spremembe temeljnih načel v politiki bo samo slab obliž na hudi rani. Najbrže niti bolečin ne bo več potolažil. Ampak nam se vse tako zdi, da se za Francijo zelo hitro bliža čas, ko bo morala iti oficielno v Canosso in se spraviti s starim Bogom, kakor je to žc enkrat storila . . .
Zdi se, kakor da je prišla nova papeževa 'enciklika ob stoletnici Anzelma nalašč za francoske razmere. Živo slika najvišji učenik Cerkve posledice brezboštva za državo, neusmiljeno razkrinkuje, koliko laži in hinavstva jc v tisti svobodomiselnosti, ki pozna svobodo le zase. So-Cerkve, predstavitcljice krščanstva, se Cerkve, prestaviteljice krščanstva, se kruto maščuje. Francoski mogotci so se varali — slavlje vitežke device Orleanske v Rimu je pokazalo, da krščanska zavest v Franciji ni izumrla, ampak da treba le iskre, da se visoko do neba vname ... »Nič na svetu Bog bolj ne ljubi, kakor svobodo svoje Cerkve,« pravi tako lepo papež Pij X. v svoji zadnji okrožnici in nič Bog bolj ne kaznuje, kakor preganjanje in kršenje verske svobode. Na Francoskem so to že velikokrat izkusili in bodo še . . .
$ $ $
Drž. uradniki imajo, kakor »Eclair« piše, na Francoskem 488 društev, z delavci pa so združeni v 202 sindikatih. Torej 606 organizacij, ki lahko državni stroj
•ustavijo, kadar hočejo. Med temi orga-niziranci sta dve struji, ustavna in revolucionarna. Slednja ima besedo. Vse moči pa šc vendar nima v rokah, ker še ni izginil ves trezen razum na Francoskem. Zato so poštni uradniki sklenili, da bodo zazdaj še mirovali. Armada je razrovana, toda zgodi se lahko, da se v slučaju, ko bi -učenci jakobincev preveč znoreli, velik del vojakov postavi odločno na stran javne oblasti ali pa na stran tistih, ki so sploh z repubilko nezadovoljni. To je tudi vzrok, da se republika tako boji uradnike preveč razdražiti in da dela vedno kompromise. Kajti če pride do revolucije, jc prav lahko mogoče, da se podere — republika . . .
•K H> M
Francoska vlada je zopet odstavila 11 poštnih in brzojavnih uradnikov zaradi govorov na shodih.
$ « m
Pariz, 12. maja. Shod poštnih in brzojavnih uradnikov je sklenil splošni štrajk.
Drla?nl zbor.
Dunaj, 10. maja.
Deželna bramba.
V zadnji seji je proračunski odsek odobril proračun ministrsva za deželno brambo. Skupni stroški se preračunavajo na 87,304.574 K, in sicer za deželno brambo 56,279.457, za orožništvo 23,452.276 K itd. Minister Georgi je odgovarjal predgovornikom, ki so izražali razne želje in zahteve. Orožni vaji za deželno brambo sta dve, Jker je tretja nemogoča vsled pomanjkanja moštva. Zivinozdravniški oddelek sedaj ni še potreben v ministrst* vu. Vojaške posadke same kupujejo meso, koder hočejo brez višjega ukaza. Le ob vojaških vajah intendanca dobavi meso, če le mogoče, pri živinorejcih samih. Ministrstvo za deželno brambo sploh kupuje svoje potrebščine neposredno pri produccntili. Lanenega perila se branijo vojaki, ker praska in ne varuje proti pre-hlajenju, kakor bombaževo. Vedno se čujejo pritožbe, da politična oblastva vpo-rabljajo orožnike za razne posle, ki sicet nc spadajo v delokrog orožništva. To pa vsled tega, ker politična oblastva nimajo, drugih izvršilnih organov. Vlada hoče orožnikom dovoliti eiiake plače, kakoi finančni straži. Načrt za d v e 1 e t n o vojaško službo utegne biti parlamentu pred-ložen že bodočo jesen. Dveletna vojaška služba pa jc odvisna od pomnožitve vojaških novincev in vsakoletnih stroškov Dveletna vojaška služba ima poleg solnč^ ne tudi jako temno senčno stran.
LISTEK.
Mate In njegova Mariti.
Črtica. Spisal Ks. Andrejev.
(Konec.)
»Čenče! same čenče! Kaj misliš da jo bo morda Krača dal takemu pretepaču, in Poleg tega še beraču? Kakor že rečeno: midva sva se že domenila in vse je do-Knano. — To deklino, Mariči si le iz glave izb i j I Da ti to ne bo pretežko, bom že tudi Poskrbel.«
»Kaj — oče — vi jo mislite zapoditi od hiše!«
»Kako pak — najbolje bo tako, ne?«
»Oče — ali ona jc nedolžna!«
»Ne pravi mi! Jaz že vse dobro vem, 'c meni prepusti vse.«
Tako so govorili oče Korcrina in samozavestno odšli v stransko čumnato. S tem so pokazali, da ne trpijo nobenega govora.
Andrej ie obstal nem ob mizi. Kakor 'ja povelje se je dvignil hipno ves odpor, tesno mu je bilo, da je to očetovo rav-jjanje nekaj podlega, nekaj takega, kakor ij,' mu kdo odrekal pravico do življenja, '»i k o so ravnali nekdaj s sužnji! Nehote jc
storil korak proti čumnati, dvignil stisnjene pesti in vskliknil:
»Oče, to je grdo — to je krivica, ki bo zahtevala zadoščenja!«
Ni dobil odgovora, in ga tudi ni čakal. Planil je iz sobe. Ne zmehivši se za mater, ki je nestrpno pričakovala konca tega dogodka; je dirjal ven, v naravo, kjer zopet zbere svoje misli.
XXX Na Planici, debele pol ure hoda nad Krivim Rebrom, stoji župana Korcrine lesena pristava. Postavljena je bila največ radi živine, ki jo poleti več mesecev pasejo na planinskih pašnikih. Pozimi je pristava zapuščena, Ic divji lovci jo včasih obiščejo kot skrivališče, ali pa so tudi primorani kdaj iskati v njej zavetja pred nepričakovanimi nevihtami. — Ko pa gorki maj naznani, da jc konec snega po nižjih planinah, odžene hromi Mate vso županovo živino na Planino — in takrat oživi sicer miren kraj. Tudi to pomlad gospodari Mate že več tednov na pristavi. Počedil jc že okrog poslopja, popravil streho, okna in vrata, iznova pritrdil deske, ki sta jih veter ali divji lovec potrgala od žc precej prcpcrelih sten. Na strani proti dolini pa si jc postavil novo klopico. Na njej sanjari dolge večere, va-suje s spomini in sc poslavlja od zahajajočega solnea. Tudi nocoj že sedi na tej klopici. da si je solnce šc dokaj pedi nad
gorami. Roke mu utrujene počivajo v naročju, glava pa mu je sklonjena na prsi
— pogovarja se s spomini.--; — Kako
daleč so že tista leta, ko je nosil še klobuk postrani, in ko je zvečer prepeval na vasi. In ko je on zavriskal — da —da, ni ga bilo njemu enakega! Dremajoči ptiči v vrhovih dreves so prestrašeni zafrfotali ob njegovem vrisku — na vasi pa so si
pošepetala dekleta: Matija vriska---
Najraje izmed vseh deklet pa je gotovo slišala njegovo vriskanje 'brhka Drobižc-va Cilka. Drobiž, trden gruntar, je sicer pazil na hčer, kakor na oko v glavi — kljub temu pa je Matija, ko so na vasi po-gasnilc vse luči. potrkal na okno Cilkine kamrice. Naslonil se je na okno in šepetala sta dolgo, dolgo. Nekdaj pa je oče Drobiž opazil, da je rob Cilkinega okna ves odrgnjen, in ko je izvedel še za pravega krivca — bilo jc konec lepili večerov. Nekaj mesecev pozneje je Drobiž omožil hčer Cilko tja nekam v hribe. Ma-tijcc od tistega dne ni več nosil klobuka postrani, tudi vriskal ni več — hodil je ves pobit okrog. Ni 11111 bilo več obstanka v vasi. Pobral je svoje premoženje v cu-lico in odšel v tujino. Delal je v raznih mestih v tovarnah. V nekem kraju se je seznanil s pridno deklico in se skoro poročil ž njo. Kratki so bili dnevi njegove zakonske sreče. Ko mu je žena podarila prvo dete, se je poslovila od njega za ve-
dno — obljubila mu je, da se tam nad zvezdami zopet snideta. Matijec je ostal sam s hčerko krščeno na Marico. Vse svoje žitje in bitje je posvetil njej. Nesreča pa nikdar ne miruje in tudi Matijca Je zopet obiskala osmo leto po ženini smrti. V tovarni mu jc namreč strlo prav močno obe nogi. Mnogo mesecev jc polegal po bolnici in pozneje zopet doma. Porabil je kmalu vse prihranke in odškodnina za poškodovani nogi je komaj pokrila naposled vse dolgove. Ker v tovarno ni bil več sprejet, češ, da je neporaben, zapustil jc mesto in sklenil povrniti se zopet na deželo — spoznal je, cla na kmetih še najlo-žje živi revež, tam so vsaj še usmiljeni ljudje. — ln tako je prišel neki dan z osemletno hčerko v Krivo Rebro. Vašča-nje so mu prekrstili ime po svojem in so mu rekali na kratko: Mate — njegovo hčerko pa so klicali za Mariči.---
Leta so potekala enakomerno, kakor ura. Pozimi jc Mate popravljal orodje, pletel koše in sploh poprijel kjer jc Ie mogel. Noge so ga res včasih močno ovirale, toda miroval ni nikdar. Poleti pa je, kakor že povedano, oskrboval živino na Planici. Deseto leto žc tako. Mate sc jc že docela privadil Krivemu Rebru in včasih je žc celo mislil, da tukaj in nikjer drugod lio zatisnil trudne oči k večnemu počitku.
Zadovoljen in srečen jc bil torej
ta ena nesrečnih Korberjevih idej. Bivši češki minister dr. Fiedler je lani v odseku dokazoval s številkami, da bodo kanali požrli do 1400 milijonov kron. Za ta denar bi zgradili potrebne železnice in uravnali reke in hudournike. Kanali pa bodo služili le lastnikom premogovih jam in nekaterim špekulantom z zemljišči. Toda poljski in češki poslanci zahtevajo ta luk-sus in vlada sc jim ne more več upirati.
Za kulisami.
Danes,so moravski in češki poslanci zopet šest ur napadali sladkorne barone, ki kmetom kar narekujejo ceno za sladkorno peso. Če se ne motim, jc poslanska zbornica po burni razpravi leta 1903 sklenila zakon, ki prepoveduje »rajone« za peso. Gosposka zbornica pa, koder sedi nmogo mogočnih sladkornih baronov, je odklonila ta zakon. Posledica je, da sladkorni tovarnarji določajo »rajone« za peso. Tovarnarji se dogovori, kateri kmetje smejo tej ali drugi tovarni prodajati peso. Naravno je, da tovarnarji samj po svoji volji določajo cene. Zato zahtevajo agrarci, naj poseben odsek prouči to vprašanje.
Gotovo pusto, vsakdanje vprašanje, ki je na rešetu v zbornici. Za kuiisami pa poslanci v skupinah stikajo glave ter vlečejo na ušesa, ali in kedaj opozicija napade vladni tabor in ga zapodi v beg. Časnikarji ko brenclji švigajo in brenče od poslanca do znanca, da morejo s kombinacijami polniti predale. Kakor zarotniki strašijo po hodnikih mnogi poslanci ter delajo bojne načrte. Največja nejevolja je proti finančnemu ministru dr. Bilinskemu. Ta je spravil vlado z zakladnimi zadolžnicarni v največjo zadrego, s svojim finančnim načrtom na javno sraniotišče in z agrarno banko za Bosno pa na zatožno klop. Za-predel in zamotal je sebe in ostale ministre v mrežo, iz katere se ne reši.
Kršč. socialci se trudijo na vso moč, da odvrnejo strelo in vihar na Burianovo glavo. To je gotovo, da barona Buriana dnevi so šteti in da ne dočaka bosanskega sabora. Sicer pa je ta mož že davno zaslužil višnjevo polo. Ravno baron Burian je največ zakrivil nemire in prepire v Bosni ter nade sosednjih Srbov. Zato je tem hujše obsodbe vredna avstrijska vlada, ki je šla temu človeku na lim. Jutri bosanski odsek nadaljuje razpravo. V petek pride na vrsto znani Masarykov predlog.____
Iz taistih pravil bosenske agrarne banke.
Madjarska priviligirana agrarna banka za Bosno in Hercegovino je stvar, o kateri zadnja beseda še davno ne bo povedana. Presenečenje avstrijskih političnih krogov od dne no dne raste, kajti vedno nove podrobnosti se izvedo o tem zvitem mažarskem napadu iz zasede. Temeljito razpravlja v 3. številki dunajske revije »Die Freistatt« o tem vprašanju Franz Evvald, ki je imel priložnost, videti sicer skrbno zakrivana pravila te bosen-ske agrarne banke ter navaja iž njih sledeče podatke:
V smislu § 8. pravilnika je glavna naloga »Agrarne in komercialne banke za Bosno in Hercegovino«, dajati posojila za odkup kmetovskih posestev ter s tem pospeševati razveljavljenje pogodeb med zemljiškimi gospodarji in kmeti. Razun tega bo izvrševala parceliranje, urejevala poljedelske in gozdne zadruge, podpirala prometna podjetja in ustanavljala kreditna društva in posojilnice. Da bo. kos tej svoji nalogi, podeli se ji privilegij, k5 izključuje vsako poznejšo podobno napravo.
