Tečaj I\ srédo 16. Grudna 1846 ist 50 Vera. (Renatus Miinster.) močno v pers' člověku serčnost hudournik se nesréč odpéra? Kaj usmiljenja, tolažb gasi mu žeje? Koj mu z zaupam spet sercé ogreje ? Vera ! Kaj mu zaklad vsih znanstev oznanuje, Vsadí v oserčje limbar sveťga mira ? Ljubezin čisto kaj mu navdihuje, In up, ko žal in bolj sercé zdeluje? Vera! Kaj bćgnje čverste umerjočim daja, K' jih laž in draž, potuh in mèrz zatéra ? Kaj naslađuje duh z dišilam raja? Kaj roko blago k Bogu nam veje, ? pogaja? Vera! Vsa ta umetnost obstoji iz 3 razdelkov. P e r v o delo je j de se orodje iz mehkiga lesa s pripravno oljnato farbo namaže; drugo delo po posuše nim oljnatim namazku je, de se s pripravno farbo ki je z je sili a m napravljena, orodju da polju b nja podoba terdiga lesa, postavim orehoviga, češnjeviga , jesenoviga, mahagovine ali pa mar morja; tretje delo pa je, de se doděláno farba nje s firnežem namaže, kteriga zna Heine ve liko boljši napraviti, kakor je naš navadni firnež in kteriga napravo nam je Heine tudi na tanjko razložil. Nemci imenujejo to umetnost z eno besedo sploh „M as er n", mi Slovenci jo bomo pa lepotiće nje lesa imenovali. Prednosti te nmetnosti so, de lj zamoremo iz mehkiga lesa napravljenimu hiš n i m u y Tud men' naj ona bo na mračnim poti Studene, od kodar čednost in blagost izvira Le njé deržím se Vse cerkvenimu in vsimu drugimu orodju ličnost terdiga lesa dati, so take orodja ka ? ? kor omare mine, mre ? - ona nas ne zmoti ; spreminu se upéra Vera ! ? stol i 5 mize nice, vrata i. oltarji y priznice, spoved n JAIVV ^ * JL M 9 • Vm 9 ▼ VJlill V/ V^ M JL pa tudi 3) delj časa terpé veliko cenejši, zraven tega kér se zamore J° tudi z mokro cunjo obrisovati, kar se na likanim Mehkimu lesu ličnost likaniga terdiga dati. terdim lesu ne sme storiti; 4) se te umetnosti vsak mizar in podobar lahko nauci, de le podobo Večidel vse posvetne reči so le na videz iz- terdiga lesa na tanjko pozná, ktero si pa tudi delane. Ravno tako tudi mizarji delajo dan današnji zamore poprej na popirji narediti in potem po nji hišno orodje kakor mize, omáre, stole, prukei.t. d. delati. Gosp. Heine je več tacih podob na popirji večidel le iz mehkiga lesa, po verhu pa položijo za našo obertnisko solo naredil, kjer jih zamore likane furnire, ki se svetijo kot luč. Furnira povikša kupno ceno hišniga V . 1 • I ♦ ' , • I • t pa orodja tako, de si manj vsakdo viditi in si po njih predpodob ali muštrov napraviti. Kčr nam bo gosp.Heine tudi celo rav premožni ljudje taciga pohištva napraviti ne morejo. nanje, od perviga do zadnjiga, na tanjko popisal TT • 1 • i • ' • V 1 • la t i i* I 1 - V1 1 ^ 1 ___ I _ _ • _ m.T • _ _ 1 dalo Umni ljudjé so premišljevali. kako bi se temu bomo berz ko bo moć, to podučenje v Novicah na ne potřebovali povsod dražih znanje dali. Poslednjić še povémo, de je gosp. pomagati, de bi furnir, in kako bi se zamogla mehkimu lesu lič- Heine po več liišah v Ljubljani take delà naredil, nost íikaniga terdiga dati? Jn znajdli so tako ktere se zamorejo v pisarnici kmetijske družbe in tudi pri meni viditi. Tudi v cerkvi pri visoko Fran čiš kanarj ih v Ljubljani umetnost, česar nas je unidan gosp. He in c coski malar, prepriča!,' (IX(111 i^USU. JLA C 1 JI Kj , frEIl- ['»i ki je po oznanili 49. lista častitljivih Novic v Ljubljanski obertniski soli zbraním mojstram je Heine pri lepi novi kapelici vrata po ti umet in učencam to umetnost pokazal in jih učil, kako naj se vse to delà. Veliko veselje so nad tem delam nosti naredil. Dr. Bleiweis. imeli in pa tudi pokazali, de ki ni preteška, popolnama izučili. se bojo te umetnosti i Nektere vodila za kmete. Pripravi ječmeni njivo, ko posteljeo neve sti.