# Znanstvena razprava GDK: 524:174.7 Picea abies Karst.:(497.12):(23)(045) Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje smrekovih sestojev v gorskih legah Slovenije Structure of Slovenian spruce stands at higher altitudes with regard to volume and value and their increment Aleš KADUNC1, Marijan KOTAR2 Izvleček: Kadunc A., Kotar M.: Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje smrekovih sestojev v gorskih legah Slovenije. Gozdarski vestnik, 64/2006, št. 2. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini. Cit. lit. 10. Prevod v angleščino avtorja. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Namen raziskave je ugotoviti strukturo lesnih zalog, tekočega volumenskega prirastka, (denarne) vrednosti lesne zaloge in tekoči vrednostni prirastek po različnih socialnih kolektivih v gorskih, enomernih in čistih smrekovih sestojih. Analizirali smo sestoje z 9 rastiščnih enot, pri vsaki s po petimi ploskvami velikosti 30 x 30 m. Nad 95 % volumna in še nekaj večji delež vrednosti odpade na streho sestoja. Kolektiv 100 najdebelejših dreves na hektar zavzema okoli 40% volumna oziroma vrednosti sestoja. Delež furnirske kakovosti je nizek (3-4 %), delež hlodovine žagovcev 1. razreda pa štirikrat višji. Na analiziranih rastiščih so pogoj visokih vrednostnih prirastkov visoke lesne zaloge. Sestoji so že pričeli vrednostno nazadovati. Ključne besede: smrekov sestoj, lesna zaloga, vrednost sestoja, tekoči volumenski prirastek, tekoči vrednostni prirastek, kakovostna zgradba, socialni kolektiv Abstract: Kadunc A., Kotar M.: Structure of Slovenian spruce stands at higher altitudes with regard to volume and value and their increment. Gozdarski vestnik, Vol. 64/2006, No. 2. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 10. Translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. The aim of the paper is to establish the structure of growing stocks, current volume increment, value of growing stocks and current value increment by different social collectives in mountainous pure and uniform spruce stands. In order to achieve this, spruce stands from 9 site units were analysed; on each site unit analyses of five plots measuring 30 x 30 m were carried out. Trees from the stand canopy account for more than 95 % of stand volume and even a slightly higher share of stand value. The collective of 100 thickest trees per hectare represents about 40 % of stand volume or stand value. The percentage of veneer quality is low (3-4 %), while the percentage of first class sawlogs quality is four times higher. A precondition for high value increments on the analysed sites were high growing stocks. The value increments of the stands included in this research has already begun to decrease. Key words: spruce stand, growing stock, stand value, current volume increment, current value increment, quality structure, social collective 1 UVOD rastiščih, kjer je po naravi ni, sta njeni biološka 1 INTRODUCTION in mehanska stabilnost močno zmanjšani. To je še posebej opazno v zadnjih letih, ko so na teh rastiščih podlubniki takšne sestoje močno zdesetkali. V posameznih območjih je prišlo do za naše razmere pravih katastrof, ko je zaradi luba- Smreka zavzema v lesni zalogi slovenskih gozdov skorajda natanko tretjinski delež (ZGS 2005) in je po zastopanosti med drevesnimi vrstami na prvem mestu. Če bi bila prisotna samo na tistih rastiščih, kjer se pojavlja po naravi, t.j. tam, kjer je graditeljica naravnih gozdnih združb, bi bil 1 dr. A. K., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, njen delež vsaj trikrat manjši. Smreka se pojavlja v bolj ali manj čistih, pogosto enomernih sestojih S2 LpOr o, fa.l eds .rk. aMd u. nKc@., bBf.iuontei-hl jn.siiška fakulteta, Oddelek za ali pa kot večja ali manjša primes. V primeru, da gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 se pojavlja v čisti obliki ali pa v večji primesi na Ljubljana, SLO, marijan.kotar@bf. uni-lj.si 76 GozdV 64 (2006) 2 # Kadunc A., Kotar M.: Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje smrekovih sestojev v gorskih legah Slovenije. darja