Tečaj II.
Ljubljana, meseca septembra 1874.
List 9.
.	nabiraj, p0öl
Letna plača 1 for. 50 kr. v	, ,	J-	Učitelji in nepremožnj
Drnštveniki dobivajo	kmetovalci plačajo
list brezplačno.	sStiC	le P° 75 kr.
Slovenska čebela.
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
v
po Kranjskem, Stajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obseg: čebelni sovražniki. — Cebelni semenj na Igu. — Dopisi. — 0 koristi in rabi novejšega čebelarskega orodja. — Cveteee medunosne rastline. — Nov pitanec. — Voščeno drevo. — Zapisnik odborove seje Iti. jim. 1874. v Ljubljani. — Čebelarsko orodje udom za polovično ceno:
v
Cebelni sovražniki.
Vsaka stvar na svetu ima svoje sovražnike; tudi čebela jih ima mnogo. Nekteri teh so bolj, nekteri manj znani; od vseh hočemo nekoliko govoriti. Danes poglejmo dva, na ktere malo kdo misli.
Prvi teh dveh sovražnikov je — no kdo ugane? je nevednost mnogo čebelarjev. Ker smo že sem ter tje od tega marsikaj rekli, danes le o kratkem: Pomanjkanje vednosti zuanstvene in dejanske čebelarstvu stokrat več škoduje, kakor vsi drugi sovražniki vkup. To smemo trditi zato, ker drugi sovražniki primeroma le malo škodo delajo, nevednost skoraj vselej veliko in ker drugim sovražnikom se zamoremo kolikor toliko braniti ali njih škodo poravnati; škode nevednosti ne moremo ne zabraniti, ne popraviti. S čem neki? znabiti spet z nevednostjo? To bi se reklo hudiča z belcebubom izganjati, kar se pa, kakor znano, ne da. Kar nektere sovražnike tiče, je še to, da si jih popolno zatreti še celo prizadevati ne smemo zarad druzega dobička, kterega ima kmetijstvo od njili n. pr. nekterili ptičev, kterih zarad pobiranja gosenic ne smemo preveč pokončevati. Nevednosti pa bodi večna vojska, ker ni nikjer v dobiček, povsod pa v škodo.
Drugi hud sovražnik so si čebele same med seboj. Zunej druga drugi nič ne stori, se ne zavidajo niti boljše paše, niti lepšega prostora: al na domači red in pokoj ojstro pazijo. Gorje če sc ktera zmoti, ter v drugi panj prileti, le nagli beg jo še reši, mnogokrat pa mora zmoto s smrtjo plačati. Le kedar so čebele v kakem panju vsrotene — brez matice, tedaj bodo sirote usmiljeno sprejete, pa le kot domače, posinovljene; prikajačov nikjer ne trpijo.
Čebele so si sovražne, ter se kolejo. kedar čebelar čebele iz ptujega matičnega panja, vzame in jih slabemu za podporo neprevidno da; tudi takrat, kedar čebele iz kakega koli vzroka ptuje matice sprejeti nočejo. Takrat je obsedejo, kakor sovražnik trdnjavo, ter se naredi okoli nje močen klobčiček kakor
jajce velik in če čebelar ne pazi in brž ne pomaga, jo kmalo zadavijo. Naj boljši je z žlico vse vkup v vodo vreči, ter tako matico rešiti in jo v matič-nico zapreti.
Vse hujša pa je vojska, kedar ropanje nastane. Kedar paša neha, bodi si spomlad ali v jesen, takrat močne čebele poskušajo slabejšim med vzeti. Naj pred poskušajo posamezne bolj krasti kakor ropati, potem jih pride če dalje več iu na zadnje gre ves panj na rop. Od začetka bodo vselej napadeni slabi ali brez-matični panjevi, pozneje pa tudi drugi. Je napadeni panj še vendar nekaj pri moči iu zlasti če ima matico in je sicer vse v redu, se ne poda precej na milost ali nemilost, ampak se brani. In tedaj nastane vojska, v kteri mnogo čebel pogine ter mrliči tla pokrivajo zunaj in znotraj panja. Dokler matica živi, se močen panj ne poda z lepo; še le kedar matica pade, kar se dostikrat zgodi, ker sovražne čete naj bolj na njo pazijo, takrat panj obupa, se malo ali nič ue brani; da še celo ropati pomaga in lastni panj zapustivši z ropnikom potegne.
Čebelar naj skrbi, da bo imel le močne panjeve v čebelnjaku, posebno naj pazi, da ne bo kteri brez matice. Vse špranje panjev naj skrbno zamaže, in naj si prizadeva, da opoldansko solnce ne bo naravnost v čebelnjak pripekalo. Največkrat le prijetin duh medli čebelam skušnjave dela ter jih vabi na rop, če jim pa enkrat ali drugič porata, se res navadijo ter napadajo vsaki panj. Da bi jih hudoben čebelar na rop pošiljal, ali z žganjem k temu prisilil, so veči del le vraže.
