Mtrjja Makarovič UDK 392.3<497.12 Gradec pri Pivki) „t8/19" ŽIVLJENJE DRUŽIN V GRADCU PRI PIVKI NA KRASU (Oris medsebojnih odnosov) V sestavku podajam pregledno podobo medsebojnih odnosov v družinah in njihov« stike z drugimi družinami v vasi Gradec'' pri Pivki na Krasu. Zaradi omejenega prostora sem opustila prvotno zamisel, da bi obravnavala vsako družino posebej, čeprav je bilo raziskovanje tako zastavljeno. Zato sem monografske podatke^ o posanneznrh družinah povsod tam, kjer s tem nisem bistveno okrnila dejanske podobe medsebojnih odnosov v okviru družine in v stiku z drugimi družinami, posplošila. V želji, da bi podala čimbolj stvarno podobo medsebojnih družinskih odnosov v Gradcu, se po eni strani močno omejujem na prikazovanje zadevnega načina življenja v letu raziskovanja (1978)3, po drugi strani pa posegam tudi v predvojno in starejše obdobje povsod tam, kjer so se pokazale takšne primerjave potrebne za nazornejše predstavitve sprememb v načinu življenja vaščanov. Z odgovori večine odraslih članov posameznih družin na in situ sestavljeno anketo,'* ki jih podajam v dodatku, pa skušam prikazati mnenje posameznikov o nekaterih vprašanjih, ki so se v času raziskovanja v medsebojnih razgovorih stalneje ponavljala. Tako temelji sestavek predvsem na podatkih, ki so jih posredovali za današnje in minulo obdobje domačini, in sicer na podlagi razgovorov ali anketiranja, ter na svojih opazovanjih. Upoštevala pa sem tudi druge vire, tako gospodinjsko kartoteko Matičnega urada na Pivki^ in podatke v župnijskih arhivih v Pivki in v Slavini.^ Gradec (586 m.n.v.) leži v zatišni legi na valovitem svetu srednje Pivke ob vznožju Hriba, za katerim se dviga višja Osojnica (820 m). Pod vasjo teče železniška proga Prestra- nek—Pivka.^ Gradec, ki je štel I. 1978 40 prebivalcev, ima osem h«, v katerih je devet gospodinjstev.^ Sedem hiš je središčno razporejenih ,,v vasi, ena pa je zunaj vasi" tj. nekdanja železniška čuvajnica. Hiše in gospodarska poslopja so zidane. Posamezne gospodarske stavbe so bile še I. 1970 krite s slamo. V I. 1978 so bila vsa stanovanja, razen enega, ki tudi še nima vodovodne napeljave, opremljena s sodobnimi gospodinjskimi aparati, tj. z električnimi ali plinskimi štedilniki, pralnimi stroji in zmrzovalnimi skrinjami. V vseh hišah, razen pri osamelem gospodinjstvu, so imeli radijski in televizijski sprejemnik. Po statističnih podatkih za I. 1971 je bilo v Gradcu 1 kmečko, 5 polkmečkih in 1 nekmečko gospodinjstvo.^ V letu raziskovanja, tj. 1978, pa smo ugotovili le še 2 kmečki (od tega samska in ostarela kmetovalka ne obdeluje zemljišča) 4 polkmečke (pri 1. Za raziskovanje medsebojnih odnosov v vasi Gradec sem se odločila potem, ko sem sondažno pregledala še troje večjih naselij (Voice, Slovenska vas, Rakulik), zavoljo tega, ker sem v desetih dnevih, kolikor mi je bilo določeno za raziskovanje, lahko obdelala le manjšo vas - zaselek. Po drugi strani pa je današnja zaposlitvena struktura vasi Gradec ustrezala raziskovalnim ciljem. 2. V času raziskovanja sem prav tako zbrala poglavitnejše podatke o virih preživljanja in načinih potrošnje. Gradivo sem obdelala v članku: Viri preživljanja in načini potrošnje v vasi Gradec (rokopis). 3. Raziskovanje, ki je bilo opravljeno v mesecu avgustu I. 1977, mi je omogočil Slovenski etnografski muzej v Ljubljani s sofinanciranjem Muzeja v Postojni. 4. Tako sem anketo sestavila šele po sedmih dnevih raziskovanja v Gradcu, ko sem ugotovila, o katerih problemih se vaščani radi sproščeno pogovarjajo. 