— Sej ječmen, kadar breza mačiće poganja Setev pred trijaci da j j e č m e n k o spet v roka Ovsu Tudi nase,.zarés sploh koristne Novice so nam trijacih pa lani sostavk podarile, v kterim je bilo rečeno, de je meso zdravo, in tudi dobriga okusa. In zakaj Konj je nar lepši živina, in njegova piča nar čed-služi globoko zorana, pa spet vléženazem- niši jed. Konj se kermi s senam, ovsam, s travo i. t. d. Ječmenko imaš v devetih tednih O predêr debelo e m 1 j ne? Sej oves. kadar beli tern et. poganja. in dobi ciste vode. Kako studne reci. pobira postavim: Zgodno sejan oves da teško (jekleno) zernje. raca, gos, prešič, rak, žaba, riba in več drugih, kterih O moras ti kadar je v trav repe pridelati y to je brano ga převléci, meso radi jémo, in zakaj? si y Kdor misli pod sternišam še mora koj za serpam orati zató kér je v navadi. ti treba De a ti na brano, kadar ? epo zavlačuj Kako obenokoristno bi bilo, ko bi ljudjé, kakor se nekterih deželah godi, začeli sploh konjsko meso jésti, in ga v prid obraćati, in takó presojo pregnali, V ze po okoli nje repa bilno porastla bo, pogostama grebi de konjsko meso ni dobra in zdrava jéd. Koliko dobriga Nepotrebna skerb pri presajanji dreves. Marsikteri sadjorejnik misli, de se presajeno drevó nikakor sponašalo ne bo, če se pri přesaje nji ravno tako ne postavi, kakor je od perviga stalo. To je prazna vera: drevó, če se le v dobro in zdraviga ziveza se po tem takim po nepotrebnim za-verže! i - V naših Novicah smo lani brali, de v Detmoldi, poglavitnim méstu nekiga némškiga knežistva, je bila 12. dan Listopada 1845 velika pojédina konjskiga mesa. Jédcov se je bilo okoli 200 vkupej zbralo, kterim je konjsko meso v raznih napravah pràv dobro dišalo, pa zemljo in pràv presadi, naj se zasuče kakor hoče bo ravno tako čversto rastlo, kakor na starini mesti. Ni mu treba tedej s kredo ali ilam ali clo z nožem čerke v znamnje narejati, de bi se ravno tako po sadilo, kakor je poprej rastlo. gotovo tudi téknilo. Zgorej imenovani časopis „LjudomiF perpoveduje, de v leti 1814, ko so bili Gdaňsko (Danzig), město na Prus- so prebi va vci mesta in tudi cela kim, sovražniki oblegli. vojna od samiga konjskiga mesa živeli. Na mizi vojvoda Rappa se ni vidilo druziga mesa, kot konjskiga y m vsim je bilo prav zdravo in všeč. V Parizi, poglavitnim městu na Francoskim, je več gostivnic, kjer se ljudém konjsko meso kuhano in pečeno perpravlja; meso je nekaj bolji kup od gove-jiga, in vse polno ljudi se vidi okoli V ze miz, kterim konjsko Zakaj krava zverže Te nesreće so naslednji vzroki: 1) premlado nakošeno senó, posebno iz močirnih senožet. tepenje, suvanje in podenje breje krave. 