Se ropanje začenja, naj čebelar žrelice panja primaši iu naj pusti le kakega pol palca odprtega za izlet. Priporoča se tudi leseno cevko kake tri, štiri palce dolgo, z ilovko k žrelicu prilepiti ali sicer kakor že kdo hoče žrelice podaljšati in vhod otežiti. Domače čebele že pridejo ven in noter, ptuje pa se bojijo; tudi se panj tako veliko ložej napadov brani, kakor če je vse navadno in na široko odprto. (Glej štev. 5. 1. 1874.) - Če vse to nič ne pomaga, je treba napadeni panj iz čebelnjaka vzeti, ter ga 24 ur v kak temen kraj postavili, ali pa čebele iu satovje v drugi panj predejati.
To bi bila tedaj dva domača sovražnika: čebelar sam in njegove čebele. Druge sovražnike čebelne razdelimo v štiri vrste in sicer v sovražnike:
1.	kteri čebele zalezujejo, da jih vjedö;
2.	ktere se na čebelnem životu zarede, ter od njega žive (vgnjide ali zajedavke);
3.	kteri za čebelnim pridelkom sledijo, medom in voskom ter enega ali druzega poškodujejo;
4 kteri iz rastlinstva škodljive snove čebelam ponujajo, ali s škodljivim pitancom jim zavdajajo, da se iz tega kužljive bolezni izcimijo.
Od vsake teh sovražnikov hočemo nekoliko obširniše govoriti.
(Dalje prihodnjič).

Cebelni semenj na Igu.
v. P.
Če še ni prepozno, vam o našem čebelnem semnju sledeče sporočim: Semenj na sv. Lovrenca dan ni bil kaj posebno živahen, ker ni bilo dosti ne blagä, ne kupca. Pripeljali so le kakih 400 panjev (naštel sem jih osebno 380 p.) in sicer iz Želimelj, Golega, Lašč, Roba, Rakitne, Blok, največ pa iz Loža in okoljice; tedaj nenavadno malo. Čebelarji so mi pravili, da so včasih že po 1400 do 2000 panjev pripeljali. Vzrok tega je pač pomanjkanje rojev; ker večidel še toliko rojev niso imeli, kakor plemenih starcev čez zimo. Kar pa jih je bilo tli v semnji, so bili težki; tehtali so boljši panjevi 30—10 //., slabejši pa 20 - 30 <ft. Ceno so bili lastniki od početka nastavili na 6 gld. par; pozneje so se dobili pa tudi po 5 gld. in kaki goldinar namečka. Nekdo je celo dal 47 panjev za 107 gld.
Tudi na veliki Šmarni dan je bilo malo blaga — le 238 panjev, bili so večidel že prekupljene iz Loža in okoljice. Tudi te so bile težke tako, da so kupci iu prodajalci rekli, da saj 30 let takih ne pomnijo. Sploh sem čul, da imajo Ložani najboljše blago, ktero se v ajdi najrajši odebeli. Tehtali so večidel po 50 <11. panj; prodajali so se par po 6 gld. V obeh semnjih se je med po 14 gld. stot dobival. Toliko tedaj vam zamorem o čebelnem Ižanskem semnju poročiti. Žal mi je, da vam ko nezvedenec ne morem bolj vstrezati — izveden čebelar bi bil še marsikaj o sredi množice čebelarjev zvedil. *)
Dopisi.
Iz Črnega vrha nad Idrijo. Letošnji pozni spoinladni mrazovi zapustili so v naših krajih slabe nasledke za čebele. Čebelnjati panjevi so imeli že aprila meseca mnogo zalege, bili so za rojitev že pripravljeni; a v mrzlih, deževnih dneh maja so izmotale trotovsko zalogo, nove pa zarad mraza in pomanjkanja paše nastavljale niso, ravno zato pa imamo do sedaj le malo rojev.
*) Hvala prelepa za poročilo iu za trud , ki ste ga imeli! Zvedili smo v6e potrebno
Pri tej priliki naj omenimo še Kranjski čebelni semenj. Sicer nismo nobenega poročila dobili, kar močno obžalujemo, ampak čuli smo dva čebelarja zelö zelö tožiti zarad nepoštenih prodajalcev. Lani, toži prvi sem dobil polovico brezmatičnih panjev; in letos jaz, se oglasi drugi. Gospod še praša: li ni nobene postave, ktera bi nepošteno kupčijo razdrla, ter kupca velike škode varovala , kakor jo n. pr. pri goveji in konjski živini ?