Kakor da bi ne bilo že zadosti, postavi se tudi ves vladni aparat v Bosni in
Hercegovini v službo te banke. Kajti glasom člena tri, oddelek 2 bančnega pravilnika, mora voditi pogajanje z zemljiškim gospodarjem zaradi odkupa vselej okrajni urad; okrajni urad mora dognati ccnilno vrednost posestva, ki se ima odkupiti, in poročati banki o kreditni zmožnosti dotič-nega kmeta; okrajni urad izvrši za banko vse formalnosti glede posojilne pogodbe in priskrbi zemljiškoknjižni upis dovoljenega posojila, davčni urad pa mora (glasom čl. 5., odstavek 1. pravilnika) za vračanje obrokov »skrbeti upravnim potom enako, kakor pri neposrednih davkih«. Skratka: Uradniki bosenske deželne vlade bodo odslej plačani agenti madjarske banke!
Dovolitev posojila pa veže kmeta, ki je z izposojenim denarjem svoie zemljišče agi odkupil, na sledeče pogoje:
1.	Dolžnik ne sme posojila pred pretekom desetih let vrniti, ako ne plača 3 odstotkov posojene glavnice kot »storno«. Če bi torej tudi podedoval kakega strica v Ameriki ali pa zadel terno, ne sme dolga plačati, če noče imeti znatne izgube. (Pravilnika čl. V. 2.)
2.	Od dovoljenega posojila banka dolžniku koj pri izplačilu dva poluletna obroka kot »varščino« odtrga, a le od enega obroka mu vrne, oziroma vračuni obresti. Kmet torej niti ne dobi vse svote, ki bo od nje moral plačevati obresti, na roko. Fne poluletne anuitete ves čas, dokler je dolžan, ne bo užival. (Pravilnika čl. IV.)
3.	Dolžnik ue dobi posojila po stalni obrestni meri, marveč po obrestni meri, ki odgovarja »prodajni sposobnosti zemljiško - odveznih obligacij.« To se pravi: čim bolj bo kmet odkupljeno zemljišče zboljšal, tim več bo posestvo vredno, tim večjo ceno bodo imele obligacije in — tim večje obresti bo moral plačevati od svojega, dolga. Bil bi torej pravi tepec, če bi se trudil zboljšati svoje gospodarstvo!
4.	Obenem z zemljiškoknjižnim vpisom dolga na odkupljenem zemljišču pa okrajni urad tudi zabeleži, da se zemljišče ne sme prodati aH sicer odstopiti, dokler ni ves dolg banki poravnan. (Pravil, čl. III., točka 2, 2. odstavek.) Ako bi se torej kmet hotel rešiti težkega madjarskega jarma, nima druge poti, nego da zapusti zemljo in gre s trebuhom za kruhom v svet. Prodati posestva, tudi pod najugodnejšimi pogoji, ne sme! Preje je bil odvisen od age ali bega, ki sta pa imela korist od tega, če se je posestvo obdelovalo in sta zato s kmetom potrpela in človeško postopala — zdaj postane suženj madjarske banke, ki pozna le en cilj, da bi čim prej pognala Slovana z rodne grude in na njej nastanila madjarske »čikoše«.
5.	Zadolžnice bodo v smislu § 465 bosenskega civilnopravdnega reda (Pravilnik III., točka 1.) brez tožbe in sodnij-skega postopanja Izvršljive; če le za en dan zamudiš plačati obrok, pa te poženo s posestva. Hujše kakor pri nas glede menic.
6.	Dolžnik bo moral poleg obresti plačevati tudi še D/2% pristojbino za pi-sarije in manipulacijo, in sicer od nominalnega posojila, torej ne od zneska, ki ga je v resnici prejel, marveč od cele vsote, ki je zapisana na zadolžnici. Če vpoštevamo to pristojbino in zgubo na obrestih pri anuiteti, ki so mu -jo ob izplačilu pridržali kot ; kavcijo«, plačeval bo kmet ne 5 ali 6r/r, ki bodo stali na zadolžnici, ampak v resnici 675 oziroma 775%.
Takšna so pravila madjarske agrarne banke za Bosno in Hercegovino. Ko človek te gorostasnosti čuje, skoro ne more verjeti, da se kaj takega namerava v 20. stoletju. Bolje bi to pristojalo onim davnim časom, ko je angleška »Indijska kom-panija« razlaščala indijske parije.
Trgovinsko ministrstvo.
Danes je odsek pričel razpravo o pro-računu trgovinskega ministrstva. Stroški rastejo od leta do leta; za letos so proračunjeni na 102.504.830 kron. za bodoče leto pa že na 201,154.000 K. Ogromno so poskočili izdatki za zgradbe pristanišč v Dalmaciji in na Primorskem. Za Primorsko izkaže proračun 342.000 kron, za Dalmacijo 800.000 K. Te svote pridejo v izplačilo bržčas šele bodoče leto in so v zvezi z akcijo za povzdigo Dalmacije m Primorja. Za skladišča,v Trstu se prora-čunava zopet 1,244.260 K. Za poštne m brzojavne urade sc proračunava 157 milijonov 826.000 K. Dohodki v letu 1908 so bili proračunjeni na 186.100.520 K.
Posamezni poročevalci so ponavljali večinoma že znane želje raznih uslužbencev. Priznali pa so vsi, da se je zadnja leta mnogo storilo v tem oziru.
V	razpravi je poslancc Žitnik opozarjal vlado na mnoge pritožbe, ki prihajajo z dežele od raznih obrtnikov z ozirom na novi obrtni red z dne 5. svečana 1907. Naglašam, pravi govornik, da sc tičejo pritožbe le posameznih obrtnikov na deželi. Mnogi obrtniki so namreč leta in leta neovirani izvrševali svoj obrt, ki so se ga navadno naučili od svojih očetov. Nihče ni od njih zahteval dokaza vsposob-ljenosti, mnogi niti obrtnega davka niso plačevali. In mnogi taki obrtniki preživljajo svoje družine edinole z dohodki svojega obrta. Z ozirom na te obrtnike, ki pa bodo itak s časom izumrli, se jc v ^ 14 c sprejela določba: »Deželna vlada sme v dogovoru s trgovsko in obrtno zbornico ter dotično zadrugo izjemoma dovoliti, da se spregleda učno izpričevalo in dokaz izkušnje za pomočnika.« Ta določba pa je sedaj mrtva črka, ker niso mi znani slučaji, da bi deželna vlada dovolila te spreglede. Kaj pa naj počne n. pr. kovač na deželi, ki je dvajset in več let izvrševal kovaški obrt. ako mu obrtna oblast prepove nadaljno izvrševanje? Drugega ne zna, premoženja nima. pač pa obilno družino. V tem oziru je birokratizem, ki je še vedno udomačen v upravnih uradih, le na škodo prebivalstvu.
Enako napako je vlada storila z na-redbo z dne 2. avgusta 1904, št. 194. V tej naredbi našteje trgovinsko ministrstvo le štiri obrte za ženske, vezenje, izdelovanje ženskih in otroških oblek, obrt modistinj, izdelovanje umetnih cvetlic in perja za klobuke. Za te štiri vrste obrtov sme vlada v smislu § 14 d dovoljevati dispense usposobljenosti. So pa mnogi posli, ki jih izvršujejo vsaj na deželi le ženske, n. pr. peka kruha za domačo porabo, ne za trg. Znan mi je slučaj, ko so ženske nad 50 let v eni hiši pekle kruh za domačo vas. Nihče ni zahteval dokaza usposobljenosti, dokler ni bila objavljena navedena na-redba. Vse prošnje za obrtno dovoljenje odklanjajo vse instance z izgovorom, da prosilka nima učnega izpričevala. Seveda ga nima, ker ji je mati že davno umrla. Torej naj gre ta ženska sedaj najmanj dve leti v šolo, da se nauči, kako se kruh peče? Ali ni to bedastoča? Toda birokrat hoče to, in četudi pomanjkanje trpi cela družina.
Nadalje poslanec Žitnik utemelji naslednji resoluciji:
1.	Vladi se naroča, da za Kranjsko ustanovi posebno poštno ravnateljstvo.
2.	Vladi se naroča, da izpopolni poštne urade na deželi, pomnoži poštne nabiralnike in število pismonoš na deželi.
V	nadaljni razpravi so poslanci iz severnih kronovin ostro grajali vlado, zakaj hitreje ne izvršuje vodnih cest, oziroma kanalov v Galiciji, na Češkem in Moravskem. Omenjal sem že večkrat, da je tudi
Mate. — Samo ena misel ga je včasih mučila: kakšna bo prihodnost njegove Mariči? Čutil je, kako se on stara, in videl, kako se je Mariči razvila v zalo devojko. Rad ima Mate svojo Mariči, tako rad, kakor vsak človek na svetu edino bitje, na katero naveže vse svoje življenje. Vesel je gledal, kako se razcvita. kakor šmarnica v zavetju tihih smrek. Z vsakim dnem je rasla v njegovem srcu velika očetovska ljubezen. Dal bi ji rad bogastva, sreče — da, življenje bi žrtvoval zanjo — vse. pa je nemogoče . . . Videl je. da ie vsa njegova ljubezen zaman — saj svet išče sreče samo še v imetju. — In ob takih trenotkih mu je bilo srce nemirno. Zdrznil se je Mate na klopici pred pristavo, — predramilo ga je iz spominov po zvanjanje zvoncev vračajoče se živine, k; se je mukajoč zbirala okrog staje. Začuden je Mate dvignil glavo in videl zadnji rob solnca. Počasi je tudi ta rob zlezel za škrlatnordeče ožarjenim vrhom gore. Preje rdeči žar se izpreminja v vijolča-stega, in ta postaja vedno temneji, tem-neji, dokler ne zagospodari popolni mrak.
Zašlo je zopet solnce. — pomislil je Mate. — Milijoni so upirali oči vanj, s prošnjo, naj še ostane in nai nikar še ne prepusti gospodarstva temni noči. Soir.ce pa se ne zmeni za klice — ono irra svoj namen, svoj pot . . .
Ostane nam pa ob vsakem zahodu
eno upanje: ono bo zopet izšlo, novo, čistejše ... In morda nam prinese z dnem tudi sreče, utehe, večno hrepenečemu srcu — morda — morda . . .
Tako upamo vsak dan — prav tja do groba.
Na bližnji planini je nekdo zavriskal, z ubitim in zategnjenim glasom — daleč naokrog je odmevalo, kakor satanov krohot. Na plen prežeča sova se je prestrašila in grdo skovikaje odletela v gostejšo goščo.
»Ne znaš, dečko! Mi smo bili vse drugi tički,« se je nasmehnil Mate iu se dvignil raz klop. Spustil je živino v stajo, vrata skrbno zaprl in naredi! prednje velik križ — potem pa se je zopet vrnil na priljubljeno klopico.
Komaj je sedel, ko se mu zazdi, da čuje stopinje. Posluša natančneje — nič — in vendar — zopet stopinje . . .
Kdo neki je? pomisli Mate.
Izza poslednjih grmov ob poti se jc utrgala prav takrat, čez tratino proti pristavi svetla senca. Se predno je Mate mogel prav zaslutiti resnico, stala je pred njim njegova Mariči s culo v roki.
Mariči. kaj se :'e vendar zgodilo, da prideš k meni ob tej u r i ? < je prestrašenim 1 glasom vprašal oče.
^Izgnali so rae — županovi — zapodili iz hiSe . . .t Ihteč >e 3e zgrudila k njegovim nogam.
Zakaj? Moje dete, govori...,« dvignil ji je glavo.
> Sa-j sama ne vem. — zapodili so me
—	in 't7. sem nedolžna.«
»Ne plakaj . . — Zaslutil je Mate, da se je zkouko, kakor je trepetaje pričakoval. Dvignila se je slutnja in je stala jasna nred njim: V napotje bo tuji sreči ir. zato bo preganjana! »Ne plakaj,« je ponovil. ->Svet ne spoštuje več solza, ampak se jim posmehuje. Neumno je, napraviti nasprotniku veselje s tugovanjem. Zapri solze v srce in dvigni glavo! Pokaži. da te ne uniči že vsaka krivica — naj vidijo, da sc živi tudi brez njih milosti!« Sočutno jo je dvignil na klop poleg sebe in ji pogiadil kostanjeve lase: «Moje. dete, povej mi vse, kako je bilo — nič se ne boj.«
Poklicali so ine v hišo — očitali mi, da nisem vredna dobrote, ki so jo izkazal; vam in meni. — Imenovali so naju predrzna berača — in — in mi predbacivali, da jim mešam njihovega sina Andreja. —■ Oče. jaz nisem nič kriva! Saj sem se ga izogibaia, skrivala se njegovim pogledom
—	bala se njegovih ogovorov. — In vendar — mnogokrat se ga nisem mogla izogniti, dasi bi se mu lahko ... In to -le moja krivda, moj največji greh. Oče — odpustite — ker trpite tudi vi radi mene!«
Molčal je oče. Saj je vse iu že takorekoč preje vedel. In, ali je moglo dru-
Za kranjske živinorejce.
