Tečaj I\
srédo 16. Grudna 1846
ist 50
Vera.
(Renatus Miinster.)
močno v pers' člověku serčnost hudournik se nesréč odpéra? Kaj usmiljenja, tolažb gasi mu žeje? Koj mu z zaupam spet sercé ogreje ?
Vera !
Kaj mu zaklad vsih znanstev oznanuje, Vsadí v oserčje limbar sveťga mira ? Ljubezin čisto kaj mu navdihuje, In up, ko žal in bolj sercé zdeluje?
Vera!
Kaj bćgnje čverste umerjočim daja, K' jih laž in draž, potuh in mèrz zatéra ? Kaj naslađuje duh z dišilam raja? Kaj roko blago k Bogu nam
veje,
?
pogaja? Vera!
Vsa ta umetnost obstoji iz 3 razdelkov. P e r v o delo je j de se orodje iz mehkiga lesa s pripravno oljnato farbo namaže; drugo delo po posuše nim oljnatim namazku je, de se s pripravno farbo ki je z je sili a m napravljena, orodju da polju b nja podoba terdiga lesa, postavim orehoviga,
češnjeviga , jesenoviga, mahagovine ali pa mar morja; tretje delo pa je, de se doděláno farba nje s firnežem namaže, kteriga zna Heine ve liko boljši napraviti, kakor je naš navadni firnež in kteriga napravo nam je Heine tudi na tanjko
razložil.
Nemci imenujejo to umetnost z eno besedo sploh „M as er n", mi Slovenci jo bomo pa lepotiće nje lesa imenovali. Prednosti te nmetnosti so, de lj zamoremo iz mehkiga lesa napravljenimu hiš n i m u
y
Tud men' naj ona bo na mračnim poti Studene, od kodar čednost in blagost izvira Le njé deržím se
Vse
cerkvenimu in vsimu drugimu orodju ličnost terdiga lesa dati, so take orodja ka
?
?
kor omare
mine, mre
?
- ona nas ne zmoti ; spreminu se upéra
Vera !
?
stol i
5
mize

nice, vrata i.
oltarji
y
priznice, spoved
n
JAIVV ^	* JL	M 9	• Vm 9	▼ VJlill	V/ V^ M JL
pa tudi 3) delj časa terpé
veliko cenejši, zraven tega

kér
se zamore
J°
tudi z mokro cunjo obrisovati, kar se na likanim
Mehkimu lesu ličnost likaniga terdiga dati.
terdim lesu ne sme storiti; 4) se te umetnosti vsak mizar in podobar lahko nauci, de le podobo Večidel vse posvetne reči so le na videz iz- terdiga lesa na tanjko pozná, ktero si pa tudi delane. Ravno tako tudi mizarji delajo dan današnji zamore poprej na popirji narediti in potem po nji hišno orodje kakor mize, omáre, stole, prukei.t. d. delati. Gosp. Heine je več tacih podob na popirji večidel le iz mehkiga lesa, po verhu pa položijo za našo obertnisko solo naredil, kjer jih zamore
likane furnire, ki se svetijo kot luč. Furnira
povikša kupno ceno hišniga
V	. 1 •	I ♦ ' ,	•	I • t
pa
orodja tako, de si manj
vsakdo viditi in si po njih predpodob ali muštrov napraviti. Kčr nam bo gosp.Heine tudi celo rav
premožni ljudje taciga pohištva napraviti ne morejo. nanje, od perviga do zadnjiga, na tanjko popisal
TT	• 1 • i • '	• V 1 •	la t i	i*	I	1	- V1	1	^	1	___ I _ _ • _	m.T	• _ _ 1
dalo
Umni ljudjé so premišljevali. kako bi se temu bomo berz ko bo moć, to podučenje v Novicah na
ne potřebovali povsod dražih znanje dali. Poslednjić še povémo, de je gosp.
pomagati, de bi
furnir, in kako bi se zamogla mehkimu lesu lič- Heine po več liišah v Ljubljani take delà naredil, nost íikaniga terdiga dati? Jn znajdli so tako ktere se zamorejo v pisarnici kmetijske družbe
in tudi pri meni viditi. Tudi v cerkvi pri visoko
Fran čiš kanarj ih v Ljubljani
umetnost, česar nas je unidan gosp. He in c coski malar, prepriča!,'
(IX(111 i^USU. JLA C 1 JI Kj , frEIl-	['»i
ki je po oznanili 49. lista častitljivih
Novic v Ljubljanski obertniski soli zbraním mojstram je Heine pri lepi novi kapelici vrata po ti umet in učencam to umetnost pokazal in jih učil, kako naj se vse to delà. Veliko veselje so nad tem delam
nosti naredil.
Dr. Bleiweis.
imeli in pa tudi
pokazali, de
ki ni preteška, popolnama izučili.
se bojo te umetnosti
i
Nektere vodila za kmete.
Pripravi ječmeni njivo, ko posteljeo neve
sti.— Sej ječmen, kadar breza mačiće poganja Setev pred trijaci da j
j e č m e n k o spet v roka Ovsu
Tudi nase,.zarés sploh koristne Novice so nam trijacih pa lani sostavk podarile, v kterim je bilo rečeno, de je
meso zdravo, in tudi dobriga okusa. In zakaj Konj je nar lepši živina, in njegova piča nar čed-služi globoko zorana, pa spet vléženazem- niši jed. Konj se kermi s senam, ovsam, s travo i. t. d.
Ječmenko imaš v devetih tednih
O
predêr
debelo
e m 1 j
ne?
Sej oves. kadar beli tern
et.
poganja. in dobi ciste vode. Kako studne reci. pobira postavim:
Zgodno sejan oves da teško (jekleno) zernje. raca, gos, prešič, rak, žaba, riba in več drugih, kterih
O
moras
ti
kadar je v trav repe pridelati
y
to je