3) če se okoli sv. Mihela ali pa pozimi, kader meso práv dobro diši. snega ni, zjutrej zgodej na pašo goni, dokler je Naši stari vojšaki vejo še dobro povedati, kako še trava s slano, roso, gosto in strupeno meglo so v leti 1796 v Mantovi na Laškim konjsko meso pokrita. Neki kmetovavec se je prepričal, de mu radi jedli, in kako dobro je bilo. Modri in previdni vojni od tačas nobena krava zvergla, kar jim ne po- voda Wurmzer je zapovedal konj na stotine poklati, in tako je skorej pol klada premladopokošeniga sená več; od tačas ne pusti y de ? kar meso dobro nasolili in ga hraniti, se njegova živina preveč tepla , leta svojo veliko arrnado prezivel. s pesmi šulila, in od tačas. kar bre podila ali pa jih krav po sv. Mihelu še pri lepim vremenu pred konjskiga mesa tajil? Kteri umni in ljudoljubni clovek bo tedaj korist devetémi zjutrej, pri gerdim, mokrim ali pa rnegle nim clo nobenikrat na pašo spušati ne pripusti. Oglje zoper gnjilobo koriina. Ubog dervár na Francoskim je lani prosil ogîarj Vém de v početku take vpeljave bi bilo veliko po-sméhovavcov in nasprotnikov, pa saj vsaka dobra reč protivnike najde, poslédnjič pa vender vse vpore premaga. Koliko nasprotnikov ali zopernikov je v početki zdaj stari ljudjé perpovedu- naš dragi korun imel y še y ktei stil i je f • y za ogianjo oliko og derva sekal, de naj bi mu perpu jejo. Nekterim je bil strupén, drugim škodljiv; in (r » lejte, 1 j e n i g a prahu na njivo peljati kako se je sčasama ljudém perkupil Ï Stari in mladi, y kjer je imel korún, zelj in epo sajeno. Potresel je bogati m revni, gospod in kmet, vse ga je spoštovalo in lejt njivico in g zih njiv, Letašnjo spomlad k J d tal v edi dru čislalo, in Bog bi hotel, de bi še kaj bilo ! Kaj bo, je sosedam gnjiloba ves koriin pokoncala ako nam slovó da Î y ko je pet koriin sadil, je v vsako (Konec sledi.) jamico zraven njega tudi eno pest oglj djal na koncu Maliga t rej na pol palca debelo z oglj em îniga prahů per pa je celo njivo sko posul. Nismo Zahvaljne drobtinice na koncu se zve N dili, kakó se mu je letas ta skusjija obnesla. Mi imamo leta. > jezik ne more dopovedati, kakšno veselj oljo kmetijskih in rokodelskih Novic w v malo zaupanja na take pomocke de naj jih skusi, kdor more in hoče under jih oznanimo Boga zavoljo ob cut i mo. velike y serci za^ Nikoli ne moremo zadosti zahvaliti milosti, ktero je zdaj na Slovenijo izlil, de je toliko i si Konjsko meso zdrava in tečna jed! V Dre zda vi (Dresden) v Saksonski deželi na slovenskih učenih mož toliko prizadevajo, nas obtesati in večno srečo doseći. z blagim duhani navdal, ktei ogladiti, de bi za gli časno in 1 V malo letih vidimo eliko popravlj Némškim izhaja že trétji tečaj časopisa pod napisam v našim predragim jezik Pa entier naj nam dovolij yy Ljudomil" ( Menschenfreund ), kteriga namen je: miloserc- nost do žival v sercili ljudi oživiti, in se tako neusmi-Ijenimu terpinčenju ali mučenju žival v brambo staviti. V tem perljudnim časopisu se bere, de so umni A v . reci y de se nam dozdeva. de bi pràv bilo med besedama r> h „zlahno" in žlahtno" razlocek delati. Zakaj os pod" je plemenitnik; „žlahtni fant" bi pa pome » nilo yy fanta iz žlahte iz odii u 1. t. d in častiti mozje mesta D rez dave, ki steje vec ko <>3 jezér ljudi, se pogovorili in sklenili, konjsko meso ku- ako povati in za zivez oberniti, zaklanih zdravih konj na prodaj dobe jsposka me,so za zdravo poterdi. ga le od/V mesnici y in ako go Z veseljem smo pričijoči dopis přejeli, zató smo tudi ceiiga v natis dali; berž ko bo