propadlo oziroma odmrlo po več hektarjev smrekovega gozda skupaj. Razumljivo, da je v teh gozdovih nastala ogromna gospodarska škoda, ne samo zaradi razvrednotenja lesa, ampak tudi zaradi izredno nizke izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti sestojev (predčasna obnova). Smrekovi gozdovi na svojih naravnih rastiščih ali pa smrekovi gozdovi, ki predstavljajo naravne suk-cesijske stadije iz nekdanjih pašnikov v gozdove, in to v višjih legah, katastrof (zaradi podlubnikov) v takem obsegu ne poznajo. V teh gozdovih je količinska in pa tudi vrednostna proizvodnja enaka ali pa blizu tiste, ki jo omogoča rastišče, torej enaka produkcijski sposobnosti rastišča. Na teh rastiščih je tudi zgradba smrekovih sestojev precej podobna naravni zgradbi. Na večini teh rastišč, kjer smreka prevladuje po naravi, je zgradba bolj ali manj enodobna in enomerna. Tekom razvoja teh gozdov prevladuje socialni sestop, katerega posledica so različne socialne plasti v sestoju. Bistvo socialnega sestopa je v tem, da osebek, ki je zaradi slabše življenjske moči ali zaradi slabših življenjskih pogojev v njegovem rastnem prostoru izgubil mesto v zgornji plasti, nima več možnosti, da bi se ponovno povzpel še kdaj v vrhnjo plast. Tisti, ki izgubijo mesto v zgornji plasti, ga običajno izgubijo za vedno-nepovratno (Never come back principle). Za boljše poznavanje teh procesov ter za njihovo pravilnejše usmerjanje v gospodarskem gozdu moramo spoznati zgradbo sestojev po socialnih plasteh in to predvsem glede lesne zaloge in še v večji meri glede priraščanja. Ker pa se naši lesnoproizvodni cilji uresničujejo z vrednostno proizvodnjo lesa, moramo spoznati tudi vrednostno zgradbo in vrednostni prirastek po socialnih plasteh. 2 OBMOČJE RAZISKAVE IN METODE DELA 2 RESEARCH AREA AND METHODS 2.1 Območje raziskave 2.1 Research area Raziskavo smrekovih sestojev smo izvedli na različnih rastiščnih enotah, kjer se smreka pojavlja bodisi povsem naravno ali pa vsaj ne povzroča drastične degradacije rastišč, tako kot se to praviloma dogaja na nižjih nadmorskih višinah. GozdV 64 (2006) 2 Ker so bili kriteriji za izbiro raziskovalnih ploskev in opisi le-teh že večkrat predstavljeni (npr. KOTAR 1980, KOTAR 1994), bo tokraten opis povzel le osnovne značilnosti analiziranih lokacij. V nadaljevanju bomo rastišče opredelili s sintaksonom, to pa pomeni, da vsa rastišča istega sintaksona združujemo v isto rastiščno enoto. Skupno smo analizirali 9 različnih enot (preglednica 1). Znotraj vsake enote smo izvedli analizo na petih ploskvah (vse ploskve so imele velikost oz. obliko 30 x 30 m). V vsaki enoti smo izbrali sestoje, ki so bili glede na višino enomerni ter v razvojni faza debeljaka oziroma v primeru višjih nadmorskih višin v fazi močnejšega drogovnjaka, torej v starosti, kjer je povprečni volumenski prirastek blizu svoje kulminacije. Ostali kriteriji pri izboru sestojev pa so bili: - smreka mora biti udeležena v lesni zalogi z več kot 80 %, - sestoji morajo biti glede kakovosti na zgornji meji glede na obravnavano rastišče, - dotedanja ukrepanja v sestoju so bila minimalna, - sestoji morajo biti zdravi, vitalni in nepoškodovani. Zastrtost mora biti na zgornji možni meji za obravnavana rastišča. V lesni zalogi je smreka zastopana s 95,4 % (vsa rastišča skupaj), sledi macesen s 2,2 %, nato jelka z 1,8 % in bukev z 0,6 %. 2.2 Metode 2.2 Methods V analiziranih sestojih smo zakoličili ploskve velikosti 30 x 30 m. Vsem drevesom na ploskvah smo izmerili prsni premer, višino, višino pri-četka krošnje, določili drevesno vrsto in ocenili socialni razred po Kraftovi petstopenjski lestvici (ASSMANN 1961). V nadaljnem tekstu razred 1 označuje nadvladajoče drevje, razred 2 vladajoče, razred 3 sovladajoče, razred 4 obvladano drevje in razred 5 podstojno drevje. Prvi trije razredi tvorijo streho sestoja (ASSMANN 1961). Pri nekaj drevesih z vsake ploskve smo izvedli debelne analize. Na podlagi teh se je ugotovilo višinsko, debelinsko in volumensko rast dreves. Pri vseh (tudi neposekanih) drevesih pa se je z vrtanjem ugotavljalo na 1 mm natančno dolžino izvrtka za 10, 20 in 30 