brano ga převléci, meso radi jémo, in zakaj?
si
y
Kdor misli pod sternišam še mora koj za serpam orati
zató kér je v navadi.
ti treba
De
a ti na brano, kadar
?
epo zavlačuj
Kako obenokoristno bi bilo, ko bi ljudjé, kakor se nekterih deželah godi, začeli sploh konjsko meso jésti, in ga v prid obraćati, in takó presojo pregnali,
V
ze
po
okoli nje
repa
bilno porastla bo, pogostama grebi de konjsko meso ni dobra in zdrava jéd. Koliko dobriga
Nepotrebna skerb pri presajanji dreves.
Marsikteri sadjorejnik misli, de se presajeno drevó nikakor sponašalo ne bo, če se pri přesaje nji ravno tako ne postavi, kakor je od perviga stalo. To je prazna vera: drevó, če se le v dobro
in zdraviga ziveza se po tem takim po nepotrebnim za-verže!	i -
V naših Novicah smo lani brali, de v Detmoldi,
poglavitnim méstu
nekiga
némškiga
knežistva, je bila
12. dan Listopada 1845 velika pojédina konjskiga mesa. Jédcov se je bilo okoli 200 vkupej zbralo, kterim je konjsko meso v raznih napravah pràv dobro dišalo, pa
zemljo in pràv presadi, naj se zasuče kakor hoče bo ravno tako čversto rastlo, kakor na starini mesti. Ni mu treba tedej s kredo ali ilam ali clo z nožem čerke v znamnje narejati, de bi se ravno tako po sadilo, kakor je poprej rastlo.
gotovo
tudi téknilo.
Zgorej imenovani časopis „LjudomiF perpoveduje, de v leti 1814, ko so bili Gdaňsko (Danzig), město na Prus-
so prebi va vci mesta in tudi cela
kim, sovražniki
oblegli.
vojna od samiga konjskiga mesa živeli. Na mizi vojvoda
Rappa se ni vidilo
druziga
mesa, kot konjskiga
y
m
vsim je bilo prav zdravo in všeč.
V Parizi, poglavitnim městu na Francoskim, je več gostivnic, kjer se ljudém konjsko meso kuhano in pečeno perpravlja; meso je nekaj bolji kup od gove-jiga, in vse polno ljudi se vidi okoli
V
ze
miz, kterim konjsko
Zakaj krava zverže
Te nesreće so naslednji vzroki: 1) premlado nakošeno senó, posebno iz močirnih senožet.
tepenje, suvanje in podenje breje krave.
3) če se okoli sv. Mihela ali pa pozimi, kader	meso práv dobro diši.
snega ni, zjutrej zgodej na pašo goni, dokler je Naši stari vojšaki vejo še dobro povedati, kako še trava s slano, roso, gosto in strupeno meglo	so v leti 1796 v Mantovi na Laškim konjsko meso pokrita. Neki kmetovavec se je prepričal, de mu	radi jedli, in kako dobro je bilo. Modri in previdni vojni od tačas nobena krava zvergla, kar jim ne po-	voda Wurmzer je zapovedal konj na stotine poklati,
in tako je skorej pol
klada premladopokošeniga sená več; od tačas
ne pusti
y
de
?
kar
meso dobro nasolili in
ga hraniti,
se njegova živina preveč tepla , leta svojo veliko arrnado prezivel.
s pesmi šulila, in
od tačas. kar bre
podila ali pa
jih krav po sv. Mihelu še pri lepim vremenu pred konjskiga mesa tajil?
Kteri umni in ljudoljubni clovek bo tedaj korist
devetémi zjutrej, pri
gerdim, mokrim
ali pa rnegle
nim clo nobenikrat na pašo spušati ne pripusti.
Oglje zoper
gnjilobo koriina.
Ubog dervár na Francoskim je lani prosil ogîarj
Vém de v početku take vpeljave bi bilo veliko po-sméhovavcov in nasprotnikov, pa saj vsaka dobra reč protivnike najde, poslédnjič pa vender vse vpore premaga.
Koliko nasprotnikov ali zopernikov je v početki
zdaj stari ljudjé perpovedu-
naš
dragi korun
imel
y
še
y
ktei stil i
je
f •
y
za ogianjo oliko og
derva sekal, de naj bi mu perpu
jejo. Nekterim je bil strupén, drugim škodljiv; in
(r »
lejte,
1 j e n i g a
prahu na njivo
peljati
kako se je sčasama ljudém perkupil Ï Stari in mladi,
y
kjer je imel korún, zelj
in
epo
sajeno. Potresel je
bogati
m
revni, gospod in kmet, vse ga je spoštovalo in
lejt
njivico in g zih njiv, Letašnjo spomlad
k
J
d
tal v
edi dru
čislalo, in Bog bi hotel, de bi