moc bomo natisnili tudi temu dopisu priložene sostavke. Busje, Poljci, Cehi in vsi drugi Slovani, ki imajo to besedo , ne delajo razločka med žlahno in žlahtno, temuc 2. Razveselili so nas s „Proglasam zastran noviga slovenskiga 1 o v n i k in 1 v 8 tekoci leta Pa nekaj naj nam bo dovolj listi i. t. d. de bi nam slovnik še bolj dopadel, ko bi bil V • reci sto 1 ki, za potrebe Slov naprav 3) Ser se zahv alimo vsim, ki pomagajo h V • Cl stosti našiga predraziga jezika. Pa vender za dve laski pri nas terdo vkoreninjeni besedi bi jih ne overgli, prosimo, de slovenskih ne dobili 4) Serčno se zahvalimo nam pràv pràv ostarija in bokal dokler bi pravih lepih liko pratiko, ktei dopade za mnog reči. eselimo, de ni zadej v spremini Pa tudi zató se lune nevedniga vre naddnevne znamnja vi zasmehu neobtesanim v pratiki stoje leta tudi em en k nobeni rabi. te muč le h menskiga prerokvanja, in želimo, de bi prihodnje clo nič ne brali od vremenskiga prerokvanja, kér 3 ? tim 5. Serčno Jih zahvalimo za popi i mescu : noviga pametniga imena imena w J deseti m u teško cakamo. In per leti priliki povémo , de smo z sercam v 48. listi tretjiga tečaja sostavk : Listopada na tište Slovence, gmjenim V Prošnja ki ga Listovgnoj ime nu j ej 0 u brali 4 6. Ser Jih zahvalimo poleg druzih koristnih bukev z prosimo P del 11 buk za kmet Za d » zakaj okoli nas ni kaj umnih zivinozdravitelj 7. Sercno Jih zah\ za vse prosimo, de bi nam tudi kader se kako • v lil nj 5 111 d rj pi to v Novicah oznanili. Teško smo sli šali prepiranje zavoljo polgoldinarjev přetečeno spom lad 6 8. Ser Jih zahvalimo za vse novine 7 m prosi mo 1 de bi nam zanaprej, kader bi potrebnih naukov v se v • več novic naznanovali. Sosebno od ; pole manj potřebovali misijonarjev in razširjenja s. vére radi slišimo te ira Oř « pa tudi druzih veselih in žalostnili novic. 9. Sei želimo, de bi se naše Novice v prihod „Slovenski Časopis" namesto „kmetijske in ro ovice" , imenovale. 8) nje: kodelske \ pišejo in govorijo žlalitno; ravno tako tudi razlagajo ca-stitljivi gosp. IVI urko to besedo v svojim besedniku, ki nam je se zmirej vsakdanji ljubi pomoćnik. Ipavcam in tudi ne-kterim Dolencam navadni izrek „žlahno" ne pomeni nie druziga, kakor ,,ž 1 ahtn0"; kér pa oni sploh vse slovenske besede mehkeji izrekujejo, zamolcé v govorjenji t in ga tudi ne pišejo. Kér je našim ljubim ipavcam kakor se nič nismo, in ko vedli nic Saj to dobro vémo, de mi , de bi te naše želje tovaršije ne dobile, bi Jim pisali ne bili; upajoči pa kaj več (učenih) glav tega h naši strani dobiti, smo Jim odkritoserčno svoje želje razodeli. 20. Listopada 1846. Njim pokorni služabniki kmetiški bravci v Kamnjim, na srednjim Ipavskim. Off las milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje.) * Premoženje škofijske mladenšnice. I. Pricijoca in prihodnja zaloga mladenšnice naj ob stojí iz následujih skladov : iz dvajset tavzent goldinarjev srebra, ki jih jez hocem dati za osnovo stanovitniga premoženja, iz kterih obresti bo vsako leto deset mladenčev stanovanje in in pa iz tistih dones- živež v mladenšnici dobivalo pomnozenje tega stanovitniga premo blagoslovam od mašnikov in drugih ne kov, kterih v ženja z božjim duhovnih dobrotnikov še pričakujemo; — 2J iz vkladov (štifting ), iz kterih bo po volji dobrotnikov