5. Tovarišu Matičarju Ivanu Fidelu, ki mi je nudil tudi vrsto dopolnilnih podatkov o Gradcu in o drugih vaseh, se tudi na tem mestu zahvaljujem. 6. Obema župnima upraviteljema, Slavku Hrastu v Pivki in Rudiju Žafranu v Slavini, prav tako prisrčna hvala za sodelovanje. 7. Krajevni leksikon Slovenije, I. Ljubljana 1967. 8. V sestavku obravnavam le osem gospodinjstev, ker gre tudi tukaj pri devetem gospodinjstvu, kot v enakih [ximerih v drugih agrarnih gospodinjstvih, v bistvu za skupno gospodinjstvo male razširjene družine. 9. Popis stanovništva in stanova 1971, Beograd 1972 124 Marija Makarovič dveh sta zaposlena poročena sinova, pri enem sin z ženo, pri enem pa gospodarjeva ' otroka) in 2 delavski družini. Vaščani (kmetje in polkmetje) se ukvarjajo s kmetijstvom, in sicer najbolj z živinorejo in s poljedelstvom za svoje potrebe. Vsa kmečka in polkmečka gospodinjstva so zadostno opremljena s kmetijskimi stroji. Tako je bilo pri 5 aktivnih kmečkih gospodinjstvih I. 1978 pet traktorjev in pet kosilnic ter 4 samonakladalke. V skupni laSti 3 vaščanov pa je bila krožna brana in dveh vaščanov trosilka za gnoj. Kot po drugih agrarnih naseljih se tudi Gračani v zadnjih letih zaposlujejo. Tako je bilo I. 1971 zaposlenih 10 vaščanov''° I. 1978 pa 8 ljudi. S kmetijstvom pa seje ukvarjalo I. 1978 od skupnega števila 40 prebivalcev 12 oz. 20 ljudi, če upoštevamo še zaposlene, ki po končanem delu v redni zaposlitvi in ob prostih dnevih polno delajo na kmetiji. Podobno kot v drugih vaseh tudi v Gradcu obenem z rojstvi upada število { prebivalstva. Največje število ljudi je bilo v vasi 1880 I, ko so jih našteli 74^ ^ najmanjše | znano število pa leta 1665 s 23 vaščani. Vmesna obdobja pa pokažejo takole naraščanje in upadanje prebivalstva.^ ^ 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1966 1971 67 74 67 50 71 42 55 47 40 46 35 Graškedružine Medsebojni odnosi Gradec se prvič omenja že I. 1643.^^ Vendar tudi po nekaj določnejših podatkih iz j I. 1665, po katerih je bilo v Gradcu 23 ljudi, ne moremo ugotoviti tedanjega števila družin. Prve, vsaj doslej znane podatke o številu hiš in pripadajočih družin imamo za 18. stoletje, ko povzamemo po tedanjih arhivskih virih, da je bilo v Gradcu sedem hiš in prav toliko družin.'''* Tako so za prvo ali drugo polovico 18. stoletja navedeni naslednji; gospodarji z letnicami rojstva:''^ Gradec 1 (zdaj 7), Antonius Penko, 1757 - Markolin, 1 zemlja (rusticus) Gradec 2 (zdaj 6), Marcus Smerdu, 1775 - Smerdel, 1/2 zemljakar Gradec 3(zdaj 5), Joseph Smerdu, 1770 - Andrijaš, 1/2 zemljakar j Gradec 4 (zdaj 4), Gregorius Bele, 1745 - Bele, 1/2 zemljakar j Gradec 5 (zdaj 1), Andreas Penko, 1723 - Toniš, 3/4 zemljakar j Gradec 6 (zdaj 2), Gregorius Penko, 1768- Lavrenče, 3/8 zemlje . Gradec 7 (zdaj 3), Matheas Penko, 1753 - Jernejevec, 3/8 zemlje 10. Isti II. Janez Zabukovec, Slavina. Prispevek k zgodovini župnij ljubljanske škofije. Ljubljana 1910, str. 45. 12. Krajevni leksikon Slovenije, I. Ljubljana 1967, str. 252. 13. Janez Zabukovec, n.d. 14. Župnijski arhiv Slavina, Status animarum, prva polovica 18. stoletja (brez letnice). Župnijski arhiv Pivka, Status animarum St. Petri, anno 1868, po katerem dodatno navajam domača imena, prav tako zemljiško posest, ker v viru iz 18. stoletja takšni podatki niso navedeni. — V današnji govorici so domača imena že nekoliko spremenjena. 15. Vira navedena pod opombo 14 in kartoteka Matičnega urada v Pivki, dopolnjena z novejšimi podatki. življenje družin v Gradcu pri Pivl