še kaj bilo ! Kaj bo,
je sosedam gnjiloba ves koriin pokoncala
ako nam slovó da Î
y
ko je
pet koriin sadil, je v vsako
(Konec sledi.)
jamico zraven njega tudi eno
pest oglj
djal
na koncu Maliga t
rej na pol palca debelo
z oglj em
îniga prahů per pa je celo njivo sko posul. Nismo
Zahvaljne drobtinice na koncu
se zve
N
dili, kakó se mu je letas ta skusjija obnesla. Mi imamo
leta.
> jezik ne more dopovedati, kakšno veselj oljo kmetijskih in rokodelskih Novic
w
v
malo zaupanja na take pomocke de naj jih skusi, kdor more in hoče
under jih oznanimo
Boga zavoljo
ob cut i mo.
velike
y
serci za^
Nikoli ne moremo zadosti zahvaliti milosti, ktero je zdaj na Slovenijo izlil, de je toliko
i si
Konjsko meso zdrava in tečna jed!
V Dre zda vi (Dresden) v Saksonski deželi na
slovenskih učenih mož toliko prizadevajo, nas obtesati in
večno srečo doseći.
z blagim duhani navdal, ktei
ogladiti,
de bi za
gli časno in
1
V malo letih vidimo
eliko popravlj
Némškim izhaja že trétji tečaj časopisa pod napisam v našim predragim jezik
Pa
entier naj nam dovolij
yy
Ljudomil" ( Menschenfreund ), kteriga namen je: miloserc-
nost do žival v sercili ljudi oživiti, in se tako neusmi-Ijenimu terpinčenju ali mučenju žival v brambo staviti.
V tem perljudnim časopisu se bere, de so umni
A v .
reci
y
de se nam dozdeva. de bi pràv bilo med besedama
r>
h
„zlahno" in žlahtno" razlocek delati. Zakaj os pod" je plemenitnik; „žlahtni fant" bi pa pome
»
nilo
yy
fanta iz žlahte
iz
odii
u
1.
t. d
in častiti mozje mesta D rez dave, ki steje vec ko <>3 jezér ljudi, se pogovorili in sklenili, konjsko meso ku-
ako
povati in za zivez oberniti, zaklanih zdravih konj na prodaj dobe
jsposka me,so za zdravo poterdi.
ga le od/V mesnici
y
in ako go
Z veseljem smo pričijoči dopis přejeli, zató smo tudi ceiiga
v natis dali; berž ko bo moc bomo natisnili tudi temu dopisu priložene sostavke.
Busje, Poljci, Cehi in vsi drugi Slovani, ki imajo to besedo , ne delajo razločka med žlahno in žlahtno, temuc
2. Razveselili so nas s „Proglasam zastran noviga
slovenskiga
1 o v n i k
in
1
v 8
tekoci

leta
Pa nekaj naj nam bo dovolj
listi i. t. d.
de
bi nam slovnik še bolj dopadel, ko bi bil
V •
reci sto