vsako leto eden ali pa več mladenčev v Alojzjevši stanovanje in morajo živež dobivalo; taki vkladi za vsaciga mladenča 2000 gold, snesti, de bo vsakoletna obrest 100 gold, vergla; zraven tega pa tudi želimo, de bi dobrotniki pri tacih napravah bolj na občinski prid, kakor na posa-mesne zadevke glédali, de bi se vživavcam te dobrote zavéze ne nakladale, ktere bi se z namenam te mladenšnice pràv zediniti ne dale ; — 3) iz doneskov tacih dobrotnikov, kteri čeravno sami za se niso v stani enimu ali vec mladencam prosto stanovanje v mladenšnici za- gotoviti, se bojo morebiti z več drugimi v tako napravo eniga ali več izre- ali saj takó zdruzili, de bi za zivez jencov potrebni znesik vsako leto vkupej spravili in mladenšnici zročili; — 4) iz vsakoletnih skladov škofijske duhovšine, ktere bo ona po zgorej imenovanim redu vsako leto dvakrat za tekoče stroške mladenšnice ali po tehan-tih ali na ravnost 11a škofijo pošiljala ; in pa 5) iz vsih druzih za mladenšnico nabranih milih darov, poslednjih sporočíl i. t. d., kteri se bodo po volji dobrotnikov ali v množitev stanovitniga premoženja naložili, ali za tekoče potrebe mladenšnice obernili. na tem veliko ležece, se jim bo prihodnjic njih il. Vodstvo mladenšnice in oskerbništvo nj eni ga kaže volja spolnovala in ne bomo jim branili ,,žlahno4í pisati. Oni nam pa vunder nasproti morajo tudi to dovoliti, de ne bomo razlocka dělali med „ž la h no" in „žlahtno", kér bi po tem takim predeljec zašli. Namesto „žlahtnik" (Ade beseda žlalitnik (Adeliger) in pa žlahtnik (Anverwand- pitelski veliki namestnik v ^ t »<■ V • V é • V m Ji premoženja. Pravi oskerbnik vsiga premoženja je in ostane vsak-ulK3I1. „„...vo^ „U1I4II(111JV dajšni škof Ljubljanski, in ako bi utegnil škofijski nam je veliko ljubši beseda „p 1 e m e n i t n i k, kér sedež brez škofa biti, tačasni škofov namestnik: ka- ter) bi utegnila večkrat zmešnjavo napraviti, ce postavim rečemo: žlahtnik je bil tukaj — ne vémo, ali je bil kdo od žlahte, ali kak zla h ten gospod. (gen eral-vikar ) in sicer tako. de nima nobeni gosposki v ti reci odgovora dajati, ravno tako tudi viši vodstvo in viši varstvo cele naprave samo Gospod Cafov imajo obširniši namen s svojim besednikam. njemu in sicer edinimu gré. Pod njegovo obla st jo 2 njegovih poveljih vladuie 3 Tudi te dve besedi vam ne bomo overgli; sej imajo tudi samo, V njegovim línem m po Celil, Poljci, Horvatje i. t. d. veliko veliko ptujih besedi. 0d njega postavljeni duhoven mladenšnico, plačuje iz Prevelika čistost jezika bi utegnila nerazumnost biti. Pratikarji bojo javalne kadaj prorokova nje vremena opustili, ceravno vedó, de prazno slamo mlatijo. Naj pogledamo kakoršno si bodi pratiko, vsaka vsaka prerokuje 4 vřeme. Ob no^ im leti bomo Slov d se imena mescov na 5 ponudbo dali Ko bi nam t 9 k casa kakor dobre volje založnih denarjev, ki jih od škofije sčasama prejema, kar je za vsakdanji živež izrejencov in cele družine potreba, plačuje pa tudi druge hišne potroške po prijetili uka-zih, vse prejemke in izdajke na tanjko zapisuje, in vsako leto obrajt škofu položi. De pa premoženje tako rekoč pred očini cerkve drugi del .,bukev za kmeta" dokončati, že davnej bi drag Slovenci < enci obljubljeno nam manjka ! Ali ga knj Za take reči 5 pro 7) Kar koli le moremo, vselej