Kranjski deželni odbor je v zadnje času pokazal, da je pripravljen v vei meri podpirati razvoj živinoreje na Krar skem. Želeti je pa, da vsi interesirani fa torji enotno delajo v tem smislu in da dela po načrtu, ker le tedaj je mogoč da se živinoreja v deželi povzdigne < prave višine in tako pomnoži blagostan našega kmečkega prebivalstva. Saj poli zemlje, ki jo imamo, je živina najvei zaklad našega poljedelca, v mnogih kr jih edini vir za dohodke.
Glavno nalogo vidimo v tem, da zboljša pleme živini. Deželni odbor po pira nabavo plemenske živine in je leti že pripomogel, da so v raznih krajih d bili izvrstne plemenske bike. Pri oddaj nju bikov se drži deželni odbor sledeč načel:
V prvi vrsti dobivajo živinorejske mlekarske zadruge bike za polovično n kupno ceno; le tedaj, če se ne oglasi z dostno število zadrug, dobe bike za di tretjini nakupne cene tudi posamezni pi sestniki in občine.
Živinorejci naj torej ustanavljajo i vinorejske zadruge, ker po zadrugah : najbolje doseže zboljšanje vse živine posameznih krajih.
Opazuje se pa, da se je doslej glei razdelitve pasem na Kranjskem postopa veliko premalo enotno .Posledica tega da razen Gorenjske, danes nimajo skor nikjer enotne pasme. In to je potrebn kriti z mešanico raznih pasem se ne i dcj.eglo zboljšanje goveje živine.
Deželni odbor je sklenil, da bo posti pal odslej pri oddaji plemenske živine t gotovih načelih, in sicer se razdeli deže iv živinorejske okoliše.
Na Gorenjsko se bodo oddajali v v: kraje, izvzemši Moravški okoliš, le bi pinegavske pasme. Na Dolenjsko, v M ravški okoliš in Notranjsko, se bodo o dajali biki murbodenske pasme. Bike < mentalske pasme bo oddajal deželni odb le v okoliš Horjulske živinorejske z druge.
Nakup se bo vršil tako, kakor se že letos poskusilo v splošno zadovoljno: s sodelovanjem živinorejcev dotičnei kraja na poučnih potovanjih pod vo stvom deželnega živinorejskega nadzo •nika.
Znanost in umetnost.
* »Slovenska Matica« izda n
»Zemljeviu slovenskih pokrajin« s slove sko terminologijo v merilu 1:200.000 in t štirih listih. Skupna velikost vseh štirih stov bo imela 146 cm dolžine in 155 ( širine. Zemljevid bo izdelan tako kak generalna karta c. in kr. vojaškega zei Ijepisnega zavoda in bo imel poleg pra tične tudi znamenito znanstveno vre j nost. Odboru je do tega, da pridejo dru: veniki, ki se za to stvar zanimajo, do let ga, uporabnega in tudi v zemljepism oziru dovršenega zemljevida, ki jim bo vrstno ustrezal na potovanju po slove skih krajih, v uradu pri raznovrstnih t slih in doma pri čitanju slovenskih knji zakaj v njem bodo vestno zabeleženi i količkaj znameniti slovenski kra.ii po vs slovenskih deželah, tako da bo popolnoi nadomeščal jako razširjeno in priljublje nemško generalno karto. Zemljevid se i letos tiskal. Zatorej prosi podpisani odb vse p. n. gg. poverjenike, naj blagovol s priloženo naročilno polo vsak v svoje okraju nabirati naročnike na »Zemlje\ slovenskih pokrajin«. Za Matičarje sta zemljevid 5 K. za Nematičarje pa 6 K. Prosimo gg. poverjenike, naj na naroč vanje povabijo tudi krajne šolske sve
gače priti? — O Bog, zakaj si dal tu trpinom čuteče srce . . . Vedel je Ma kako težak trenotek je to njegovi 1 ju ljenki in vedel tudi, da bi ji z najmanjš očitanjem tudi on storil novo 'krivit Hujše krivice pa ni, ki bi bolj pekla, K kor krivica očeta napram otrokom. Za •ji ni očita! ničesar, saj je veroval v nje nedolžnost tako, kakor je veroval v ve no pravičnega Stvarnika.
»Da, proč greva iz tega kraja!« je pregovoril Mate čez čas tresočim glaso — Ljudje ne poznajo usmiljenja na !o za domnevano srečo; zato je bolje, da jim umakneva daleč s pota. V nov k greva — saj je naša dobrotnica zem velika in nam nudi vedno dela. Ko imai delo, imamo tudi kruhek — domek nam ostane prej kakor slej ves širni sv Nikdar tie zavidaj tistih, ki se pehajo imetje, in ki si postavljajo velike in 1 gate domove — zapustiti jih bodo moi ravno tako, kakor bodeva zapustila i dva ta kraj, ki nama je nudil samo n počitek na dolgem potu. Glej. cesta je ( prta in tudi osamljena ne bova na njej tisoče, da milijone se jih drenja na r odkar so odpravili suženjstvo in tlači stvo. To je cesta trpinov, ki se pehajo i njej v boju za življenje, za obstant i Kdor omaga — je izgubljen! — Zato g vo kvišku, pogum v srCe! Ne boj se I čas zaceli vse rane.« — Iskreno je pol
društva in javne, zlasti občinske urade. Odbor se obrača tudi do vseh gg. nepo-verjcnikov, ki se zanimajo za to vprašanje. naj mu gredo na roko in naj v svojih krogih nabirajo naročnike. Glede nabiralnih pol se je obračati na upravitcljstvo društvene pisarne, ki daje tudi potrebna pojasnila.
Velika železniška nesreča pri resnici.
Železniška nesreča pri Pesnici bi bila gotovo še veliko večja, ako bi nc bil zapazil strojevodja gledališkega vlaka, da se bliža brzovlak, vsled česar je hitro začel s svojim vlakom voziti. Gledališki vlak jc zapazil tudi strojevodja koroškega brzovlaka iu jc zaviral vožnjo, a vlaka pravočasno ni mogel ustaviti, tako da je Ktvozil v osebni vlak ravno, ko je bil zadnji voz osebnega vlaka pri signalni plošči. Brzovlakova lokomotiva sc jc zaletela z vso silo v zadnji vagon, da ga jc prerezala. Zadnji voz osebnega vlaka pa je razbil predzadnji voz. Slikar Waltcr jc bil zmečkan in vržen z razvalinami zadnjega voza kakih 10 m čez nasip. Ostali štirje ranjenci so se nahajali v predzadnjem vozu. Na brzovlaku ni bil nihče ranjen, edino inženirju Hcschlu, ki se 'je vozil na lokomotivi, so se pretresli živci. Škodo cenijo od 80 do 100 tisoč kron. — Brzovozna lokomotiva je zelo poškodovana iu jo morajo demontirati. Znatno poškodovan je tudi tender. prvi osebni voz III. razreda in spalni voz. Tudi tir je zelo poškodovan. Po nesreči jc nastala med potniki panika, temno noč jc razsvet-
11	platnen zadnjih dveh razbitih voz, ki sta razven železnih del popolnoma zgorela, ker sc jc vnel plin. Iz Pesnice so br-zojavili po pcmoč v Maribor, z Gradcem ie pa bila prekinjena zveza, ker sta bila poškodovana tudi dva brzojavna stebra. Iz Maribora je kmalu došel pomožni -vlak i delavci in zdravniki. Došla je tudi mariborska požarna bramba in rešilni oddelek. Ob Vj5. jc došel pomožni vlak iz Gradca. Zelo hitro so nato popravili tir. Drugi tir so v dolžini 100 m pomaknili za SO cm na stran in tako omogočili, da je bil drugi tir prost. Ob 6. -Je biia proga na enem tiru, (Trst-Dunaj), prosta. Opoldne so že pospravili razvaline vagonov. Poškodovane vagone so odpeljali v graške iu mariborske delavnice. Kdo da je kriv nesreče, še ni znano. Pred vsem so udeleženi uradniški aspirant Hugo Slansky, ki e /mel prometno službo na pesniški postaji, postajni čuvaj Albert Kvas in pa ču-i'ai blokne postaje št. 8 med Št. lijem in Pesnico. Franges trdi, da je dobil znamenje, da je proga za brzovlak prosta, iz Pesnice, Slansky pa to odločno zanikava. Sreča v nesreči je, da ni bila nesreča še večja, kakor je bila. Za koroškim brzovlakom je vozil tovorni vlak, ki je bil že viziran v Pesnico. Vlakovodja koroške-a brzovlaka je hitel tovornemu vlaku nasproti in ga vstavil na progi. Naj bi ne bil tega vlakovodja storil, bi bil lahko zavo-zil tovorni v brzovlak. V tržaškem brzovlaku, ki se jc odpeljal iz Maribora od
12	uri 52 minut ponoči, sc je peljal tudi namestnik Ciary. Vlak jc v Pesnici obstal in sc peljal nazaj v Maribor. Namestnik se je prebudil v Mariboru, kjer je to-ašil poročnika Ouandcsta. Žrtve nesreče so: mrtev akademični slikar Walter iz Maribora, lahko ranjeni: poročnik Quan-lest iz Judenburga, inšpektor južne železnice Hoschl, Zirngeist iz Ptuja (pretrese-ije živcev), izprevodhik Krainz iz Maribora, ki je skočil z voza, ko je videl, da >e bliža brzovlak. Srečen slučaj je, da ni jilo v zadnjem vozu gledališkega vlaka hobenega popotnika, v predzadnjem vozu
bi! Mate na čelo svojo Mariči — poljubil [ako, kakor bi ji hotel odvzeti vso veliko sol in ji podati moči na težko pot. — »Pohabila boš na ta kraj — in na svoje mla-iostne sanje.«
Mariči se je oklenila očeta: »Rog — (ako težko bo to!« — glava sc je sklonila !a prsi in v tiho noč se je čulo krčevito ihtenje. Nc dvoje bitij, dvoje src je plavalo . . .
Cez stvarstvo je plavala tiha noč, tako veličastno lepa — in vendar tako '"ezčutno mrzla . . .
Odšla sta Mate in njegova Mariči, °3$ia dalje po poti trpinov. Krivica je s'avila novo zmago . . .
Oče Korcrina si je veselja mel roki, «r jc odšla prevzetna beračija in jc tako stala njegovi volji odprta pot. Ni sc menil
očitajoče poglede sina Andreja, ki jc ^vavečim srcem obsojal njegovo dejanje.
Zgodilo sc jc kakor žc mnogo- mnogokrat:
Prikritim sovraštvom v srcu se jc 'Jal sin očetovi volji in popeljal pred oltar tujo, vsiljeno mu nevesto. Zakon jc :v'ezal dvoje src, ki sta si bili popolnoma ;Jli in sta vasovali vsaka pri svojih limfnih nadah . . .
sta spala Walter in poročnik Ouandest, ki •je splezal skozi razbito streho na prosto.
Nova nesreča nn Pesnici.
Včeraj popoldne ob po! 5. je prijel brzovlak, ki jc vozil iz Gradca v Maribor, železniškega delavca Jožefa Z\vitiaga, ki jc korakal po železniškem nasipu in ga vrgel z nasipa, kjer je Zvitlag nevarno ramen obležal. Brzovlak so ustavili. Ponesrečenca je obvezal graški profesor dr. Langer, ki sc je peljal z brzovlakom. Ponesrečenca so prepeljali z brzovlakom v mariborsko bolnišnico. Zv/itlag ima razbito črepinjo in najbrže umrje.
Ia it. !!f.
Kat. slov. izobraževalno društvo v Olševku 3 K 40- v.: telovadni odsek v Kamniku 2 K 40 v.; kat. slov. izobraževalno društvo v Crničah 2 K; g. Janez Jan, Spodnje Goric, 5 K: slav. kršč. soc. izobraževalno društvo Rihenberg pri Gorici 1 K 70 v.; g. Matico Skerjanc, Marija Zilja, 1 K; g. Josip Svete, Notarv Public in Bauker 960 Tenth Avenue Lorain 9 K 68 v.; čč. gospodje ljubljanski bogoslovci 221< 50 v.; kat. nar. dijaki I. drž. gimnazije v Ljubljani 8 K; kat. slov. izobraževalno društvo v Starem trgu pri Ložu 10 K. — Prihititc vsi Slovenci šentiljskim Slovencem na pomoč!
Popdki m TurSkem.
Obešanje se nadaljuje.
»Beri. Zeitung« poroča iz Carigrada, da so zaradi svečanosti opasanja meča odložili 43 usmrtitev. Zdaj zahtevajo mnoge provincialne oblasti, naj bi se usmrtitve vršile tudi na deželi. Vlada je obljubila, da bo odslej vsakega pustila obesiti tam, kjer je doma. Pet mohamedanskih duhovnikov, ki so itneli na avstro-ogrskem veleposlaništvu zavetišče, so izročiii turški oblasti. >
Položaj v Albaniji.
»Koln. Zeitung« javlja iz Mitrovice: Mladoturki so poslali iz Carigrada v Albanijo brzostrelne topove. To je v zvezi z okolnostjo, da Albanci napram liiiadotiir-kom niso prijateljsko razpoloženi. — V Skoplju so se uprli vojaki. Proti upornikom je nastopila artiljerija. Vstajo so povzročili Albanci. Znanega albanskega vodjo Rizo bega iz Djakovara so prijeli v Alepu in ga odvedli v smyrnske zapore.
Sultanovi bančni vložki.