1
ki, za potrebe Slov
naprav
3) Ser
se zahv alimo vsim, ki pomagajo h
V •
Cl
stosti našiga predraziga jezika. Pa vender za dve laski
pri nas terdo vkoreninjeni besedi
bi jih ne overgli,
prosimo, de slovenskih ne dobili
4) Serčno se zahvalimo nam pràv pràv
ostarija in bokal dokler bi pravih lepih
liko pratiko, ktei
dopade za
mnog
reči.
eselimo, de ni zadej v spremini
Pa tudi zató se
lune nevedniga vre
naddnevne znamnja vi zasmehu neobtesanim v pratiki stoje
leta tudi
em en k nobeni rabi. te muč le h
menskiga prerokvanja, in želimo, de bi prihodnje clo nič ne brali od vremenskiga prerokvanja, kér
3
?
tim
5. Serčno Jih zahvalimo za popi i mescu : noviga pametniga imena
imena
w
J
deseti m u teško
cakamo. In per leti priliki povémo , de smo z sercam v 48. listi tretjiga tečaja sostavk : Listopada na tište Slovence,
gmjenim
V

Prošnja
ki ga Listovgnoj ime
nu j ej 0
u

brali
4
6. Ser
Jih zahvalimo poleg druzih koristnih
bukev z prosimo
P
del
11
buk
za kmet
Za d
»
zakaj okoli nas ni kaj umnih zivinozdravitelj
7. Sercno Jih zah\
za vse
prosimo, de bi nam tudi kader se kako
• v
lil nj
5
111
d
rj
pi