radi storimo. > v rokah imeli. Ali casa, casa kdo kaj na prodaj? naj nas bravci vselej podregajo. ocitno stoji, in de vstanovniki in dobrotniki naznanje dobé, kako so bili skladi v potrebe mladenšnice obernjeni, se bojo s škofovim razpisam vsako leto prejemki in izdajki duhovšini 11a znanje dali, pa jim bo tudi povedano, kaj To pa more na voljo dana. De N prememba nadp Nov nam ni me naj tedej ime N in k 0 d e 1 s k ne pjsej reci, vsak vidi, ki samo od kmetijskih le en list v roko vza- je pa obširniši, temuc spi naroda! pri starim ostane; njih obsežik »no omikanje slovenskiga Vredništvo. ■ 2 O© se je s přejetími blagodari zgodilo, koliko je izrejencov v mladenšnici i. t. d. Domaćinstvo. Peter Klepec, silni slovenski junak. drug Kér sicer mladenšnica nekakoršnih dohodkov od kake strani nima dočakovati, temuč svbj obstanik samo Ko sonce nam svéti predédov spomin Na nebu človeškiga djanja. na prosto voljne sklade škofijske duhov brotnikov opira; torej tudi deželske g< v • in drusrih do © Í. Lstno izrocilo. Koseski. poske nimajo nič Med druge slovenske junake , kterih spomin se ni govoriti per oskerbníi te zaloge in sploh cele naprav vender Ljubljanski skoť memo tega ne bo opustil y ^ ? za na papirji, sliši tudi nas silni junak Peter Klep Od letéga sim slišal v O s il ni ci tole pripovedovati voli pi cesarske varstvine in ogledne pravice gled števila izrejencov in stanu razkazanjem prejemkov in izdajkov nima poglavarstvu 11a znanje dati. zaloge višima s sako leto plohnim Njega dní je bila sti ojska 11a sveti. Velika derhal c. k. dežel- kim kralj ki nikov je pergromela po Hrovaškim za né kteri jim je ušel s svojimi vojaki 11a hrib se od tistig y casa ..Kraljev Verh" imenuje » (Dalj sledi.) azniki so se unkraj Kralj Dopis iz Zadra. Zavoljo slabe letine, ki je letas v D aim a ci i bila, I MfĚĚm mÊ Sov— Verha v neki dolini vta- pa je bil 11a Kraljevim Iz sovražnikoviga tabra je peršel sleherni dan borili , kralj s svojimi Verha. ojak se je to zimo lakote bati, in ze se je zató dosihmal veliko cam, ter je králj cverst korenjak, ki je mislil, de mu 2:a ni par pod son na vse usta zabavljal, in jih na več tatvín in ropanja přiměřilo kot lanjsko leto. Korún koražo klical. Ko se je permérilo. de je ošabni ptuj je tudi naHrovaskim, od kodar ga v Dalmacijo na prodaj vozijo 1 silno nekiga dne spet kralj in cr ř-» njil; vsaj ťisti, kteriga v Zadar se razserdi Peter Klep njegovim ojakam zabavljal ? perpeljejo, ni za vžiti. Kaj je neki gosp Kletet a junak 11a glasu, zgrabi svoj primoralo, de je po mnogih časopisih novico zatrosil, de mec in dêre na osabniga ptujca. Kér tačas še niso stre ljal se vrisneta z meči, in krepka Pet desnica v Dal m a ci i z velikim dobickam indigo prideljujejo ? podêre ošabneža hitro na tla. Sovražniki to viditi Majhno poskušnjo so sicer z njo naredili, pa vse je le pri berêjo svoje kopita, ter pobe Někdo tudi v Dunajskih Novicah Kralj s svojo vojno pertisne gnejo ga poskusnji ostalo. — vseskosi Dalmatinski šampanjar na prodaj sili in na vso moč hvali, akoravno je slehernimu znano, de naš sednim hrovaškim sêlam v zahv šampanjar ne veljá nič. , po- čez hribe in doline njimi in vse pokon- S svojo domovino potegniti, plemstvo podelj ca. Osilnicanje pravijo, de je bilo njim in nekterim so alo Petr ovi ga