Ant. Lajovičeva ,,Gozdna samota", triglasen ženski zbor s spremlje-vanjem orkestra in dr. A, Schwa-bova ,,Zlata kanglica", mešani zbor z orkestrom. Lajovičeva ,,Gozdna samota" je ljubkqnežna, vseskoz romantično nadahnjena, v solidno modernih mejah se gibajoča skladba , pri kateri ima poleg zbora tudi orkester kot predstavljatelj gozdnega miljeja važno vlogo. Zdi se mi, da bi bil slog, ki se ga je g. Lajovic poslužil pri tej skladbi, všeč tudi tistim, ki se jim Lajovic splošno vidi pretežak in preveč tuj. Ženski zbor ,,Glasbene Matice" je svojo nalogo pogodil prav častno. Še bolj pa se je večini občinstva dopadala dr. Schwabova ,,Zlata kanglica", ki je pač nekaj zares domačega, svežega in ogrevajoče-ga.  G. skladatelj zna zadeti vedno
take strune, ki najdejo odmeva. Tako tudi topot. Hvaležni mu bomo, če v dogledni bodočnosti obogati našo glasbeno literaturo zopet s kakim sličnim delom. Da je mešani zbor ,,Glasbene Matice" skladbo kar najbolje zapel, mi ni treba poudarjati. Koncert se je zaključil z Anton Dvofakovo ,,Junaško pesmijo" (Pisen Bohatyrska),  simfonično  pesnitvijo za veliki orkester,
NAGROBNI SPOMENIK  SULTANA MURADA I. NA KOSOVEM POLJU.
op. III., ki jo je ,,Slov. Filharmonija" pod izvrstnim vodstvom g. kapelnika P. Teplega izvajala s preciznostjo in navdušenjem. Obe pevski točki kakor tudi Jerajevo melodramsko skladbo je z znano spretnostjo vodil g. koncertni vodja Matej Hubad. Začetek letošnjih matičnih koncertov je torej že srečno za nami; upajmo  in Bog daj,  da se tudi prihodnji lepo obnesejo.
Stanko Premrl.
CERKEV SV. IRENE V CARIGRADU, IZPREMENJENA V SKLADIŠČE ZA OROŽJE.
—   479    —