Na to odgovarjamo: Ne, saj nam ni znana, čebelarstvo je — če tudi ne nepo-stavno — saj pa brezpostavno. Že dolgo se pogrešajo stalne postave o čebelarstvu, zlasti kar se je umuejše čebelariti začelo; v Solnograškem zboru je bila občna tožba zarad pomanjkanja postavodajalstva o čebelarstvu in le en glas, ki je dotične postave tirjal (glej 3. list I. in II. letnika Slov. čeb.), pa še ziniraj čakamo — zastonj!
čebelarji! poprimite se nemudoma premakljivega delovanja, potem bi se dalo kaj pomagati. Kaj ko bi se odločila za vsaki semenj kaka dva izvedena in vestna če-
Paša čebelna je letos le sredna, dasiravno so travniki in senožeti vsi opisani s cveticami; brž ko ne se cvetje zarad poznega mraza ni moglo popolnoma raz-cvesti. V našem kraju pečajo se kmetje obilno s čebelarstvom, ktero jim v ugodnih letih donaša marsikak goldinar dobička. Kteri pristopajo k čebelarskemu društvu, se bodo gotovo tudi poprijeli s časoma umne čebeloreje.
Bodi mi dovoljeno izreči občno željo, naj bi čebelarsko društvo oskrbelo in razdelilo po znižani ceni med svoje ude centrifugalne stroje (medene izme-talnice). (Se bo zgodilo, da le-denarne razmere dopustijo. Glej št. 7 str. 53. — .Vredništvo).
Iz okraja Ribniškega nam čebelarski ud Jan. Nosan poroča, da zarad prehladne spomladi tudi tam niso čebele napredovale, kakor je od začetka kazalo. Rojev je bilo prav malo, (dasi jih je blizo 200 panjev prezimoval, je imel le 51 rojev), in še zelo pozno. Zdaj pa (konec julija) so panjevi prav dobri in čebelni, ter imamo upanje, da bodo roje z medom nadomestile.
Iz okolice Kranja ua Gorenskem se nam pa ravno nasproti poroča, da so prvi roji že o začetku maja bili ter jih je bilo brž preveč, kakor premalo, — 300 do 400%. (Res veliko preveč za dober vspeh! Vredn.) Zdaj (tudi konec julija) so čebele tu sploh slabe; če ne bo kupca za-nje v ajdov cvet, nam ne bo veliko dobička kazalo.
Iz Dolenskega Št. Vida pri Zatičini se nam 20. avgusta poroča: Tukajšnim čebelarjem srčnost če dalje bolj upada. Vsi smo imeli najboljše nade, da bomo imeli v jeseni obilno medu, ker smo imeli malo roje, tedaj prav močne in čebelne panje; al od 8. avgusta dežuje naprej in naprej. Gorkomer kaže zjutraj 7 do 11° R. toplote, da bi si čebele komaj o lepem vremenu ven upale; kaj hočemo po tem takem pričakovati? In res malo čebelni panji so popolno prazni, da bi jih bilo kmalo treba pitati. Močni in čebelni so pač dobri, da bi bilo kmalo naloge treba, da bi bilo kolikaj lepega vremena! Če bi lepo vreme nastalo, se bo še marsikaj zboljšalo; al vendar naj boljši teden nam je zastonj minila. V naši okoljici do Trebnj je gotovo več, kakor 1000 panjev od ptujih čebelarjev v pašo na ajdo pripeljanih. Sploh je okoljica naša prav pripravna za čebelarstvo, ter je tudi če dalje več čebelarjev. Nekdo blizo Zatičine jih ima zdaj 315 panjev. Res lepo število! Ljudje sčasoma spregledujejo, da čebelarstvo lahko mnogo dobička vrže, če je kraj iu vreme ugodno.
belarja, kte.ra bi imela nalogo, vae pripeljane panje pregledovati, ali imajo matico in zalego, ali ne, ter brezmatične odločiti in jim poseben kraj odkazati.
Za primerno povračilo truda bi se dalo lahko poskrbeti. Vemo , da Be nesreča pri prevaževanji lahko primeri ; pa za tako nesrečo mora biti lastnik in prodajavec odgovoren, ne kupec. Prodali bi se tudi brezmatični panji, pa po drugačni ceni. Vemo tudi za sitnosti, ki bi znali zraven biti, pa pri premakljivem delovanji bi ne bile nepremagljive. Tudi pri nepremakljivem satovji je pregledovanje mogoče, toda veliko te-žavniši in kasnejši.
Čebelarji! prevdarite: reč je premislika vredna — znabiti se kdo še kaj boljšega domisli. Na vsak način pa je treba lotiti se premakljivega delovanja, in — (ego autein censeo — jaz pa mislim , je rekel stari Rimljan Kato pri vsaki priliki) se ve da je treba k Kranjskem čebelarskem društvu pristopiti.
O koristi in rabi novejšega čebelarskega orodja.
(Po bar. Rožič-evem ,,Illustr. Bienenzucbtsbetrieb'1.)
Medna izmetalnica.