Kolonija, 11. maja. »Koln. Zeitg.« piše: Kakor znano, hoče vlada zapleniti premoženje Abd ul Hamidovo, ki je naloženo v inozemstvu. Kar se tiče vložkov pri nemških bankah, bi se jih smelo izročiti le, čc bi se jim bivši sultan prostovoljno odpovedal, ali pa temeljem pravo-krepne razsodbe.
Turška poslaniška zbornica razpuščena?
Pariz, 11. maja. »Echo dc Pariš« poroča iz Carigrada, da bo turška zbornica v najkrajšem času razpuščena.
Armensko klanje v MaSi Aziji.
O klanju Armencev poroča Lloydov kapitan Carmelich, ki se je pripeljal iz Aleksandrette v Trst: Dne 24. aprila, ko jc došel v Aicksandretto, so bile vse cerkve in konzulati pa javna poslopja prenapolnjena z armenskimi begunci. Pred Mersino je bilo vse polno armenskih mrli-čev v morju. Večina mrličev je bila iz Adane. V Mersini so bile zasidrane nemška, francoska in angleška vojna ladja, ki pa niso izkrcale vojakov, ker so izjavile turške oblasti, da bi sledilo izkrcanju splošno klanje kristjanov. Begunci so pripovedovali grozne podrobnosti o klanju. Turki so jim plenili in zažigali hiše, onečaščali in morili žene, mesarili mrliče. Adanske oblasti so bile brez moči. Angleški konzul, dasi sam ranjen, je rešil mnogim osebam življenje. Usmrčena sta bila ob nemirih tudi dva ameriška državljana. V Adani ie zdaj mirno. V Antijohiji je pa šc nemirno.
Iz Makedonije.
Da se prepreči izkrcavanje grških band, orožja in streliva, odpošljejo v makedonsko vodovje vojne ladje. Ob progi Solun-Monastir, zlasti okrog Ostrova, se je pojavilo več čet, ki so napodile železniške čuvaje. Prebivalstvo vilajeta Aidia noče priznati notranjega ministra Ferid paše, niti novega valija Kjazim paše.
Proti Abd ul Hamidu.
Vojno sodišče je oficielno poverilo šejk-ul-izlamu, naj sc izjavi o kazenskem zasledovanju Abd ul Mamida. Mešana komisija članov mladoturškega odbora in častnikov sc bo posvetovala, kako izvesti strogo nadzorovanje in osamijenje Abd ul Mamida, kakor tudi, čc je primerna ala-tinska vila za trajno Abd ul Hamidovo bivanje. Princ Burian Edin sc preseli k svojemu očetu, ostali oženjeni Abd ul Hami-dovi sinovi ostanejo v Carigradu.
Spominjajte se z darovi jjfcn. delskena Doma" v Ljubljani!
KRŠČANSKO-SOCIALNE ZMAGE.
Deželnozborske volitve na Gorenjem Avstrijskem.
Vseh 22 kmečkih mandatov na Gorenjem Avstrijskem so dobili krščanski socialci. V skupini mest in trgov so krščanski socialci priborili tri mandate, med njimi Freistadt, ki jc bil doslej v posesti svobodomislecev. S tem je krščanskoso-cialna stranka dobila večino v gorenie-avstrijskem deželnem zboru. Sedaj jc imela večino le s pomočjo konservativnega veleposestva. V Uncu so izvoljeni nemški svobodomisleci.
Zmaga krščanskih socialcev na Predarl-skein.
Pri deželnozborskih volitvah na Predarlskem je bilo predvčerajšnjim v splošni skupini izvoljenih vseh pet kr-ščanskosocialnih kandidatov.
Dnevne novice.
. 4 »Narodove?« sodijo po sebi. Včeraj si jc »Narod« izmislil, da bi »tako češki kakor slovenski klerikalci raje danes nego jutri vstopili v vladno 'opo, kjer jim najbrže obljubujejo zlate gradove, ako raz-bijejo »Slovansko Jednoto«, ki s svojo opozicijo dela vladi tako silne preglavice«. Prav v isti številki, pa dve strani pozneje prinaša brzojav, v katerem sc pravi, da vlada med jugoslovanskimi poslanci brez razlike silna ogorčenost proti v adi ter da je »Slovanska Jednota« soglasno sklenila solidarno z Jugoslovani vztrajati v najstrožji radikalni opoziciji, i ako list pobija sam sebe. ko preje sanja o nepremostljivih nasprotjih v »Slovanski Jednoti«, pozneje pa debelo tiska vest ki dokazuje njeno trdnost in solidarnost. Da si je namreč notico v »klerikalcih, ki bi raje danes nego jutri v vladno lopo stokih,« kar sam izmislil, jc jasno. »Narodu,< pac res ni zameriti, da sodi razmere vedno po sebi. »Vladna lopa« je nekaj, kar mm na kranjske liberalce silno privlačno moc.
,. . "t Kakimi so »jugoslovanski socialisti. Pri občinskih volitvah v Pulju, ki se ravnokar vrše, so slovanski delavci ponudili v petem razredu »jugoslovanskim« socialistom kompromis, poslednji pa so ga odklonih. O tej priliki piše puljski »Omnibus«: »V tem volivnem boju krajo naj-zalostneišo vlogo naši »jugoslovanski« socialisti. Obsojeni so, delati samo štafažo italijanski socialistiški stranki. Za volitve petega razreda je ta stranka posta,vila kandidatoma za odbornika in namestnika •— Italijana. Ni se ji zdelo primemo, da bi dala »jugoslovanskim« sodrugom tudi le namestnika. Kandidata pa sta takšna Italijana, da jc glasilo italijanske stranke to njuno itaiijanstvo povdarjalo in da isto glasilo v številki od 10. t. m. naglaša, da je ta volivni boj čisto nacionalen, ter poziva vse Italijane v vojsko proti Slovanom. In naši »jugoslovanski« sodrugi so se nadalje ostali laški podrepek in šli v nacionalni boj proti Slovanom. Nam je ža! za vlogo, ki jim je odmerjena, in boli nas. da se med njimi ne najde nihče, ki bi sc postavil takemu postopanju po robu, nc zavoljo njih, marveč zavoljo naroda, ki mu, kakor pravijo, pripadajo.« — Bridko ali resnično!
-f Delovanje za ponemčevanie. V
seji dne 5. t. m. je vodstvo nemške šolske družbe sklenilo zopet, da unorabi 6S tisoč kron za gradnjo šolskih poslopij iu ©jacenje trdnjav na jezikovnih mejah — Vsoto porazdeli na vse kraje, ki so v »nevarnosti«. — »Schulverein« dobiva leto za letom znatne prispevke — po več sto kron — od porabljenih zamaškov iz plute. Ta dohodek je iznašla gospa Horner v Solnogradu, ki vodi obširno nabiranje teh gostilniških odpadkov in je že letos poslala 115 kilogramov stare plute tovarni Kleiner in Bockmayr v Modlingu, ki za-maske rabi pri izdelovanju plutastega kamenja. zmesi iz cementa in plute. — Začnimo že enkrat mogočne Ncuice malo intenzivnejše posnemati. Naše delovanje je obrambeno, njihovo napadalno. Somišljeniki, nabirajte povsod darove za obmejne Slovence. Spominjajte se sedaj v prvi vrsti Št. Ilja, ki -je najnujnejše potreben pomoči.
+ Slovani na popotovanju. »Sekretariat otdela slavjanskih putešestvij« iz Peterburga nam piše: »Otdel slavjanskih putešestvij« sc obrača do vseh slovanskih društev s prošnjo, naj mu pošljejo poročil. ki se tičejo izletov in potovanj po slovanskih zemljah. Vsi dopisi se pošiljajo na naslov: Skt. Peterburg. Fonamyj Pe-reulok 1. Sekretariat otdela slavjanskih putešestvij (Občestvo Slavjanskoj Vzaim-nosti) v roke profesorja V. M. Volodimi-rova.
-j- Zgradba vodovoda za Košano, Kalce, Neverke sc tc dni prične; delo je oddano tvrdki Lončarič. K vodovodu za Spodnjo in Gornjo Šiško, ki se je ravnokar pričel graditi, prispeva dežela 25%. Stroški bodo znašali 98.000 K.
+ V zdravstveni zastop ilirskobi-striški je imenoval deželni odbor dežel- I nega poslanca Ravnikarja.
*+ K aferi drja. Walterja Šmid-Schil-
fersteina moramo z ozirom na notico v našem listu z dne 10. maja 1909, da se izognemo vsakemu popravku g. Schiffer-steinovemu lojalno konstatovati,da se njegov sin nc imenuje Eginhart, temveč Ek-keliardt, kar je za »konvertita« dr. Šmida več kot značilno. Pripomnimo namreč samo to, da jc bil Eginhart kronist katoliškega vladarja Karla I. Velikega, Ek-kehardt je pa prikazen iz nemške p a -ganske mitologije! Sapienti sat!
-i- V zdravstveni zastop vipavski je deželni odbor imenoval za svojega zastopnika g. Franca Furlana, posestnika v Maticah.
+ V okrajni cestni zastop škofjeloški
je imenoval deželni odbor svojim zastopnikom g. Luka Markeljna, posestnika v Skovinah.
+ Za železnico Kamnik - Polzela je
vložilo štirideset občin ob kamniški železnici in projektovani po tuhinjski dolini prošnjo na vojno in železniško ministrstvo. Ravno to so storile interesovane štajerske občine. Ta železnica je gospodarsko in strategiško zelo potrebna.
—	Liberalna organizacija na Goriškem. Liberalna »Zveza narodnih društev na Goriškem« jc imela te dni občni zbor. Ta »Zveza« ima sedaj 101 društvo, ima osred. knjižnico, 60 pevsk. zborov, je priredila 88 predavanj. Vsak somišljenik na Goriškem bi moral z vsemi silami podpirati goriško »Slovensko krščansko-so-cialno zvezo«, da naraste in razvije uspešnejše delovanje.
—	Za dovršene srednješolce. Pri računskem oddelku finančnega deželnega ravnateljstva v Gradcu sprejemajo prak-tikante z začetno nagrado po 60(1 kron. katera se zviša v treh letih na 1200 kron.
—	Okrajna učite1 .iska konferenca za ljubljansko okolico se vrši dne 14. julija t. 1. v »Mestnem domu« v Ljubljani. —
—	Razpisani učiteljski službi. Na eno-razrednici na Robu pri Velikih Laščah (okraj Kočevje) je razpisana voditeljska služba v stalno nameščen je. Prošnje do 12. junija t. 1. — Na cnorazrednici v Bukov-šici (okraj Kranj) učiteljska služba v stalno nameščenje do 1. junija t. I.
—	Blaž Potočnikova čitalnica v Šent Vidu nad Ljubljano je priredila preteklo nedeljo javno predavanje. Predaval jc g. profesor dr. Ivan Knific o Carigradu, Turkih in zadnjih turških homatijah. Z vidnim zanimanjem je sledilo občinstvo zanimivemu pripovedovanju gospoda profesorja, ki je že potoval po Turškem.
—	Velikanskega morskega volka sri vjeli v morju pri Trstu, Dolg je dva in pol metra ter tehta krog dvesto kilogramov. Pošast ima tri vrste zobovja. Zadnji čas se tc nevarne ribe roparice pogostoma pojavljajo v Adriji.
—	Pravda učitelja Ivanetiča proti bosanskemu e rarju zu radi tnagnezijskega vrelca. Kakor je našim čitateljem še gotovo znano, jc vpokojeni učitelj Ivanetič septembra meseca 1889. pri Modriču v Bosni našel zdravilen vrelec, kar je naznanil bosanski deželni vladi. Leta 1894. je dotično parcelo geometer zanj odmeril. Pokazalo se je bilo, da se nahaja v vrelcu magnezija. Vlada pa ni dovolila, da bi Ivanetič vrelec izkoriščal. Orožniki so mu razdrli plot, s katerim jc bil vrelec obdan. Petkratna interpelacija v delegacijah, zadnja leta 1901. mu ni pomagala. Ivanetičeva prošnja je biia priporočena ministrstvu, a rešitve ni hotelo biti. V tej zadevi je bilo žc več sodnijskih preiskav, na katerih se je dognalo, da se je nahajal vrelec na pašniku, ki so ga bili Turki zapustili, vlada pa se je dala »pomotoma« vpisati kot lastnica. Te dni je o sporu razpravljalo višje sodišče v Sarajevu. Tožitelj je dokazal, da je parcela 700/1 (zasebna last) pomotoma spremenjena v parcelo 700/1 (vladna last). Ta dokaz je bil sprejet v zapisnik. Zadevo ima sedaj v rokah državni pravdnik. G. Ivanetič, ki je studenec zaprl, jc bil 4. t. m. v avdijenci pri deželnem poglavarju Varešaninu in se nada, da bo kmalu mogel pričeti z razpošiljanjem zdravilne vode. Vrednost vrelca ecni Ivanetič na več 100.000 kron.
—	Umrl je v Monakovcm znani risar »Simplicissima«, Franc Rezuiček.