to v Novicah oznanili. Teško smo sli
šali prepiranje zavoljo polgoldinarjev přetečeno spom
lad
6
8. Ser
Jih zahvalimo za vse novine
7
m prosi
mo
1
de bi nam zanaprej, kader bi potrebnih naukov
v
se
v •
več novic naznanovali. Sosebno od
; pole
manj potřebovali
misijonarjev in razširjenja s. vére radi slišimo te ira
Oř «
pa tudi druzih veselih in žalostnili novic.
9. Sei
želimo, de bi se naše Novice v prihod
„Slovenski Časopis" namesto „kmetijske in ro
ovice" , imenovale. 8)
nje: kodelske \
pišejo in govorijo žlalitno; ravno tako tudi razlagajo ca-stitljivi gosp. IVI urko to besedo v svojim besedniku, ki nam je se zmirej vsakdanji ljubi pomoćnik. Ipavcam in tudi ne-kterim Dolencam navadni izrek „žlahno" ne pomeni nie druziga, kakor ,,ž 1 ahtn0"; kér pa oni sploh vse slovenske besede mehkeji izrekujejo, zamolcé v govorjenji t in
ga
tudi ne pišejo. Kér je našim ljubim ipavcam
kakor se
nič
nismo, in ko
vedli
nic
Saj to dobro vémo, de mi , de bi te naše želje tovaršije ne dobile, bi Jim
pisali ne bili; upajoči pa kaj več (učenih) glav
tega
h naši strani dobiti, smo Jim odkritoserčno svoje želje razodeli.
20. Listopada 1846.
Njim pokorni služabniki kmetiški bravci v Kamnjim, na srednjim Ipavskim.
Off las
milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa
zastran Alojzjevša.
(Dalje.) *
Premoženje škofijske mladenšnice.
I.
Pricijoca in prihodnja zaloga mladenšnice naj
ob
stojí iz následujih skladov :
iz dvajset
tavzent goldinarjev
srebra, ki jih
jez hocem dati za osnovo stanovitniga premoženja, iz kterih obresti bo vsako leto deset mladenčev stanovanje in
in pa iz tistih dones-
živež v mladenšnici dobivalo
pomnozenje tega stanovitniga premo
blagoslovam
od mašnikov in drugih ne
kov, kterih v ženja z božjim duhovnih dobrotnikov še pričakujemo; — 2J iz vkladov (štifting ), iz kterih bo po volji dobrotnikov vsako leto eden ali pa več mladenčev v Alojzjevši stanovanje in
morajo
živež
dobivalo; taki vkladi
za vsaciga mladenča
2000 gold, snesti, de bo vsakoletna obrest 100 gold, vergla; zraven tega pa tudi želimo, de bi dobrotniki pri tacih napravah bolj na občinski prid, kakor na posa-mesne zadevke glédali, de bi se vživavcam te dobrote
zavéze ne nakladale, ktere bi se z namenam te mladenšnice pràv zediniti ne dale ; — 3) iz doneskov tacih dobrotnikov, kteri čeravno sami za se niso v stani enimu
ali vec mladencam prosto stanovanje v mladenšnici za-
gotoviti, se bojo morebiti z več drugimi v tako napravo
eniga ali več izre-
ali
saj takó zdruzili, de bi za zivez
jencov potrebni znesik vsako leto vkupej spravili in mladenšnici zročili; — 4) iz vsakoletnih skladov škofijske duhovšine, ktere bo ona po zgorej imenovanim redu vsako leto dvakrat za tekoče stroške mladenšnice ali po tehan-tih ali na ravnost 11a škofijo pošiljala ; in pa 5) iz vsih druzih za mladenšnico nabranih milih darov, poslednjih sporočíl i. t. d., kteri se bodo po volji dobrotnikov ali v
množitev stanovitniga premoženja naložili, ali za tekoče
potrebe mladenšnice obernili.
na tem veliko ležece, se jim bo prihodnjic njih il. Vodstvo mladenšnice in oskerbništvo nj eni ga
kaže
volja spolnovala in ne bomo jim branili ,,žlahno4í pisati. Oni nam pa vunder nasproti morajo tudi to dovoliti, de ne bomo razlocka dělali med „ž la h no" in „žlahtno", kér bi po tem takim predeljec zašli. Namesto „žlahtnik" (Ade
beseda žlalitnik (Adeliger) in pa žlahtnik (Anverwand- pitelski veliki namestnik
v ^ t	»<■	V •	V	é •	V	m	Ji
premoženja.
Pravi oskerbnik vsiga premoženja je in ostane vsak-ulK3I1. „„...vo^ „U1I4II(111JV	dajšni škof Ljubljanski, in ako bi utegnil škofijski
nam je veliko ljubši beseda „p 1 e m e n i t n i k, kér sedež brez škofa biti, tačasni škofov namestnik: ka-
ter) bi utegnila večkrat zmešnjavo napraviti, ce postavim rečemo: žlahtnik je bil tukaj — ne vémo, ali je bil kdo od žlahte, ali kak zla h ten gospod.
(gen eral-vikar )

in sicer tako.
de nima nobeni gosposki v ti reci odgovora dajati, ravno tako tudi viši vodstvo in viši varstvo cele naprave samo
Gospod Cafov imajo obširniši namen s svojim besednikam. njemu
in sicer edinimu
gré. Pod njegovo obla st jo
2
njegovih poveljih vladuie
3
Tudi te dve besedi vam ne bomo overgli; sej imajo tudi samo, V njegovim línem m po
Celil, Poljci, Horvatje i. t. d. veliko veliko ptujih besedi. 0d njega postavljeni duhoven mladenšnico, plačuje iz
Prevelika čistost jezika bi utegnila nerazumnost biti.
Pratikarji bojo javalne kadaj prorokova nje vremena opustili, ceravno vedó, de prazno slamo mlatijo. Naj pogledamo kakoršno si bodi pratiko, vsaka vsaka prerokuje
4
vřeme.
Ob no^
im leti bomo Slov
d
se imena mescov na
5
ponudbo dali Ko bi nam t
9
k
casa
kakor
dobre volje
založnih denarjev, ki jih od škofije sčasama prejema, kar je za vsakdanji živež izrejencov in cele družine potreba, plačuje pa tudi druge hišne potroške po prijetili uka-zih, vse prejemke in izdajke na tanjko zapisuje, in vsako leto obrajt škofu položi.
De pa premoženje tako rekoč pred očini cerkve
drugi del .,bukev za kmeta" dokončati, že davnej bi drag Slovenci <
enci obljubljeno nam manjka ! Ali ga
knj
Za take reči
5
pro
7) Kar koli le moremo, vselej radi storimo.
> v rokah imeli. Ali casa, casa kdo kaj na prodaj? naj nas bravci vselej podregajo.
ocitno stoji, in de vstanovniki in dobrotniki naznanje dobé, kako so bili skladi v potrebe mladenšnice obernjeni, se bojo s škofovim razpisam vsako leto prejemki in izdajki duhovšini 11a znanje dali, pa jim bo tudi povedano, kaj
To
pa
more
na voljo dana. De N
prememba nadp