Medna izmetalnica je eno najnovejših, pa tudi najkoristniših čebelarskih orodij. Je pa izmetalnica na sredobežno moč sostavljen stroj (mašina), podoben amerikanskim strojem za sušenje perila, ter ima namen z vrtenjem med iz satovja izmetati, tedaj satovje izprazniti, vendar pa celega ohraniti. S takim strojem Amerikanci perilo sušijo, ker z naglim vrtenjem in sredobežno (znabiti okrožno) močjo vodo in vlažnost iz perila spravljajo.
L. 1865 je c. kr. major Hruška amerikan-sko perilno sušilnico prvi za čebelarstvo pre-strojil, ter jo medno izmetalnico, nemški „Honigschleuder", krstil. Popravljala, bolj ali manj zboljševala, se ve, da se je do zdaj vedno in zna biti se bo tudi še za naprej, vendar pa je go-nivna moč vedno ista. Navpično vreteno ali kolo, v kterega se satovje postavlja, izmetuje med zarad silne moči naglega vrtenja proti okrožju ter tako satovje popolno do suhega sprazni.
Medno izmetalnico razdelimo v tri posebne in razne dela. Prvi del je rabotna ali mehanična gonivna moč, ktera se razno sostavlja. Dobi se moč navadno s tem, da se vreteno na tečaju z gonivnim kolescem bolj ali manj naglo v kolobar sukati začne, kakor že roka človeška ali druga naturna moč, n. pr. parna, bolj ali manj hitro vrti. Vrteč se gredel sili drugi del stroja, namreč udelane sita ali pleteuice, v ktere se satovje postavlja, ravno tako naglo v kolobar se vrteti. Iz tega nastane sredobežna moč, t. j. moč, ktera iz središča veduo proti okrožju tišči, tedaj reči od srede proti okrožju odbija in odganja. Če je ugodna toplota (za med 17—20 stopinj), odbije in izmeče sredobežna moč ves med iz satovja, kterega vlovi tretji del stroja, namreč kabel ali obud, kteri ali okroglo ali tudi večkotno vrteče se vreteno obdaja. Po stenah obuda se medni tekoči deli stekajo na dno in skozi napravljeno votlino v podstavljeno posodo. Opomnimo pa, da zadelani ali zalepljeni mčd se mora odpreti; to se zgodi s satnim gladilom, ali pa s satnim ježom (glej št. 7 1. 1874). Kedar je unanja stran sata prazna, se sat obrne, ter med tudi iz druge strani izmeče. Tako dobimo naj čistejši med, ker rožnik in zalega v satovji ostane. Vse to delo se naglo opravlja; da se 8 romčekov sprazni, se potrebuje lc kake 3 do 5 minut časa, kakor je človek ravno dela vajen.
Izmctalna plotcnica.
Medne izmetalnice so razne velikosti; nektere imajo le za dva, druge za štiri, še večje za osem romčekov prostora, ter so zato širje ali ožje, visoke pa kakih 20 palcev brez nog.
Kdor še nima premakljivega satovja, pa bi vendar rad po izmetalnici satovje spraznil, naj si napravi izmetalne pletenice, v ktere se spodrezano satovje deva in izpraznuje. Takih pletenic se potrebuje po velikosti izmetalnice več ali manj. Rabijo se pa tudi lahko za pitanje s satovjem, (ker se pletenica, kakor romček s polnim satom, povsod lahko obesi), ter imajo še to dobro, da troti le malo takega pitanca dobijo, le pri konceh, ker skoz luknjice ne morejo, čebele pa, ker manjše, gredo lahko vun in noter.
Dobiček te iznajdbe je za čebelarstvo očiten, kakor beli dan, ker 1. se dobi več medli — pri stiskovanji ali prešauji se vselej mnogo medurazmaže, voščine pa nikoli popolno ne sčistijo — 2. ker se dobiva boljši med — vsa nesnaga zalege ali mrtvih čebel ostane v satovji — 3. ker nam ni treba toliko praznega satovja shrauovati, ktero se le težko nepokvarjeno ohrani, nasproti pa se ga o dobri paši lahko sprazni, kolikor ga potrebujemo in 4. nam je tako lahko mogoče brez škode za pridelek manjši panjeve imeti, več pa rojev dobiti.