junaštvi je lepa reč, pa to se mora vselej le za resnieo in pra sicer ji je negodna hvala bolj v škodo y VI CO zgoditi, nosti zgubili kteriga so pa njih stari po nemar y kot v prid. Dopis iz Krasice v Istrii Kér preljube N od našiga kraja še cio nič To in nic vec nisim mogel zvediti od téga junaškig sina Slovenije. Popraševal sim po pésmi, ktera se mo rebiti od njega poje, tode v Osiln diti za njo. Kdor je z Osilničani in s nisim mosrel zvé sosédnimi hrovaškimi ni so pisale, Vam pošljem naslednj stiče , ce Vam seli bolj znan kakor jez , bo morebiti kaj več edel od te bojo vsec. vV V junaka ) Teško de bi saj na sosednim Hrovaškim nobene pesme od tega slavniga možá ne peli fit Tergatev je bila pri nas prav bogata in veliko po- Serb in Cei Kakor p r ej de y kakor druge čiKui uiu^c leta. Grojzdje je bilo lepo in zdrav v, kov, ravno iaKo onranjujeia mai tirovai m »lovene je bilo veselje viditi, pa tudi popolnama zrelo, 8p0min svojih silnih junakov po pesmih prihodnim rodo T . f« • • __• 1 *______________ I _ ___I i ____. _ _ . kov prepévata hrabre čine svojih juna ravno tako ohranjujeta tudi Hrovat in Slovenec kér v celi Isti ejci tako na popolno zrelost vam dja ne gledajo, kakor okoli Buj. Cena letašnj Morde bi se dalo tudi imé preganjani kralja ^ 1 U ) U JI» »V (5,v J 7 --------~----- - vina je dozdej še niska; kér pa naše vina se le ob zvéditi? Na moje vprašanje , kdo de je bil preganjani Malim ti in še pozneje na prodaj kralj y je bilo odgovorjeno grejo, prave cene pri ti prici ne morem povedati, toliko pa je Vam njih se je vže davno pripetilo u yy To sam drasri Bos: zna, to © © (Ko sledi.) gotovo, de vedro nar bolj čez 4 cr oldinarj Oli SO V přidělali in komaj toliko y kar ga foska ne velja veliko kraji letas malo bojo domá potřebovali; našim 0 Ć u b r á n k ozek jezik krajnske dežele. Leží ob Kop i in line. Osilniška Proti silili eti in dež so mu škodovali. Okoli Pirana je bil pa pridelk veliko boljši. Poleg naše reke (Kvieto) že odnekdaj divje želve farna cerkev ima šo zdaj likrat kervožejni Turki razsajali. hočévske pla terden tabor, okoli kteriga so ve **) Tudi gospod P K1 epc Pisatelj (šildkrote) prebivajo, ki so dvoj pie navadne Petra stavku encan so nam podali povest od glasovitia ktero bomo po dokončanim pričijočim so Novicah natisniti dali Vredništvo so belkaste druge pa nkaste in z nekoliko daljšim repam. bregovih ledaj Belkasto pleme prebiva na suhim in skalnatih nkaste pa ijo v čirjih, in ko člověka zag y 1 v • • bez 1 j pred njim kakor druge lažij z e 111 Ijovodnice. Meso obojiga plemena je dobro in nic slabsi od tistih , ki vam jih i z druzih krajev v Lj ubijano vozijo ; jib želv e černiga plemena imajo rumene noge. Kmetje jedó, imajo pa večidel po eni ali po dve pri sebi v hiši, kér mislijo de nekoliko kapljic zelvine kerví pomaga zoper bolezni, ki izvirajo iz hla jenj a. °*orke » li P Pr vsem tem pa imajo naši kmetje zd nika v veliki časti, in tudi ubo kličejo, če le nekoliko zbolijo. koj 11a pomoč po S k je tudi pri nas letas zalostna y zelje Cena v « in repa pa sta se pràv práv dobro obnesla. F. Vidmar. Lepa hvala castitljivimu gosp. dopisniku, kteriga prosimo, kraje. Kraj nj cez centa centa de bi nam večkrat kaj pisali. Vredništvo. S peh brez kože 15 gold cent. kraje, in pol. kožo pa 15 gold