Nov
nam ni
me
naj tedej ime N
in
k 0 d e 1 s k
ne pjsej
reci, vsak vidi, ki

samo od kmetijskih
le en list v roko vza-
je pa obširniši, temuc spi naroda!
pri starim ostane; njih obsežik »no omikanje slovenskiga
Vredništvo.
■

2 O©
se je s přejetími blagodari zgodilo, koliko je izrejencov v mladenšnici i. t. d.
Domaćinstvo. Peter Klepec, silni slovenski junak.
drug
Kér sicer mladenšnica nekakoršnih dohodkov od kake strani nima dočakovati, temuč svbj obstanik samo
Ko sonce nam svéti predédov spomin Na nebu človeškiga djanja.
na prosto voljne sklade škofijske duhov brotnikov opira; torej tudi deželske g<
v •
in
drusrih do
©
Í.
Lstno izrocilo.
Koseski.
poske nimajo nič
Med druge slovenske
junake , kterih
spomin se ni
govoriti per oskerbníi te
zaloge
in sploh cele naprav
vender Ljubljanski skoť memo tega ne bo opustil
y
^ ? za
na papirji, sliši tudi nas silni junak Peter Klep Od letéga sim slišal v O s il ni ci tole pripovedovati
voli
pi
cesarske varstvine in
ogledne
pravice
gled
števila izrejencov in stanu razkazanjem prejemkov in izdajkov nima poglavarstvu 11a znanje dati.
zaloge
višima
s
sako leto plohnim
Njega dní je bila sti
ojska 11a sveti. Velika
derhal
c. k. dežel- kim kralj
ki
nikov je pergromela po Hrovaškim za né kteri jim je ušel s svojimi vojaki 11a hrib
se od tistig
y
casa ..Kraljev Verh" imenuje
»
(Dalj
sledi.)
azniki so se unkraj Kralj
Dopis iz Zadra.
Zavoljo slabe letine, ki je letas v D aim a ci i bila,
I MfĚĚm mÊ Sov— Verha v neki dolini vta-
pa je bil 11a Kraljevim Iz sovražnikoviga tabra je peršel sleherni dan
borili , kralj s svojimi Verha.
ojak
se je to zimo lakote bati, in ze se je zató dosihmal veliko cam, ter je králj
cverst korenjak, ki je mislil, de mu 2:a ni
par
pod son
na vse usta zabavljal, in jih na
več tatvín in ropanja přiměřilo kot lanjsko leto. Korún koražo klical. Ko se je permérilo. de je ošabni ptuj
je tudi naHrovaskim, od kodar
ga v Dalmacijo na
prodaj vozijo
1
silno
nekiga dne spet kralj
in
cr
ř-»
njil; vsaj ťisti, kteriga v Zadar se razserdi Peter Klep
njegovim
ojakam zabavljal
?
perpeljejo, ni za vžiti.
Kaj je neki
gosp
Kletet a
junak 11a glasu, zgrabi svoj
primoralo, de je po mnogih časopisih novico zatrosil, de
mec in dêre na osabniga ptujca. Kér tačas še niso stre
ljal
se vrisneta z meči, in krepka Pet
desnica
v Dal m a ci i z velikim dobickam indigo prideljujejo ? podêre ošabneža hitro na tla. Sovražniki to viditi Majhno poskušnjo so sicer z njo naredili, pa vse je le pri berêjo svoje kopita, ter pobe
Někdo tudi v Dunajskih Novicah Kralj s svojo vojno pertisne
gnejo
ga
poskusnji ostalo. —
vseskosi Dalmatinski šampanjar na prodaj sili in
na vso moč hvali, akoravno je slehernimu znano, de naš sednim hrovaškim sêlam v zahv šampanjar ne veljá nič.
, po-
čez hribe in doline njimi in vse pokon-
S svojo domovino potegniti, plemstvo podelj
ca. Osilnicanje pravijo, de je bilo njim in nekterim so
alo Petr ovi ga junaštvi
je lepa reč, pa to se mora vselej le za resnieo in pra
sicer ji je negodna hvala bolj v škodo
y
VI CO
zgoditi,
nosti zgubili
kteriga so pa njih stari po nemar
y
kot v prid.
Dopis iz Krasice v Istrii
Kér preljube N
od našiga kraja še cio
nič
To in nic vec nisim mogel zvediti od téga junaškig sina Slovenije. Popraševal sim po pésmi, ktera se mo rebiti od njega poje, tode v Osiln diti za njo. Kdor je z Osilničani in s
nisim mosrel zvé
sosédnimi hrovaškimi
ni so pisale, Vam pošljem naslednj
stiče , ce Vam
seli bolj znan kakor jez , bo morebiti kaj več
edel od
te
bojo vsec.
vV
V