Pomislimo še malo, koliki dobiček ima umno čebelarstvo po izmetalnici. Če je res — preiskave in skušnje še niso končane — kar učeni čebelarji n. pr. Gundelah, Donhof, Berlepš in drugi trdijo, da čebele za 1 funt voščin potrebujejo 8 do 15 funtov medu, tako je očitno, koliki dobiček nam daje izmetalnica v dobri paši. Namesto, da bi se pridne čebelice dolgo časa trudile in veliko medu za napravo satovja porabile, jim mi v petih minutah lahko satovja spraznimo, da ga bodo komaj dva dni napolnile. Velik dobiček tega se posebno vidi iu čuti, kedar dobra paša le kratko časa trpi. Na pr. ravno letos je najboljši teden ajdovega cvetja deževalo; drugi teden pa je bilo lepo vreme, pa tudi zadnji čas, da so si čebele še precej dobro opomogle. Močni panji so nanesli, kolikor so praznega satovja imeli. Nek izvrsten čebelar pride enkrat svoje čebele, ktere je v pašo pripeljal, pogledati ter vidi, da nekaj panjev do zadnjega romčeka je vse polno. Nemudoma se vrne po izuietalnico in satovje ob 8. uri zjutraj sprazujeuo, je bilo zvečer tistega dneva spet polno. Izmetalnica nam pa še posredno na drugo vižo žetev pomuožuje. Zdaj namreč nam je mogoče satovje za trotovuo zalego, iz kterega se le množina lenih jedilcev spod-redi, zavreči in pokončati, ter ga namestiti s satovjem s čebelno zalego. Vsak umen čebelar namreč ve, da se sat od sata loči, in da ima uekteri veče satne luknjice ko drugi; dalje je tudi znano, da matica v satovje z večimi celicami nikoli čebelue, ampak vselej trotovno seme zaleže. Od tod pride, da nekteri panj vedno lakoto trpi in še toliko obilno pitan nikoli ne napreduje, ampak vedno slabi. Z izmetalnico vsemu temu v okom pridemo.
Pa ne le, da z izmetalnico lahko več pridelamo, — ampak tudi dobrota medu je boljša postala. Ni sicer med za to slajši, ampak čistejši in lepši. Zdaj
dobimo med čist, kakoršen je sam na sebi; pred pa mu je bilo vedno kaj ptu-jega primesenega, n. pr. sokrovca mrtvih čebel in zalege; iu če se je vse to iztrebilo, se vendar ni dalo zabraniti, da bi ne bili zraven drobci voska in obnožja. Vse to je dalo medli temno barvo, tedaj škodovalo okusu in lepoti. Vse drugače zdaj. Zdaj ne gre z medom druzega, kakor voščene kupice, s kterimi je bil med zalepljen. Tu pa čez kaki dan vse na vrh stopi in druzega ni treba, kakor čez nekaj časa voščeno smeteno posneti. Lep čist med ima pa vselej večo ceno, kakor drugi. Tudi je zdaj mogoče med raznih zelišč ločiti, n. pr. od goršice posebej, lipe posebej, ajde posebej i. t. d., kar pred ni bilo tako lahko mogoče. Tudi tu je cena medu iz raznih zelišč razna.
Dragih in velikih panjev nam zdaj ni treba. Kedar imamo panj poln, si ga po volji spraznimo; ravno tako mnogokrat sitnih in nepriličnih nalog (zarad pomanjkanja prostora ne bo več treba. Če privzamemo k našemu navadnemu panju še polstoječi panj z dvema nadstropjema, ki ravno ni tako predrag in tudi ue prešarast, nam po Slovenskem za vsaki kraj zadostujeta.
Podobe je stroj, kakor že rečeno, okrogle ali večkotne. Po Avstrijanskem je omenjena bar. Rožičeva izmetalnica menda že zdaj naj bolj razširjena, ker je za vsako velikost satovja od 4 do 12 palcev pripravna — pri drugih pa je bilo treba vselej posebej povedati, kako velika naj bode. Baron Rožičeva služi pa tudi enako dobro za nepremakljivo satovje, ker so ji pridjane izmetalne ple-tenice, v ktere lahko vsaki sat denemo. Opomnimo še, da se prav lahko raz-dene — v eni minuti je lahko vse na dvoje — in tedaj tudi lahko znaži, kar je pri družili dostikrat težavno. Če bo treba kdaj kakega popravila, ga bo lahko vsak čebelar sani izvršil, kar je gotovo tudi veliko vredno. Težka bo z vso pripravo, kakih 50—00 funtov: Narejala se bo po želji naročnika z lesenim kolesom z veroco (motozom) ali pa z gorivnim železnim koleseom. Cena bo našim društvenim udom za prvo 7 gld., za drugo 8 gld.
KoneČno še pristavljamo, da iznajdbo medne izmetalnice imajo najbolj slaveči čebelarji n. pr. Dzierzon, Berlepš, Živanski, Vogel i. dr. za največi napredek čebelarstva; vse čebelarske družbe si veliko prizadevajo, da bi se koristna naprava povsod razširjala, in tudi vlada daje velike podpore v ta namen. Toraj bodi s tem tudi vsem našim udom živo priporočena.
Cveteče medimosne rastline.
(R. „Illustr. Bienenzuchtsbetrieb".)
Ivedar otava pokosimo, še le gledamo, da bi na travnikih kaj prirastlo in da bi si s pašo kolikor toliko krme prihranili; tako je tudi nam in čebelam vsaka jesenska cvetlica ljuba, da se za zimo kaj več medii prihrani. Taka medunosna rastlina je malo porajtani „jesenski podlesek" — colchicum autu-
mnale. Nahaja se po travnikih in pašnikih skoraj po vsej Evropi (posebno okoli Ljubljane.)