—	Prostovoljno gasiino društvo v Stari Vrhniki vabi k slovesnemu blago-slovljenju gasilnega doma in brizgalne. katero se vrši v nedeljo, dne 16. maja t. 1. Spored: 1. Sprejem društev od 2. do tri četrt na 3. uro popoldne. 2. Ob 3. uri blagoslov gasilnega doma in brizgalne. 3. Po blagoslovu odkorakanje vseh društev z godbo na čelu na veseiičtii prostor. 4. Prosta veselica v zvezi s plesom, petjem in šaljivo loterijo na vrtu gostilne gosp. Jos. Jcscnovca. — Pri slovesnosti in veselici svira slavna »Narodna godba« iz Rovt. Vstopnina k prosti veselici za osebo 40 vin. — Čisti dobiček je namenjen za pokritje stroškov gasilnega doma in orodja, vsled česar sc preplačila hvaležno sprejemajo. •— K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — V slučaju slabega vremena sc vrši siavnost prihodnjo nedeljo, dne 23. maja t. I., z istim sporedom.
—	100.0(1(1 K za pokotičevanje kobilic. S Krasa je došlo v poljedelsko mini-
strstvo več zabojev zemlje, pokrite z veliko množino kobilic. Na kvadratni meter jih pride okoli 180. Glede na to jc ministrstvo, ki se je prepričalo o nevarnosti kobilic, dovolilo za kmetsko prebivalstvo Goriško-Gradiščanske podpore 100.000 K. Nakupi se okoli 5000 puranov v Hrvatski in Dalmaciji ter se jih razdeli med prebi-valsto proti mali odškodnini.
—	Polzkušen samoumor. V Trstu si je pognal krogljo v glavo 261ctni privatni uradnik Jožef Furlan.
—	KPoprški učiteljiščniki IV. letnika napravijo dne 1.3., 14., 15. in 16. t. m. majski in poljedelski izlet na Vrhniko, v Ljubljano, Kamnik in Skorjo Loko. — Pismena matura na koprskem učiteljišču prične dne 24. t. m.
—	Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko postavilo je iz vrste svojih članov kandidata, ki naj bi zastopal naše stanovske interese kot delegat pri pokojninskem zavodu za nameščence v Trstu. Z ozirom na to se vsi odvetniški in notarski uradniki Kranjski uljudno prosijo, da nemudoma odpošljejo neizpolnjene glasovnice, ki so se jim dostavile v svrho volitve delegatov za občni zbor deželnega"\urada splošnega pokojninskega zavoda za nameščence v Trstu, ali g. dr. Janez Ev. Kreku, državnemu poslancu, ali pa g. Josipu Lenarčiču, predsedniku trgovinske zbornice, oba v Ljubljani. katera bodeta v tej zadevi vse pjo-■trebno ukrenila.
—	Učitelja vsled strahu pred nadzornikom zadela kap. Iz Zagreba poročajo: Novoimenovani šolski nadzornik Cipšič ie prišel te dni nadzorovat šolo v Divuši. Ko je zagledal učitelj Zugec nadzornika, se je tako prestrašil, da ga je zadela kap in se je nezavesten zgrudil. Nadzornik je takoj prekinil to prvo svojo inšpekcijo.
—	»Zvezo slovenskih kolonov« ustanove na Goriškem. Ustanovno zborovanje bo dne 16. maja.
—	Nesreče. Po stopnjicah je padel v Domžalah v Kušarjevcm mlinu Franc Zidan tako nesrečno, da je včeraj vsled poškodb v deželni bolnici umrl. — S kolesa je padel in si zlomil roko na Vrhniki Iv. Mesec.
Slavna županstva po Slovenskem prosi založništvo »Družinske Pratike« kar najuljudneje, da izvolijo nemudoma enostavno na dopisnici sporočiti morebitne premembe pri letnih s e m n j i h, da jih more upoštevati pri natisu letošnje nove izdaje. Veliki pomen pravilnega zaznamka letnih 'sejmov v najbolj razširjeni naši »Pratiki« za posamezne sejme vedo upoštevati vsa županstva, ki res skrbe za blagor občine, vsled česar smo trdno prepričani. da se nam zanesljivo sporoče vse tozadevne premembe.
—	Želje odvetniških koncipientov. Justičnemu ministru Hochenburgerju so •izročili zastopniki nižjeavstrijskega društva koncipientov spomenico, ki zahteva, naj ne znaša pripravljavna doba sedem, marveč le štiri leta. Koncipientom naj se dovolijo lastne organizacije, v disciplinarnem svetu bodi polovica prisednikov koncipientov.
—	Umrl je danes gospod Matija K r o m a r, davčni sluga v Ribnici.
VELIK MLADENIŠKI SliOD ZA LJUBLJANSKO OKOLICO
se vrši
na praznik, dne 20. t. m. na Ježici.
Spored:
Ob 2. uri v župni cerkvi Šmarnice.
Po Šmarnicah shod, na katerem govore: V. Zabret. F. Terseglav, V. Jeloč-nik in Iv. Podlesnik.
Po shodu javna telovadba.
Mladeniči, zavedajte se svoje vrednosti. Prihitite polnoštevilno na ta shod!
strov, da jim do 17. t. m. zvišajo plačo, sicer stopijo v stavko.
k Za promet tujcev sc na Koroškem zistematično dela, zlasti za kopališča ob Vrbskem jezeru. Po novem voznem redu bo skoraj direktna zveza z Budimpešto, tako da bo vožnja trajala le dvanajst ur. Prav tako tudi polno vlakov za izletnike na vse strani. Železniška uprava jim gre seveda povsod na roko, že ker je to tudi v nacionalnem oziru velikega pomena na južnem Koroškem. Silno dosti si obetajo i od turške železnice, ki jo otvorijo čez mesec dni.
k Obsojen bankir. Celovški bankir Jožef Winkler je obsojen v 13niesečno težko ječo zaradi prestopka kride in zaradi poneverbe v dveh slučajih.
k Realno gimnazijo ustanovi celovški občinski svet začetkom šolskega 1. 1509-.10. Imela bo začetkom tri razrede.
š Prosimo somišljenike po spodnje-štajerskih mestih in trgih naj v petek takoj po izvršeni ožji volitvi oddajo na »Slovenca« brzojavko o razmerju glasov med Kralom in Hrovatekoni.
š Vabilo na volivna shoda S. K. Z. za vranski okrai ter občine Št. Peter in Št. Pavel, ki se vršita v nedeljo, dne 16. maja t. 1., dopoldne po prvem opraviiu v Št. Juriju ob Tabru (v cerkveni hiši), popoldne po večernicah na Polzeli (v gostilni gosp. Cimpermana). Govorita kandidata S. K. Z. gg. Trglav in dr. Benkovič. Vsi na shode!
■š Nagla smrt. Na nekem travniku pri Sv. Krištofu pri Laškem so našli črcvljar-•ja Jakoba Lchena. Prejšnji večer je Lc-lien popival ter je umrl na poti proti domu.
š V vlaku se ie ustrelil na progi Gra-dec-Maribor 34 let stari kontorist Franc Pernacek.
Koro'ke novice.
k Čevljarski pomočniki v Celovcu groze s stavko. Čevljarski pomočniki v Celovcu zahtevajo od čevljarskih moj-
Ij Nemški cesar se bo peljal jutri zvečer mimo Ljubljane. Kolodvor bo zastražen ocl pol 7. do pol 11. ure zvečer.
li Ali samo proti Nemcem in za Nemke, »Rdeči Prapor« piše nekaj jako zanimivega o veleradikalcu R i b n i -k a r j u. V poročilu o jeseniškem shodu piše »Rdeči Prapor« o Ribnikarju: »Ko se mu je reklo, da ima Ribnikar celo za nevesto — Nemko, zatajil jo je . . . Ubogo dekle, kaj bo reklo, ko vse to zve.«'— Pričakujemo pojasnila.
lj Krščanska ženska zveza. Prihodnji petek, 14. t. m., ob 4. uri popoludne predavanje krščanske ženske zveze v navadnem lokalu.
lj Na oklicih so: zobozdravnik dr. A. Sch\veiger z Marijo Hiris; Fran Vailgoiii. trg. sotrudnik, z Marijo Wernig; Josip Vlach, prokurist Kreditne banke, z Fran-čiško Proscnc: Emil Ankerst. c. kr. poštni kontrolor, z Ivano Sterbenz; Vladimir Franke, trgovski sotrudnik, z Heleno Glo-bočnik; Ferd. Svetek, c. kr. poštni višji oficijal, z Heleno Lončar; Emil Lajovic. trgovcc v Litiji, z Adelo Koman; Franc Knific. knjigovodja, z učiteljico Marijo Taušek; Valentin Gogala, c. kr. sod. oficijal. z poštno oficijantinjo Elizabeto Wei-dlich; Jan. Pintar, trgovec v Šiški, z Fran-čiško Nachtigal.
ij Umr! je na Dunaju v 34. letu starosti c. kr. nadporočnik Viliem M a r z o 1-
i n i, sin tukajšnjega bivšega kavarnar-ja. Bil je nedavno prestavljen v Dalmacijo, kjer se je prehladil ter je sedaj na Dunaju podlegel bolezni. Svetila mu večna luč!
Ij Pritožbi g. Dečmana proti odloku mestnega magistrata glede zgradbe tri-nadstropne hiše g. Kozeljeve je deželni odbor ugodil.
lj Reklama za konsumna društva. Kako je časih »Narod« vpil radi konsum-nih društev, sedaj pa dela sam reklamo za konsunmo društvo, seve za — uradniško. V ponedeljkovi številki »Narod« piše obširno reklamo za to konsumno društvo in pravi: »Poleg ugodnosti, da Člani dobivajo najboljše blago gotovo po nižjih cenah, kakor v kateri drugi trgovini. se bo sedaj deležna vloga obrestovala in končno razdeljevala tudi konsumna dividenda. Le želeti je torej, da se uradništvo v svojo korist čim tesneje oklene tega društva.« — Ako bi »Slovenec« tako pisal za konsumna društva, to bi bilo ropotanja, kar stoji pa v »Narodu«, pa liberalni trgovci vse mirno pogoltnejo. Zgoraj omenjeni citat kaže. da se časi spreminjajo in »Narod« ž njimi.
lj Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 16. t. m. pešizlet čez Orlck in Sv. Magdaleno v Grosuplje, katerega sc udeleži tudi društveni pevski zbor. Odhod ob 8. zjutraj. Zbirališče pred mitnico na Karlovski cesti. Gospode društvenike iu prijatelje društva vabimo k obilni udeležbi.
lj Umrl je bivši mizarski pomočnik Martin S e 1 a k.
li Ženo po nesreči nevarno obstrelil. Dimnikarski mojster F rane V e h o v e c v Rožni dolini se jc včeraj igral z naba-sanini samokresom ter v šali pomeril proti ženi. Nakrat se samokres izproži in kroglja je zadela Vehovčevo ženo v levo stran prsi. Nevarno ranjeno ženo so prepeljali v deželno bolnico. Do danes popoludne v bolnici še niso dobili kroglje.
lj Penzijsko zavarovanje privatnih uslužbencev. Zavarovane uslužbence in njih službodajalce vabimo s tem na vele-važno posvetovanje o tem, kako postopati pri predstoječih volitvah delegatov, ki se vrši prihodnjo nedeljo v Trstu. Posvetovanje sc vrši v četrtek, dne 13. maja t. I., ob pol 9. uri zvečer v restavraciji hotela Štrukelj. Interesentje, pridite polnoštevilno! — Skupni narodni odbor.
lj Aretovan je bil včeraj Fran Ivanič iz Dragatuša, ker sc je hotel s ponarejenimi izkazili odpeljati v Ameriko, še predno je nosil vojaško suknjo. Oddali so ga sodišču.
lj Na majnlkov Izlet se je danes pripeljalo pod nadzorstvom učiteljev ?. Jesenic v Ljubljano 77 šolskih otrok. Neka-
tere deklice so bile v narodnih nošah. Tako je prav!
Ij Nikomur krivice. Ker se ie sezona začela, mrgoli po cestah in ulicah vse polno kolesarjev. Nekateri drve res prav drzno in so prava nadloga pešcem, drugi pa vozijo zmerno, kakor se sploh mora voziti po obljudenih cestah. Ker se skoraj vsaki dan prigodi kaka nesreča, bi bilo svetovati, da bi neprevidneže občinstvo samo naznanjevalo oblasti. So pa tudi trde buče, ki mislijo, cla kolesar nima sploh nobene pravice se voziti. To kolesarji skušajo najbolj sami. Se mu ne umakne, pa če še tako pritiska na zvonec. Da, še nalašč se jim nastavljajo in jih ovirajo. To posebno radi delajo vozniki in ljudje, ki vozijo s samokolnicami. Posebno »kroftne« mora češče čuti kolesar od nekaterih mlekaric. V interesu kolesarjev samih je. da se to prepreči. Za take trmo-glavce ni druge pomoči, da jih kolesarji naznanijo oblasti in tako bode na obeli straneh mirna Bosna.
lj Pevska vaja »Ljubljane« danes zvečer.
lj Grdo razvado imajo nekateri ljubljanski izletniki, ker dovoljujejo, da njihovi otroci cvetoče sadno drevje lomijo in veje čresajo, da človeku kar srce krvavi. ko vidi, kakšna škoda se godi. V nedeljo je več rodbin neslo v mesto kar cela naročja jabolčnih vej. Koliko sad a se na ta način uniči. Za igrače je navadno grmovje, ne pa sadno drevje!
lj Uraril so: Dragomira Srečnik, pre-dilnega mojstra hči, 2 leti; Julijana Kramar, krojačeva hči. 5 in pol leta; Viktor Šumi, rcvidentov sin. 9 mesecev, Streliš-ke ulice št. 15; Josip Canellič, ribar, 57 let; Mihael Marinšek, dninar, 51 let; Ivan Orevc, dninar 42 let; Jernej Lapajne, dninar; Ivan Gregorčič, hlapec. 28 let; Ivan Klemen, dninar, 53 let; Milan Potokar. poštnega oficijala sin, 9 in pol leta; Pod turnom st. 5; Apolonija Černak, dekla, 64 let.
li Strokovno in podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev ima
v nedeljo, 16. majnika, ob 9. uri dopoldne društveno sv. mašo na Rožniku, na kar se opozarjajo vsi člani in prijatelji društva.
lj Konec septemberskih dogodkov. Državno pravdništvo je umaknilo svojo ničnostno pritožbo ter je vložilo le priziv radi kazni, ki se zde državnemu pravdništvu prenizke. Proti onim, ki so bili oproščeni, torej državno pravdništvo ne bo dalje postopalo.