junaka


) Teško de bi saj na sosednim Hrovaškim
nobene pesme od tega slavniga možá ne peli
fit
Tergatev je bila pri nas prav bogata in veliko po- Serb in Cei
Kakor
p r ej de
y
kakor druge
čiKui uiu^c leta. Grojzdje je bilo lepo in zdrav v, kov, ravno iaKo onranjujeia mai tirovai m »lovene je bilo veselje viditi, pa tudi popolnama zrelo, 8p0min svojih silnih junakov po pesmih prihodnim rodo
T . f«	•	• __• 1 *______________ I _ ___I	i	____.	_	_	.

kov
prepévata hrabre čine svojih juna
ravno tako ohranjujeta tudi Hrovat in Slovenec

kér v celi Isti
ejci
tako na popolno zrelost
vam
dja ne gledajo, kakor okoli Buj. Cena letašnj
Morde bi se dalo tudi imé preganjani
kralja
^ 1 U ) U JI» »V (5,v J 7 --------~----- -
vina je dozdej še niska; kér pa

naše
vina se le ob
zvéditi? Na moje vprašanje , kdo de je bil preganjani
Malim ti
in še pozneje na prodaj
kralj
y
je bilo odgovorjeno
grejo,
prave cene pri ti prici ne morem povedati, toliko pa je
Vam njih se je vže davno pripetilo
u
yy
To sam drasri Bos: zna, to
©
©
(Ko
sledi.)
gotovo,
de vedro nar bolj
čez
4
cr
oldinarj
Oli
SO V
přidělali in komaj toliko
y
kar
ga
foska ne velja veliko
kraji letas malo bojo domá potřebovali;
našim
0
Ć u b r á n k
ozek jezik krajnske dežele. Leží ob Kop i in
line. Osilniška
Proti
silili
eti
in dež so mu škodovali. Okoli Pirana je
bil pa pridelk veliko boljši.
Poleg naše reke (Kvieto) že odnekdaj divje želve
farna cerkev ima šo zdaj likrat kervožejni Turki razsajali.
hočévske pla
terden tabor, okoli kteriga so ve
**) Tudi gospod P
K1 epc
Pisatelj
(šildkrote) prebivajo, ki so dvoj
pie
navadne
Petra stavku
encan so nam podali povest od glasovitia ktero bomo po dokončanim pričijočim so
Novicah natisniti dali
Vredništvo
so belkaste
druge
pa
nkaste in z nekoliko daljšim
repam.
bregovih
ledaj
Belkasto pleme prebiva na suhim in skalnatih
nkaste pa
ijo v
čirjih, in ko člověka
zag
y
1 v • •
bez 1 j
pred njim
kakor druge lažij
z e 111
Ijovodnice. Meso obojiga plemena je dobro in nic slabsi od tistih , ki vam jih i z druzih krajev v Lj ubijano vozijo ; jib
želv
e černiga plemena imajo rumene noge. Kmetje jedó, imajo pa večidel po eni ali po dve pri sebi
v hiši, kér mislijo de nekoliko kapljic zelvine kerví pomaga zoper bolezni, ki izvirajo iz
hla jenj a.
°*orke
»
li

P
Pr
vsem tem pa imajo naši kmetje zd
nika v veliki časti, in tudi ubo kličejo, če le nekoliko zbolijo.


koj 11a pomoč po
S k
je tudi pri nas letas zalostna
y
zelje
Cena
v «
in repa pa sta se pràv práv dobro obnesla. F. Vidmar.
Lepa hvala castitljivimu gosp. dopisniku, kteriga prosimo,
kraje.
Kraj nj
cez
centa
centa
de bi nam večkrat kaj pisali.
Vredništvo.
S peh brez kože 15 gold cent.
kraje, in pol.
kožo pa 15 gold