Korenina podleseka je grčasta ali gomo-ljasta; od zunej temno-rudečkasta, od znotraj bela. Semenske korunčeke še le drugo in tretje leto nastavlja.
Podlesek poganja v jesen po čevlju dolge steblice brez lista; na koncu stebla se razvija lep, rudeč cvet brez vsakega duhii.
Še le spomlad poganja korenina podolgovato ošpičeno temno-zeleno listje ali pe-resca. Cvete pa najbolj meseca septembra in oktobra, včasih tudi še pozneje. Če je vreme ugodno, je podlesek mnogokrat zelö medü-nosen; zatorej čebelam in čebelarjem prav ljub in koristen.
Korenina je strupena in ima posebno draživno moč do želodca, črev in ledic. Ho-	Jcsenski p°<"«<*-
meopati jo pa zelo čislajo, ter v raznih boleznih rabijo. Živini pomaga homeo-patičen izleček pri napenjanji zarad preobjede dostikrat prav čudovito in je za to nevarno nadlogo posebno in lastno zdravilo.
Nov pitanec.
M. Eisner je razglasil 1. 1871 v nekem štajarskem časopisu (Steierischer Bote) sledeče:
Kot čebelar sem sledeče poskušal: Vzel sem jeseu meseca oktobra mošta iz drobnic G bokalov ter sem ga kuhal na žrjavici tako dolgo, da ni bilo več ko še dva bokala; dodal sem potem 1 funt sladkorja, in vso vkuho v posodo shranoval. Mošt je veljal 50 kr. in sladkor 36, tedaj dva bokala 86 kr. (1 bokal medu, pri nas veljä 1 gld. 20 kr.)
12. februarja 1872 sem dal tega medli, ali bolj prav te vkuhe en maselc nekemu bolj revnemu panju. Čez dva dni pogledam in glej koriticejebilo suho, kakor lansko poletje — čebele so vse povžile in do zdaj prav dobro na-predovajo.	_
Voščeno drevo.
Na lanski Dunajski razstavi je bilo v oddelku Japaneške dežele viditi za nas prav zanimivo drevo — voščeno drevo (Bhus cerifera) — namreč deblo in nekoliko vejic z jagodi podobnim sadom. Tudi je bilo nekoliko voska na ogled, kteri se iz jagod voščenega drevesa prideluje. Ker je v Japanu, Kini in sosednih deželah (tudi v Ameriki — v Braziliji) veliko takega drevja, se je začelo tudi veliko tega rastlinskega voska skozi Trst vvažovat, ter bo ceno našega čebelnega voska če dalje bolj tlačilo. (Gl. 9 list 1. 1873).
Priloga „Slov. čeb« št. .9.	73
Zapisnik odborove seje 16. jun. 1874 v Ljubljani.
Pričujoči: Gg. baron Rožič, župn. Jerič in dr. Razlag.
1.	Pogodba, ktero je sklenilo Kranjsko čeb. društvo z društvom Štajar-skim za povzdigo čebelarstva v Gradcu, je bila v dveh izvirnih spisih podpisana in en spis društvenim pismom priložen.
2.	Prošnja čebelarskega društva do vis. c. k. ministerstva kmetijstva za državno podporo je bila prečitana in podpisana.
3.	Prošnje nekterili učiteljev za denarno pomoč, da bi zamogli med počitnicami čebelarsko šolo obiskovati, so bile rešene s tem, da se odgovor odloži do časa, dokler bo prošnja za državno podporo rešena.
4.	Predlogu predsednikovemu, naj bi se v društvenem listu rastline in čebelarsko orodje itd. s kakimi tremi ali štirmi narisanimi podobami razjasno-vale, ter se list po moči in potrebi razširil, je bilo pritrjeno in za to k večem 100 gld. na leto odločeno.
5.	O predsednikovem načrtu zastran potrebnega spremenjenja §. 5. društvenih pravil se je v sestransko posvetovalo in predlog je bil s tem sprejet, da se dvakrat in sicer v listu meseca avgusta in novembra očitno razglasi.
6.	V zadnji seji sprejet predlog, da bi se ne le panj, ampak tudi drugo potrebno orodje udom po znižani ceni dajalo, se reši s tem, da se orodje imenuje, ktero se bo po znižani ceni dobivalo, in imenik s ceno vred razglasi. (Glej priloga B.)
Priloga A k zapisniku odborove seje 16. junija 1874.