Razne stvari.
Londonske šivilje štraikajo. Do 900
londonskih šivilj je stopilo v štrajk; ne zahtevajo povišek plače, saj zaslužijo tedensko 55 do 65 kron, pač pa zahtevajo skrajšanje delavnega časa za pol ure. Zahtevajo tudi višjo odškodnino za nadurno delo. Ker se londonskim damam strašno mudi za divne letne obleke, upajo šivilje, da se njih zahtevam tvrdke hitro udajo.
Nastič, ki je, kakor znano, povzročil velikosrbski proces v Zagrebu, je moral včeraj zapustiti časnikarsko sobo v drž. zboru, kjer je iskal_ poslanca Masaryka in češke časnikarje. Časnikarji so mu pokazali vrata.
Občinski svetnik samomorilec. Dne 11. t. m. ponoči se je v Plauenu iz neznanega razloga ustrelil 62 let stari občinski svetnik Flossner.
Krvavi pretepi med socialisti v Pragi, Dne 11. t. m. popoldne so imeli pekovski pomočniki shod v konviktni dvorani. Pri tem so se sprli narodni socialci in socialni demokratje in se do krvi pretepli. Pomnoženi straži se je končno posrečilo, da je napravila red.
Ustreljen mažarski učitelj. V Sotu pri Iloku so našli ustreljenega učitelja tamoš-nje šole mažaronskega šolskega društva »Julijan«, 21 letnega Ernesta Henrika. Mažarski listi seve radi tega silno hujskajo na Hrvate.
Zviti Angleži. Na Angleškem ne sme nihče priti v gostilno z otrokom, ki še ni dovršil 14 leta. Zviti angleški restavrater-ji so sedaj pred svojimi restavracijami nastavili deklice, ki imajo na obleki napis: »Otroško varstvo« in ki sprejmejo otroke v varstvo, dokler sta mati ali pestunja v restavraciji.
Otrpuenic tilnika sc jc v veliki množini pojavilo v Bukovini. Prebivalstvo jc radi tega silno prestrašeno.
Velik ogenj. V Dublani pri Lvovu je pogorelo 40 poslopij.
lOOletnico tirolske vstaje so na Dunaju slovesno proslavili. Vladarja ie pri sv. maši zastopal nadvojvoda Karol Fer-diuad.
Radi pokvarjene slanine cela rodbina zastrupljena. Iz Cvikova poroča o, da je ■rodbina kmetovalca Glanca jedla pokvarjeno slarno, nakar je vsa rodbina obolela. Dva sinrva sta umrla, predno je prihitel j zdravnik, drugi člani rodbine so v smrtni i nevarnosti.
! Rodbina umorjena. V Lopuszni ie našel nočni čuvaj Bily, ko je prišel domov, umorjeno svojo ženo, mater in sina. Umora osumljenega iuvajevega sorodnika kmeta Lucyfszyna so zaprli.
Smrt, pri rešitvi brata. Iz Buffalo <
poroča: Šestnajstletna Helena Steifler Blaisdellu je zgorela, ko je skušala reši svojega 11 let starega brata iz goreče hii svojih starišev. Ko je družina opazila, c je v hiši nastal požar, jc vse bežalo i prosto, in pri tem so pozabili na dečka, ni mogel bežati, kajti njegova noga je bi zlomljena in tako je moral ostati v posti Iji. Helena je slišala njegovo kričanje in « je takoj podala v hišo. Ko so prišli pote gasilci na lice mesta, niso več opazili ni dečka, niti deklice. Kasneje so dečka pr nesli še živega na prosto, toda predno s našli deklico, je trajalo par minut. Ko s jo našli, jc bila že mrtva.
Prolisrbski proces v Zagrebu,
BOSANSKI ODSEK DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj. 12. maja. Danes dopoldne : je zopet sestal bosanski odsek državneg zbora. Položaj je bil jako napet. Krščansl socialci in Jugoslovani so stavili nove n solucije. Resolucije kršč. socialcev s obračajo samo proti Burianu, one Juge Slovanov tudi proti Bienerthu. Ker je vp sanili še mnogo govornikov, do glasova nja danes še ne pride. Prvi je danes gc voril ministrski predsednik Bienerth, ( je govoril eno uro in pol. Zagovarjal i vlado. Dejal je, da je bil sklep ministrstv soglasen in da je ministrstvo pripravljen nositi odgovornost, odgovornost pa le; tudi na parlamentu in na delegaciji, ki vla di ni dala nobenega merila glede odvez bosanskih kmetov. Vlada je delala s sta lišča, da je ustanovitev agrarne bank brez dovoljenja bosanskega deželneg zbora nemogoča. Ministrski predsednik i dejal, da je dr. Šusteršič svoj čas govor za pariteto naše države pri agrarni bank V tem oziru se vrše pogajanja, da bost država in avstrijski kapital paritetno z: stopana. Ne brigamo se samo od slučaj do slučaja za Bosno, vedno jo moram imeti pred očmi in tako bo mogoče vspei no zastopati in braniti naše koristi v Bos ni. Po Bienerthu je govoril krščanski st cialec Bielohlawek, ki je napadal sam Buriana.
Dunaj, 12. maja. V bosanskem odse ku je danes v imenu Jugoslovanov gc voril poslanec dvorni svetnik Vukovič, 1 je ostro napadal stališče avstrijske vladi Stavil je resolucijo: 1. Vladi se izrazi ne zadovoljnost. 2. Ustanovitev mažarsk agrarne banke je nezakonita in ničeva, 1« je proti členu 3. bosanskega zakona z let 1880. 3. Vlada se poziva, nobenemu na črtu bosanske ustave pritrditi, ki bi w imel v sebi odveze kmetov iz bosanski deželnih sredstev.
Dunaj, 12. maja. Opozicija, obstoječ iz Jugoslovanov, Čehov, social. demokrc tov je danes imela pogajanja, za kater resolucije naj skupno glasuje, da preprei cepljenje glasov.
Dunaj, 12. maja. Seja bosanskega od seka je bila prekinjena ob 1. uri popoldn ter se je pričelo nadaljevanje ob 3. ui popoldne.
BURNA SEJA POLJSKEGA KLUBA.
Dunaj, 12. maja. V poljskem klubu i' bila včeraj ostra debata. Poljska Ljudsk; Stranka je napadala finančnega ministri Bilinskega radi davčne predloge in rad njegovih nasprotstev proti voditelju stran ke poslancu Stapinskemu. Predlog Stoja lo\vskega, naj se Bilinskemu izreče za hvala in priznanje, je bil po burni debat končno sprejet z 20 proti 15 glasovi. 0i glasovanja se je odstranil bivši finanču minister Koritowski.
STRAŠNO DEJANJE MATERE.
Dunaj. 12. maja. V 12. okraju je nek; mati vsled bede iz tretjega nadstropji vrgla na dvorišče svoja dva otroka in na to skočila sama za njimi. Prizor se e iz vršil pred očmi mnogih sostanovalcev.
NOVE VOLITVE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 12. maja. » Budapes; Naplo« pravi, da bodo na Ogrskem nov volitve, ker ccsar hoče, da bi bilo z no vimi volitvami mogoče stranki iz let 1S67. in grofu Andrassyju stopiti na čel vlade in tako omogočiti večino Košu! Andrassy.
STAVKA POŠTNIH IN BRZOJAVNI1 USLUŽBENCEV NA FRANCOSKEM.
Pariz, 12. maja. Poštni in brzojavi uradi so vojaško zastraženi. Vlada jc za povedala, da stavkujoče uradnike i uslužbence nadoinestc vojaki. Brzojavn zveza z Nemčijo jc vsled stavke le z Bc rolinom mogoča. Vojni minister je odredi naj pešpolki nc odkorakajo na strelu vaje.
OBEŠENJA NA TURŠKEM.
Carigrad, 12. maja. Obsodbe vojneg sodišča so potrjene. Danes so obesili 1 oseb.
MLADOTURKI PROTI STARO-TURKOM.
Carigrad, 12. maja. Danes jc odšl 30.000 mladoturških vojakov, češ, J gredo varovat mir v Adftni, res pa v bi proti Štaroturkom v Mrtlr Aziji, posebn proti Kurdom.
DUNAJSKI OBČINSKI SVETNIKI V MOSTARJU.
Mostar, 12. maja. Včeraj je prispelo semkaj 55 dunajskih občinskih svetnikov. Županstvo jim je priredilo banket.
SESTANEK ITALIJANSKEGA KRALJA Z NEMŠKIM CESARJEM.
Rim, 12. maja. Danes se v Brindisi-u sestanete nemška in italijanska vladarska dvojica. Italijansko brodovje sprejme cesarsko jahto »Hohenzolleni« tri milje od nabrežja. Cesar in cesarica ne prideta na kopno. Sestanek se vrši na krovu cesarske jahte, kjer bo dejeneur. Nato sledi revija torpedovk in rušilccv torpedov v čast nemškemu cesarju. Mesto je okrašeno. Nocoj odpluje jahta »Hohenzolleni« proti Pulju. kjer cesarsko dvojico pozdravi av-stro-ogrska eskadra. Jutri popoldne sc cesar in cesarica odpeljeta s posebnimi, vlakom na Dunaj.
ZAPIRANJE ZAVOLJO PRVEGA MAJA.
Zagreb, 12. maja. Dosedaj so na Hrvaškem zaprli 44 socialnih demokratov zaradi praznovanja prvega majnika.
CZERNKOVICH GRE V POKOJ?
Zagreb, 12. maja. Pad Czernkovichev je gotova stvar. Ni govora o tem, da bi postal državni tajnik, marveč pojde v pokoj s popolno pokojnino 14.000 kron. Pod-ban postane Čuvaj, vrhovni načelnik pa Kršnjavi.
ZAPLEMBE LISTA NA ŽELEZNICI.
Zagreb, 12. maja. »Reški Novi List« ne prihaja v Zagreb. Ustavljajo ga nekje na železnici.
TISKOVNI ZAKON V TURŠKEM PARLAMENTU.
Carigrad, 12. maja. Zbornica je začela razpravljati o vladni predlogi glede tiskovnega zakona. Odsek predlaga več izprememb. Debata je bila zlasi zato živahna, ker se predlaga za odgovorne urednike vseučiliško diplomo. Sklenili so izpremembo, da morajo uredniki pripadati »otomanski« narodnosti. Nadaljevanje razprave jutri.
POSLANCI RUSKE DUME ZA AVTONOMIJO RUSKE POLJSKE.
PdSterburg, 11. maja. Poslanci skrajne ruske desnice v dumi so izjavili poljskim poslancem, da so po govoru poslanca Harmszevvicza v dumi prepričani o lojalnosti Poljakov ter da so za to, da se Poljakom v Rusiji takoj da avtonomija.
CAR OBIŠČE FRANCOSKO.
Pariz, 12. maja. Car je obvestil admirala Foucharda, da je sklenil obiskati predsednika Fallicresa v francoskem pristanišču.
FRANCOSKA VLADA ODLIKUJE AVSTRIJSKE UČENJAKE.
Pariz, 12. maja. Naučni minister ie podelil privatnemu docentu za notranjo medicino na dunajski univerzi dru. Josipu Wieselu naslov in značaj častnika »d'in-■struetion«, privatnemu docentu za ušesne bolezni na istem vseučilišču, dru. Hugu Freyu pa naslov in značaj častnika»d'aca-demie«.
DANSKI KRALJ OBIŠČE CESARJA FRANCA JOŽEFA.
Kodanj, 12. maja. Kralj Friderik obišče prve dni avgusta cesarja Franca Jožefa v Ischlu. potem pa velikega vojvodo Cumberlandskega v Gmundenu.
POLOŽAJ V PERZIJI.
Frankobrod, 12. maja. »Frankf. Ztg.« javlja iz Teherana: Vkljub splošnemu po-miloščenju zahtevajo nacionalisti, da sc skliče prejšnji parlament. Šah utegne to zahtevo izpolniti.
THŽ^E CEJVK
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 11. maja
Pšenica za maj.......
Pšenica za oktober I.' 1909.
13 78
11-79
Rž za oktober I. 1909............9'36
Oves za oktober .....7 44
Koruza za maj 1. 1909......7 61
Efektiv 5 ceneje.
Viilrta n. morjem 306-2 m, tred. naSni tlak 735-0 mm
Č«s ojm EOVBUja
Stanje
br.io-sulra v mm
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nibj
HJ.l
heb 5'r,
■as «■
B. »
ii
EKSPLOZIJA SMODNIŠNICE.