Odbor „Kranjskega čeb. društva" razlagaje in dopolnovaje §. 5. društvenih pravil sklene s tem pristavkom, da sklepu čez leto sklican občni zbor pritrdi, sledečo spodaj objavljena sprememba pravil, in sicer glede na-to,
ker je silno potrebno, da se pravice in dolžnosti udov Kranjskega čeb. društva, ki pa živijo in so državljani Ogerskih ali druzih inozemskih dežel, prav očitno in na tanko določijo;
ker tiskarni stroški za dvojni društveni list: „Slov. čebela" in „Ivrainer-biene" vsako leto precej veliko znašajo;
ker je želeti, da bi se društveni list za Vi pole zvikšal ter je tudi sklenjeno v razjasnenje narisane podobe prinašati in se bodo toraj tudi stroški za tisk in papir zvikšali;
ker bo zarad vednega narašanja udov sčasoma treba društvenega raču-narja ali tajnika postaviti;
ker stroški za veliko diplomo društveni denarnici več zgube, kakor dobička obetajo;
in zadnjič glede, da se zna sčasoma vir državne podpore vsušiti in daje tedaj odbor za tak primerljej dolžan poskrbeti, da ne bo društvo brž nehalo, ampak zamore na lastnih nogah stati, zato odbor sklene:
da se za naprej §§. 5. in 7. tako glasita:
§. 5. Društvo je vstanovljeno, kedar več udov Kranjskih čebelarjev in čebelarjev sosednih dežel pristopi; tudi pa zamorejo pristopiti prijatli čebelarstva Ogerskih in ptujih dežel.
Udje društva pa so a) častni; b) dopisovalni; c) vstanovni; d) podpera-jOči, in e) delavni in sicer: 1. ki celoletno plačo odrajtujejo, 2. ki le polovico plačujejo in 3. udje Avstrijanskih iu inozemskih ptujih dežel kot naročniki društvenega lista.
V §. 6. društvenih pravil imenovane pravice vživajo vsi Avstrijanski državljani; čebelarji iz ogerskih in inozemskih dežel, ki niso Avstrijanski državljani, smejo zahtevati le prejem društvenega lista brez stroškov in pravico k društvenim zborom hoditi.
O sprejetji dobijo vsi udje malo diplomo, ktera služi tudi kot izkaznica za vstop k društvenim zborom. Veliko umetno izdelano diplomo dobijo pa le po posebni želji udje, ki plačajo za-njo 1 gld. Za sprejem plačajo udje pri vpisu enkrat za vselej 1 gld., 50 kr. ali 25 kr.
Dolžnosti udov.
§. 7. Udje so sploh dolžni društveni namen povsod pospeševati; posebno pa:
a)	Častni udje nimajo nobenih daljših dolžnosti;
b)	dopisovalni udje so dolžni vsako leto saj za dve do tri tiskane strani izvirnega spisa poslati, sicer se bo njih ime iz števila udov zbrisalo in to v listu naznanilo.
c)	Vstanovni udje plačajo enkrat za vselej 15 gld., potem 1 gld. za sprejem in 1 gld. za veliko diplomo.
d)	Podpirajoči udje plačujejo na leto po 3 gld., potem enkrat za vselej
1	gld. za veliko diplomo.
e)	Delavni udje (Avstrijanski državljani! plačujejo na leto: 1. imenitniši
2	gld., potem enkrat za vselej za sprejem in malo diplomo 50 kr. (Če želijo veliko diplomo 1 gld.), 2. delavni, pa nepremožniši udje (Avstrijanski državljani) plačujejo na leto 1 gld., za sprejem in malo diplomo enkrat za vselej 25. kr. Pravico le polovično letno plačo odrajtovati imajo vsi ljudski učitelji Avstrijanskih dežel in vsi kmetovalci po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Istrijanskem (Primorskem) z vsemi društvenimi pravicami. (Posestniki druzih kronovin, učitelji višjih šol in profesorji plačujejo celoletno plačo).
3. Udje zamorejo pa tudi vsi drugi biti (Avstrijanski in ptuji državljani), ki plačujejo 1 gld. letne plače in enkrat 25 kr. za sprejem, vendar pa druzih
pravic nimajo, kakor da kot naročniki brezplačno društveni list prejemljejo in sicer kterega želijo: nemškega ali slovenskega.
Letna plača za prihodnje leto se navadno vplačuje do konca decembra; kdor do tega časa ne plača, bo iz društva zbrisan. Predsednik zamore — sicer če hoče — letno plačo s poštno povzetnico tirjati; 15. januarja pa bo vsaki, ki ni plačal, zbrisan; list se ne bo dopošiljal in sicer nehajo vse društvene pravice. Kdor pozneje želi plačati, mora plačati kakor vsaki nov ud.
Oglasi za pristop k društvu brez pridejane letne plače ali v denarjih, ali po poštni nakaznici, se ne sprejemajo.
Društveni list premajo častni in vstanovni udje v obeh jezikih; podpe-rajoči, dopisovalni in delavni udje pa v tistem jeziku, v kterem ga želijo. Kdor bi pa želel obojni list prejemati plača 1 gld. več. Kdor pozneje kak prejšui letnik želi, ga dobi za 1 gld. 10 kr.
Kdor si hoče list brezimno od leta do leta po pošti naročiti, mu velja 3 gld. 24 kr.
Sklepi odborne seje so veljavni od dneva razglašenja. Poprejšne ude vendar ne zadevajo, ampak še le za 1. 1875 plačajo spremenjeno letno plačo.
i'riloga B k zapisniku odborne seje ceb. društva 16. junija 1874-
K štev. šesti (glej zapisnik odborne seje IG. junija 1874.) sklene odbor sledeče:
Vsak Avstrijanski državljan kot ud Kranjskega čebelarskega društva ima pravico vsako leto do 7 gld. panjev in druzega čebelarskega orodja po znižani ceni si naročiti.
Denar se mora v listu ali po nakaznici poslati, ker drugač se orodje ne bo pošiljalo.
Vsak naročnik mora do dveh mesecev potrpeti, ker vsem na enkrat, zlasti kedar je veliko naročenega izdelovati, ni mogoče poslati.
Naroča se pri vodstvu društva g. baronu Rožiču (Smerek, P. Pösendorf).
Ime, priimek, stan in stanovanje, pošta in zadnja železniška postaja bodi razločno pisano. Vsakemu naročevanju naj se priloži, za vožni kolek in zavitke od cene naročenega za vsaki goldinar po 5 kr., manj pa ne kakor 16. kr. (Kdor hoče, tudi poštne marke lahko namesti denarja pošlje).
Kdor več naroči, kakor za 7 gld., plača popolno ceno, ne polovično, kolikor je čez 7 gld.
To pravico smejo zahtevati le Avstrijanski državljani takraj Litave.
Sklep zadobi svojo moč precej po razglasu, t. j. 1. septembra t. 1.; vendar ima predsednik pravico sklep ustaviti, če bi društvena denarnica tega premogla.
Čebelarsko orodje udom za polovično ceno:
1. Polležeči društveni panj (b. Rožičev)........1 gld. _kr.
2.	Društveni ležeči panj........	2		25 „
3.	Društveni polstoječi panj (Berlepšev).....	2		25 „
4.	Društveni ležeči panj z dvojno steno........	3		50 „
5.	Trojni strojček (b. Rožičev) za izdelovanje romčekov . .	2		
6a) Medna izmetalnica, izpraznovalnica (Rotschiitz'sche Honig-				
	Schleuder) ..........	7		_
6b) Izmetalnica z železnim kolescom ....		8		_
7.	Satno gladilo........... .	—		45 „
8.	Satni jež..............	—		45 „
9.	Trotnik, trotovnica .............	—		50 „
10.	Matična izgojilnica (b. Rožičeva) za društveni panj . . .	—		75 „
11.	Satne vilice (b. Rožičeve) za vsako širokost panja . . .	—		80 „
12.	Satne vilice neraztegljive za društveni panj.....	—		25 „
13.	Rojna brizgalnica...............	1	n	15 „
14.	Satne klešče.................	—	n	40 „
15.	Zaklopnica, rojni sak (da se roj iz veje ogrene brez lestvice)	1		5 „
16.	Rojna mreža (da se roj precej pri žrelu vlovi) ....	—		90 „
17.	Dratna pletenica b. Rožičeva (za pitanje s satovjem) . .	—		30 „
18.	Dvojno koritice (b. Rožičevo) za pitanje s tekočini medom	—		35 „
19.	Torilce za pitanje s tekočim inedom na tleh.....	—	n	10 „
20.	Kozarec za pitanje od zgoraj...........	—	„	20 „
21.	Kadilnik s tlečo gobo (12)............	—	v	85 „
22.	Dvanajst kadilnih gob vkup...........	—	„	10 „
23.	Pipa čebele pokaditi za nekadivce.........	—	„	75 „
24.	Pipa z enakim namenom iz Štrasburga.......	—		75 „
25.	Dratena kapa se čebelnega pika obvarovati, pokriva vso glavo	—	„	80 „
26.	Dratena naobraznica..............	—	„	50 „
27.	Dratena napolobraznica.............	—	„	30 „
28.	Satni dolg podrezilnik.............	—	„	25 „
29.	Satni kratek podrezilnik podoben zidarski lopatici . . .	—	„	25 „
30.	Snaživna grebljica. krevljica...........	—	„	30 „
31.	Snaživna strguljica..............	-	n	25 „
32.	Špuntna — žlebna žagica za izdelovanje panjev ....	—	„	35 n
33.	Špuntni — žlebni oblič.............	—	„	35 „
34.	Lij ali livnik za pitanje s tekočim medom......	—	„	75 „
Odgovorni vrednik J. Jerič.	Izdavatelj „čebelarsko društvo".
Tisk Bbiznikov v Ljubljani.