V Sankt Eusebiu pri Genovi sta se izvršili 10. t.m . dve eksploziji. Tvornica se je porušila. Dozdaj so potegnili izpod razvalin tri mrtve in tri ranjence.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi stali ob strani v najtežjih ttrah mojega življenja, me tolažili ob krutem udarcu, ki mi je vzel v najlepši dobi mojo ljubo soprogo, kakor tudi tukajšnjemu odboru pogrebu, podpornega društva c. kr. pošt. in brz. uslužbencev za njihovo hitro podporo osobito gospodu predsedniku društva za njegov trud in pogrebnemu društvu c. kr. železničarjev obeh železnic in c. kr. pošte za prekrasni sprevod in vsem delavkam in delavcem c. kr. tobačne tovarne za darove, katere so mi naklonili v mojih žalostnih dneh, in vsem spremljevalcem, kateri so mojo nepozabljeno soprogo spremili k zadnjemu počitku, izrekam v imenu svojih nedoraslih otrok najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo. 1337 1 Ljubljana, dne 11. maja 1909.
Anton Valentin
c. kr. poštni slug?
12
9. ivzi.
730 0 | 10 3 4! 9 65 40 2 20 1
7. zjutr 2. pop
Srednja včerajšnja tsmp. 10 5°, norm. 13 5'.
sl. sever , brezvetr. sr. jug
jasno megla jasno
48
JL. 1343 1-1
Mihael Marzolinl, zasebnik in soproga javljata potrta najgloblje žalosti v lastnem imenu ter imenu svoje vnukinje Hedvike Marziolini vsem sočustvujočim pretužno vest, da je njih sin
Viljem Marzolini
c. in kr. nadporoBnik v 72. poSpdku
včeraj popoldne ob 3. uri na Dunaju po dolgi bolezni izdihnil svojo dušo.
Pogreb se bo vršil jutri na Dunaju. Sv. zadušne maše se bodo brale jutri v župni cerkvi Sv. Jakoba in v petek, dne 14. maja v župni cerkvi Marijinega oznanenja.
LJUBLJANA, 12. maja 1909.
»»{»»en
|	1330 1-1
Karolina Štefan roj. Loschan, naznanja v lastnem imenu kakor tudi vimenu svojih otrok Helene, Hdolia, Mici, ilgneze ter svoje slnahe Kansi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je umri njih iskreno ljubljeni, nepozabni soprog ozir. oče, brat in stric, gospod
Konrad Štefan
kustos c. kr. Kcualne knjižnico
ki jc danes ob »/< 12 uro dopoldne v svojem 56. letu nenadoma izdihnil svojo dušo.
Zemski ostanki dragega pokojnika se v četrtek, dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne v hiši žalosti Bleivvcisova cesta 22 slovesno blagoslove in nato prepeljejo na pokopališče k Sv. Križu k vcCnemu počitku.
Sv. zadušim maSa se bo brala v petek dne 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanenja.
Dragi pokojnik se priporoča pobožnemu spominu in molitvi.
Ljubljana, 11. maja 1009.
v sredi mesta
išče stalcu samski, gospod Ponudbe spre jema pod 897 uprava lista.
897 1
naprodaj
na lepem prostoru z razgledom na vse strani, ki ima 4 sobe, 2 kuhinji, 2 shrambi, 2 drvarnici, pralnico, lep zasajen vrt, oddaljena le 15 minut od glavne pošte. Cena nizka. — Naslov pove upravništvo lista. 1309 6—1
1336
Izurjen
3-1
sc sprejme pri tvrdki Ivan Jax & sin, Ljubljana.
Vdova pokojnega g. Matija Knavsa iz Hriba št. 11 izročila jc tukajšnemu krajnentu šolskemu svetu znesek 300 K, kutere je njen g. soprog volil ubogim učencem tukajSne šole.	1333' 1—1
V imenu obdarovane uboge šolske mladine izrekata podpisana g. izroCiteljici najiskrenejo zahvalo in časten hvaležni spomin blagopokojnemu dobrotniku revnih otroki
Krajni šolski svet in šolsko vodstvo v Loškem potoku,
11. maja 1909.
Jakob Kordiš
predsednik kr. šol. sv.
Fcrdo Wigele
šolski vodja.

Ulji
za primerno skromno nagrado želi nastopiti v kakem župnišču 32 letna gospica, delavna, vestna, hivia od-eojitejjiea, dobro izurjena v vseh domačih deljh, izborna kuharica (izvežbnna v 1. praškem hotelu). Priporočena po odličnem katol. funkcionarju. - Naslov: A. S. Praga IV.-67, vrata 33. ' 1320 2-1
1332 1-1
Vabilo
Okrajne hranilnice in poso= jilnice v Idriji
registr. zadruge z ueom. zavezo,
ki se bo vršil
dne 20. maja ob 9. uri dopol.
v madnih prostorih zadruge s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1.1908.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
NačeSs&vo.
la«
m\/>i
stoicea na Ribjem trgu, da se takoj odstrani. Poizve se v ffl. Crnetovi mcsniel na Ffancovem nabrežju 7.
TčstJfilksi zaSogsa razsaih 2267
t\wmM plošč in srsmofonov
cenik) od gramofonov In plošč na razpolago.
fi p, im
urar In optlkar sjfi^r-11;-?
Ljubljana, jJpJ|jj|
Star! trg, štv. 23,
kupuje po najvišjih cenah F. KOLLMJ1NN „Zum roten Krebs", Gradec, Sack-strasse 12. 1323 2—1
v ključavničarsko
obrt sprejme takoj: Ivan Peterca, Dolenjska c. 19, Ljubljana, im 6-1
na potoku 5 minut daleč od Izliva v Savo. Cesta jc zraven, kolodvor Zidan most 1 uro pešpota, trg Kadeče pol ure oddaljen. V kratkem ima biti železniška postaja tudi tttknj ua mestu. I.:vrstna lega tudi za večje podjetje s pomočjo elektrike. Cena prav nizka. Slovenci, lii sc zavedate, Itnkc veljave jc dandanes vodna moč in ugodna krajevna lega, pridite, sicer bo tujec porabil pričujočo ugodno prilikol Prodam tudi pripadajoče posestvo: njive, gozd, travnik in vinograd. Vo£ pove Zlnt. Podlipnik, Loka pri Zidanem mostu, Štajersko.
Na 28 stavbnih parcel razdeljeno, okoli 41/2 oral mereče posestvo
|e naprodaj
skupno ali posamezne parcele.
Stavbišča leže na najugodnejšem kraju ob treh cestah nekako v sredi med bodočimi delavnicami državne železnice, novo ljudsko šolo in občinsko hišo spodnješišensko. -Ker je posestvo neobremenjeno, se izvrši prenos lastninske pravice v najkrajšem času in sc lahko takoj prične s stavbo.
Vpraša se v pisarni Viktorja Rohrmanna v Ljubljani, na Sv. Petra nasipu št. 27.
Ondot se proda tudi 10 oken dolg	1325 4-1
1331 4—1
se vljudno priporoča
slikarijo se na zahtevo sproti sie zmerne!
Ponsidbe s spričevali, Izkazi o vanjju in z zahtevki o plači je doposlati do konca tega meseca.	—■= Nastop službe
Usojam si slav. občinstvu vljudno naznanjati, da sem otvoril
v
v Selenburgovih ulicah štev. 1
zmrml
kjer bom imel v veliki izbiri razna očala, ščipalce, daljnoglede in sploh vse predmete te. stroke. — Kot edini izprašani slovenski optik v Ljubljani, mi bode mogoče ustrezati slav. občinstvu z vsemi potrebnimi očali
po zdravniških predpisih.
Priporočam se najtoplejeza mnogobrojna naročila z vsem spoštovanjem
1324 3-1
irman
Izprašan optik.
Prej »EDISON". DUNAJSKA CESTA. tepMI
kavarne ..Eoropn" Vsako soboto In sredo noo prof ram! -----—-Predstave ob delavnikih: ob 4., 5., 6„ J. m 8. uri,
Predstav« ob nedeljah in praznikih i ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6.f 7., 8. in 9. uri popoldne.
--------*----1« I.prostor60 v., II.prostor 40 v., I.pro- | Vsak četrtek In soboto od 3. do 6. ure pred- i Slike " dobivajo »«no Iz prve svet. pariSke tvor. Pathe Frires.
I. ctnr nJrnrl 40 v II. nrostor otroci ln =	_ .	—_ .. v _ s
Kinematograf Pathe
Cene prostorom:
2613 26
■•f--""■ r-■■■	= vbhk cetntsK m soooio ua j. uu u. ure prea- =
voTakfd°oC,n4a?edVnika rvStor 0,r°C' I stave po znižani ceni. I. prostor 20 v„ II. 10 v. f
Ravnateljstvo Kinematografa Jntbr
Ze birmance primerna darila!
Za dečke: črne in modre obleke.	Za deklice: bele obleke.
: : : Obleke so v zalogi v vseh novih barvah in kroju najfinejše izvršitve po jako nizkih cenah. : : :
VEČNA MOLITEV.
Izšla je pravkar toii zaželjena »Večna molitev« — molitvenik za častivce Sv. Rešnjega Telesa — v čisto novi obliki, namreč s tako povečanim tiskom, da bo pač tudi najkratkovidnejši brez pripomočkov mogel odslej knjigo rabiti. Starejši, ki jim peša vid, bodo velike črke brali z lahkoto. mlajšim čestilcem sv. Rešnjega Telesa pa bo tudi molitvenik v tej novi obliki prav, da si bodo ohranili vid zdrav, kar treba še posebno zaradi tega upoštevati, ker se navadno molijo ure molitve zvečer in so cerkve somračne. Vsled velikega tiska je knjiga nekoliko narastla, vendar pa ni debelejša kot prejšnji natis, kajti papir je finejši in oblika še bolj prikupna kakor poprej. Ure molitve so tudi v novem natisu vse, sploh se ni glede na vsebino prav nič izpremenilo, pač pa se je novemu natrsu nekaj dodejalo, kar ni imel doslej šc noben slovenski molitvenik, namreč trpljenje našega Gospoda, pasjon. Vezava je lepa in trpežna — cena knjigi se vzlic velikanskim stroškom ni veliko zvišala, velja namreč vezana z rdečo obrezo 3 K. Dobile se bodo pozneje tudi finejše vezave; kdaj, to bomo naznanili. Naroči se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, katera je knjigo založila.
* Venček narodnih pesmi za mešani zbor; IV. zvezek. Harmoniziral Alojzij Alihelčič, organist v Metliki. — G. Mihel-čič pridno zbira narodne pesmi, katerih je pač ravno na Dolenjskem, osobito na Belokranjskem še največ ohranjenih. Četrti venček obsega devet pesmic, prirejenih za mešani zbor v priprosti harmonizaciji. Vse so postavljene v F-duru, druga poleg druge brez vsakega prehoda; zato o kakih težavah rii govora. Pri tolikem številu pe-sm'" v istem tonovem načinu je težko izogniti se nekaki monotoniji. Temu se deloma odpotnore, ako se pri posameznih pesmicah zelo menjuje »tempo«. Sicer pa bodo naši mešani zbori po deželi radi segli po tem lahkem venčku, ki se dobiva pri gospodu prireditelju in v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, izvod po 50 h. Foerster Anton, Op. 100. Sest Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove z orglami. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 40 vin.
—	Op. 107, Ave Maria vocum inaequali-um aut vocum aequalium Pr. part. 60 vin., glasovi po 20 vin.
Anton Grum. Cerkvena pesmarica za Marijine družbe. I. del. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Cena 2 K. — Pred seboj imamo veliko, iz 75 pesmi obstoječo zbirko, ki nuja najlepše cerkvene skladbe naših domačih skladateljev:
A. Nedved, St. Premrl. A. Foerster, P. Hug. Sattner, M. Budna, Gr. Rihar, Iv. Pogačnik, P. Ang. Hribar i. t. d.
Ker nudi to delo veliko izbero lahkih, močem naših zborov primernih, pa vendar lepili in cerkveno dostojnih skladb, bodo segli z veseljem po njem naši pevovodje. Cena dve kroni za izvod je za obširno zbirko razmeroma jako nizka. Dalje priporočamo cerkvenim zborom za mesec majnik in junij sledeče skladbe:
Anton Grum, V ponižnosti klečimo in pet Alarijinih pesmi za mešani zbor. Cena 1 krono.
Hladnik Ignacij, Op. 15. 16 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 1 K, glasovi po 20 vin.
—	Op. 52. »Ave«, 17 Marijinih pesmi za mešani zbor, za samospeve in orgle Part. 2 K.
—	Op. 45. Češčena kraljica! 15 Marijinih pesmi za mešani zbor, solo-speve z orglami. Part 1 K 80 vin., glasovi po 30 vin.
—	Op. 51. 19 Marijinih pesmi za solospe-ve. mešani zbor in orgle. Part. 2 K.
BERHATOUIČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
1318 3-1
Za zgradbo okrajnih cest iVrzdenec —Sv. Jošt in Polhovgradec—Zalog v cestnem okraju Vrhnika na 77500 odnosno 54300 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna aii z napovedbo pavšalne svote naj se predlože do
24. maja t. 1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom:
„Ponudba za prevzetje gradbe Vrzdnec-Sv. Jošt in Polhovgradec —Zalog".
Ponudbi mora biti dodana izredna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu ob na-vodnih uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega.
Ljubljana, dne 7. maja 1909.
Za Šport ln promet.
Zaloga koles
Pncti, (Styrto). Globus, Regent in drugih Specialnih znamk ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
prejem Koies za emaJIMe, : poniklnsle ter popravila :
solidno in oeno.
Karol ČomernlK
i, Dunajska c. it. 9.
Odda se za avgustov termin
s tremi ali štirimi cesti štev. 26.
sobami na
Miklošičevi
1317 1-1
V svrho oddaje del za gradbo potov na Savi občine Jesenice na Gorenjskem se vrši
javna dražba
dne 24. maja 1909 ob 11. uri dop.
v občinskem uradu na Jesenicah.
Dražitelju je položiti 10% vadija.
Županstvo Jesenice,
dne 6. maja 1909.
Občinski gerent:
1288 3-1	A. Čebulj.
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Fazin, Istra posreduje brezplačno pri prodaji -^^Jk-ML«* svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	362(3)
Stev. 7222.
1322 3-1
Za uravnavo Tržiške Bistrice pod vasjo Breg, občina Križe potrebna, na 37.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe na enotne cene proračuna naj se predlože do
z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih
do 22. maja t. L ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s nadpisom:
kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene
„Ponudba za prevzetje uravnave Tržiške Bistrice pod vasjo Breg".
Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 50/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih urah.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 7. maja 1909.
Dež. lekarna pri »Mariji pomagaj'

Ljubljana, Resljeva c. I
zraven cesarja Franc Jožefovega jabil. mosta
priporoča ob sedanjem Času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Borševo med. ribje olje HSpffiS
Ijivo. Mala steklenica a K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
Taano = chissin tkktea za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K.	2700
Slovita Melnsine ustna in zobna
Vfilfa deIuJe Zborno proti zobobolu ln gnji-V wua |0bi Zob, utrdi dlesno in odstranjuje j neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. j
j Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, ka
|'tera se priporočajo po raznih časopisih in ceni' kili. Hed. Cognaca, Mala^a, ruma itd razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
I
no Kranjcem, dolenjska železn. postaja Straža -Toplice.
Okratov vrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi. išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim, Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 896 12—1 zdraviliška uprava.
Odda se takoj v hiši na Dunajski c. št. 20 velik
1264 primeren za trgovino ali pisarno. 3-1 Istotam odda se takoj ali pa s 1. avgustom v li. nadstropju stanovanje, obstoječe iz šestih sob in pritiklin, istotako opremljeno z vsem modernim komfortom z razgledom na Dunajsko cesto. Poizve se v odvetniški pisarni Dr. Hribarja v Sodnijskih ul. št. 2 ali pa pri hišniku istotam.
Aiisolutna osnjevorne
ogajrte
jeklcno-oklopne blagajne in kasete ponudi starorenomirana tovarna za blagajne
Danoj. XVIII/!, \iffiiirlnger Giirtel Itev. 7.
Telefon 21485. 3157 26-9 Ceniki zaston|.
Dobavitelj domačih hranilnic. "SS
Podružnice
Splget, Celovec in Trst
- DelnlSka glavnica -K s.ttflo,oaas
Ljubljanska kreditna banka ? Ljjobljam Stritarjeve niice 2
sprejema vloge na knjižice in na te- ZJ|§_ I/ O/ priporoča promese na koči račun ter jc obrestuje po čisllh rMt. /2 /O priporoča promese na
3 % zem. kred. srečke IU K 5 50, žrebanje 5. maja glav. dob. K 60.000 1 4 % cg. hipot. srečke il K 4 — irekanjo 15. maja glav.dob. K 70.000
30
o
U,.««.
15. msjs
sfnmn«
,80.000
11 n 11
IJ) HM WWJJ. || WM«| HW»
s|. prtmijske srečke ^'eQV,ce J $ 15. maja
rnmm
' cele mififfHH
II
mm
K 200.000
Splfet, Celovec
In Trst
K 809.000.
Prevzamejo se pograbi, pt-cs^ažanjo z so2(jinra in po železnici in oskrbujejo, se tudi pogrebov se tičoče stvari v Ljubljani po. najnižjih cenah.
Imitovanc kovincholAcno (s pate lastnega izdelka. Velika zaloga ksvinak:5i krut v vseh 'velikostih s primerno opravo. Oskrbujejo.se ttveii in Buhi cvetlični vBnoi s pr mernimi trakovi x napišem in brez napisa.	1047 13 —1
Ustanovljen leta 1868
Telefon štev. 97,
ii« afmiji*:
se čisti les in kamen, najfinejše in najpriprostejše tkanine, kakor vse, kar se sploh umiva, najvspešnejše s
Zunanja naročila se i z-vršujejo hitro in točno
ovitn
Znamka
Postaja Zcbok in poštam Zagorske železnice „Mičke Toplice". Sezona ©d I. meja do 30«. okiotara*
Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatlzmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekovalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno iraneovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdravljenje s svitlobo.
Sobe od K !•— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja.
1049 1
je v letu 1899 doposlala c. kr. notranjemu mini-sterstvu vlogo, v kateri navaja, da so dognale opetovane kemične preiskave Serravallovega kina-vina, da vsebuje mesto naznanjenih 0'4 o/0 ielezo-oksida le 0 001 do 0 006%, to je ne več kot navadno vino.	1Vicner Allg. Zeitg * 4. junija 1890.)
r ATA A&A AVA AVA AfA AVA *WA AVA	A	A&A AVA tWA AKt AVA AVA AVA
Proda se po zelo nizki ceni na drobno in debelo Iščem pridno in pošteno	1308
Železnato vino lekarja PiecolHa v Ljubljani
vsebuje natančno množino žoleza, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemu organizmu. Poliit. stekl. 2 K.
izvrsten	Lf
dolenjski	¥ 1CC1V
lastnega pridelka	na Gmajni, Veliki Štradon
štev. 6 in 8.	1306 3-1
ki bi opravljala obenem posel natakarice in da se razume tudi v kuhinji. Plača mesečna ali na račun
„ „M\er" \
S\cVA\iaira	\
po najnižjih cenah!
Dunajska cesta 87, LfubSjjsna,
iz prvih tovarn Avstrije DiS^koppj S^Ha CPuch), Wc;ff smrad.
Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko »Union«, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. V zalogi jih ima
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. Vezenj« poučujemo brezplačno
urar in trgovec v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn Union" v Bielu in Genovi.
Ceniki zastonj in poStnine prosti.
Ceniki zastonji in ffssnko
priporoča svojo
Letošnja huda zima je pokazala, da presega glede trpežnosti vsako drugo opeko
Patentirano v 30. državah.
V veliki zalogi Jo lina edini Izdelovatelj za ——-— slovenske dežele —---
Ravnotam se dobi tudi navadna cementna opeka brez zareze v najboljši kakovosti.	- Vprašanja je nasloviti na:
...... Ivan *elačin v Ljubljani.	12% 8—1
il tacah pri Ljubljani.
Delniška dražba združenih pi^ovaren Žalec in Laško jppflpopoča sw#ji3 fislioi^mo jbJLvo®
Specialiteta:	(črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
Poilljatve na dom sprejema restavrater »Narodnega doma" g. Kržlšnik. (Telefon it. 82.)
Milko Krapeš
Dror, Ljubljene, Jurčič trg itsu. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih In različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z draguEji. Srebrno in iz kinefikega srebra orodje.
fniimiiCAHA in nainoveiSe slovenske plo-iiramone šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo	2393 36
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje i kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Iščem za trajno delo spretnega
Plača po dogovoru. — Hndr. Agnitsch, kleparski mojster in hišni posestnik Novomesto. 1307 2—1
^Dovoljujem si slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno naznaniti,
da otvorim 15. maja 1.1. v lastni hiši, v £iubljani na Starem trgu štev. 18
modno trgovino za gospode in dame.
potrudil se bodem, svojim cenjenim odjemalcem postreči z dobrim blagom in po najnižji ceni. Y zalogi bodem imel v največji Izbiri spodnje in gornje perilo, najmodernejše bluze iz svile, volne in drugega modnega blaga. Svilo za bluze, kravate ln nakite, spodnja krila, moderce, otročje oblekce, nogavice, rokavice, kravate, ovratnike, šerpe, pajčolane, šlinge, čipke, posamentcije, itd., vse potrebščine za šivtlje, ter tudi bogato zalogo najmodernejših moških klobukov, cilindrov, športnih čepic in slamnikov.
Za obilen poset se toplo priporočam
s spoštovanjem
1302 3-1
k,
Jeter Stark.
Edini ugoden nakup ■
ostankov!
40 metrov cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1
V. J. HuuIM q bratr
v Podčbradlh, Češko.
Naročite takoj! — Priporočilo) Velcc. gospod V. I. Havliček a bratr, Podčbrady. Zadnjo posiljatev sem sprejel z veseljem in se ml je zelo dopadla. Prosim, poSljlte ml ie 40 metrov ostankov a ...
SpoStovnnlem V. V. Ncustya, Uhry, 16,11.
I^e neftcctj
umskih sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka R!. Rosner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9

knjige:
VVallaee-Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K 4 50.
Ljudska knjižica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K -"60.
2.	zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K - 60.
3.	zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zmagovat. Povest. — Rchtleitner, med plazovi. K —.60.
4.	zvezek: Detela dr., Malo življenje. Povest. K t —, vez. v platno K 160.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2'60.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K -'20.
7.	zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. K -"90, vez. v platno K t'70.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 220, vezana v platno K 3-20.
Spillmanove povesti:
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K -40, karton K —'60.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —'40, karton K —'60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gora. K —'40, karton K -'60.
4.	zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. K --40, karton K - 60.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K —'40, karton K -'60.
6.	zvezek: Rrumugam, sin indijskega kneza. Povest. K -"40, karton K -'60.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K -'60, karton K - 80.
8.	zvezek: Tri indijanske povesti. K — 60, karton K —-80.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —'60, karton K —'SO.
10- zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado Hk-barja Velikega. K —'40, karton K — 60.
11. zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K —'40, karton K 60.
12- zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —'60, karton K —'80.
1* zvezek: Boj in zmaga. Povest iz flnama. ' K -'60, karton K -'80.
14.	zvezek: Prisega liuronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K -'60, karton K —'80.
15.	zvezek: flngel sužnjev. Brazilska povest. K -'40, karton K -'60.
16.	zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja poRlaski. K—'60, kart.K—'80.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —'60, karton K —'80.
Jurčičevi zbrani spisi:
1.	zvezek: Deseti brat. Roman.
2.	zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine.
II.	Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3.	zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4.	zvezek: I.Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. —
III.	Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5.	zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški všlpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. —
IV.	Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6.	zvezek: I. sosedov sin. — II. A\oč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako ie Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črta iz življenja političnega agitatorja.
9. zvezek: I. Doktor Zobcr. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman.
11. zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra. — III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi.
Cena: broš. a K 1"20, eleg. vez. i K 2'-.
Rndrejčkovega Jožeta spisi:
1.	zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30 v.
2.	zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža.
—	Gregelj Koščenina. 30 v.
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v.
4.	zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v.
5.	zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov. 30v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—	Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: Emanek, lovcev sin. — Berač. 30 v.
Gregorčič, Poezije.
—	Isto, II. K 2'-. vez. K 3.20.
—	Isto, III. K 2'-, vez. K 4'-.
—	Isto, IV. K 2'70, vez. K 3'20.
Kociančlč-Svave, Podučne povesti. 80 v.
—	26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). 40 v.
Hočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. 80 v,
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60.
—	Kortonica, koroška deklica. Povest, K—'60.
Kržlč, flngeljček, otrokom prijatelj, učitelj
in voditelj. Tečaj II.-XV. kart. a K -'80.
—	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a K 4.
—	Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I. —III. del a 60 v., kart. 80 v.
—	Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1'45, kart. K 120.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev.
Šmid KriStof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K.
—	Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v.
—	Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v.
—	Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v.
—	Evstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v. \
—	Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v.
—	Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v.
—• Dve povesti: Golobčck, Kanarček. 30 v., kart. 50 v.
—	100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v.
—	Cvetina Borograjska. Povest. 80 v.
Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4'-.
Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v.
fllalavašič F., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. K 1'70.
Jttati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v.
Slovenski R. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju.
80 v., trdo vez. K 1'20.
Leposlovna knjižnica:
1.zvezek:	Bourget. Razporoka.Roman.K2-, vez. K 3'-.
2.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1'20, vez. K 2'20.
3.	zvezek: Prus (fllex. Glowacki), Straža. Povest. K 2'40, vez. K 3'40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3'—, vez. K 4'20.
5.zvezek:	Sevčenko-flbram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2-40, vez. K 3'60.
6.zvezek:	Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 1'90. vez. K 3'—.
7.	zvezek: Sevčenko-flbram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K 1'50.
6. in 7. zvezek skupno broš. K 3'40, vez. K 4'50.
Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 6'40. vez. K 9'20.
—	Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. K 5'20, vez. K T 30.
—	Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4'50. vez. K 6'50.
—	Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10'-, vez. v 2 zv. K 12'60.
—	Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7'—, vez. K 8'40.
Medved, Poezije, I. del. Broš. K 3 80, vezano K 5'—.
—	II. del. Broš. K 4'-, elegant. vez. K 5'40.
Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2'—,
elegantno vez. K 3'20.
—	V mladem jutru. Poezije. Broš. K 1'50, vez. K 2 20.
Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. K l1-, vez. K 1'40.