let nazaj. Volumen dreves 77 # # Kadunc A., Kotar M.: Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje smrekovih sestojev v gorskih legah Slovenije. Preglednica 1: Osnovni podatki o lokacijah smrekovih sestojev Table 1: General characteristics about locations of spruce stands Rastiščna enota (lokacija)/ Site unit (location) Ploskev Plot Nadm. viš. Altitude (m) Eksp. Aspect Matična podlaga Bedrock Starost Age SP„ tvp (m3/ha) 1 Rhytidiadelpho lorei -Piceetum abietetosum (Pokljuka) 1 1280 - apnenec, ledeniška morena 119 9,5 2 1320 NE 103 10,8 3 1360 SE 123 11,2 4 1300 NE 185 9,9 5 1340 NE 131 9,0 2 Rhytidiadelpho lorei -Piceetum (Pokljuka) 1 1300 NE apnenec 114 8,2 2 1320 127 10,3 3 1360 132 11,1 4 1500 S 158 8,0 5 1450 SW 186 7,3 3 Homogyno sylvestris -Fagetum (Jelovica) 1 1160 NE apnenec 118 11,7 2 1160 NE 118 11,9 3 1170 NE 133 11,4 4 1200 E 136 9,6 5 1200 NW 136 11,7 4 Avenello flexuosae -Piceetum (Kaštni vrh, Luče) 1 1250 NW kremenov keratofir 125 10,4 2 1250 W 124 9,3 3 1230 SW 124 9,1 4 1215 SW 133 10,2 5 1200 SW 132 9,5 5 Adenostylo glabrae - Piceetum abietetosum (Podvežak, Luče) 1 1440 SE apnenec 137 7,4 2 1440 SE 136 6,8 3 1440 SE 143 8,0 4 1480 SW 141 8,4 5 1460 S 149 7,4 6 Luzulo sylvaticae - Piceetum calamagrostidetosum arundinaceae (Glažuta, Pohorje) 1 1390 NW silikat (tonalit) 132 8,5 2 1360 NW 135 6,0 3 1390 W 113 8,2 4 1360 W 117 7,8 5 1350 NW 122 8,0 7 Adenostylo glabrae - Piceetum var. geog. Cardamine trifolia (Uršlja gora) 1 1470 W apnenec 150 10,4 2 1460 W 149 8,6 3 1400 NW 119 11,3 4 1380 NW 124 10,9 5 1360 NW 120 10,7 8 Lonicero caeruleae -Piceetum (Smrekova Draga, Trnovski gozd) 1 1020 W apnenec 167 8,3 2 1020 W 167 6,9 3 1030 NE 167 5,9 4 1030 NW 167 5,7 5 1000 NW 167 5,1 9 Hacquetio - Piceetum lycopodietosum (Črni Dol, Mašun) 1 1050 NW apnenec 126 7,8 2 1040 NW 126 8,1 3 1030 NW 126 9,0 4 1040 NW 126 9,3 5 1070 NW 126 10,4 78 GozdV 64 (2006) 2 # Kadunc A., Kotar M.: Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje smrekovih sestojev v gorskih legah Slovenije. smo ugotovili s pomočjo dvovhodnih deblovnic (BAUR 1890, cit. po KOTAR 2003) na podlagi izmerjenih prsnih premerov in višin. Na stoječem drevju se je prav tako ocenjevalo kakovost debel po četrtinah. Glavni kriterij, ki je opredeljeval kakovost je bila grčavost (debelina vej oziroma grč), krivost in dimenzije debla (debelina). Glede na to, da so se sestoji nahajali večinoma na naravnih smrekovih rastiščih in bili kar se da ohranjeni, negospodarjeni in nepoškodovani, menimo, da je vpliv različnih notranjih napak debla (rdeča trohnoba) na kakovost debel relativno majhen. Vsako četrtino (pri vsakem drevesu posebej) se je uvrstilo v enega izmed naslednjih štirih kakovostnih razredov: 1. hlodi za furnir, 2. hlodi za žago 1. kakovostnega razreda, 3. hlodi za žago 2. kakovostnega razreda, 4. hlodi za žago 3. kakovostnega razreda, 5. celulozni les. S pomočjo cenikov različnih podjetij, ki se ukvarjajo z odkupom lesa v Sloveniji (11 cenikov; različni predeli Slovenije), smo ugotovili povprečne odkupne cene (fco. kamionska cesta) posameznih sortimentov (furnir, hlodi za žago 1., 2. in 3. razreda, celulozni les). Za vse četrtine, ki so bile po kakovosti opredeljene kot hlodovina, smo preverili, če izpolnjujejo dimenzijske zahteve (minimalen srednji premer hloda) za ocenjeno kakovost. Za vsako četrtino smo ugotovili volumen tako, da smo pomnožili volumen drevesa z ustreznim faktorjem za dano četrtino (prvo, drugo, tretjo ali četrto). Ustrezne faktorje smo določili glede na nepravo obličnico drevesa (podroben opis metode je v KOTAR 1970). V primeru kubnega paraboloida ima prva četrtina 51,29 % celotnega volumna drevesa, druga četrtina 31,04 %, tretja 14,55 % in četrta 3,12 %. Vsa drevesa smo glede na nepravo obličnico uvrstili v kubno obliko paraboloida. Vrednost drevesa (na kamionski cesti) smo dobili s seštetjem (štirih) zmnožkov med volumni četrtin in cenami sortimentov (sortiment je opredeljen z ocenjeno kakovostjo četrtine). Vrednost sestoja ali posameznega kolektiva v sestoju pa s seštetjem vrednosti dreves v sestoju oziroma v posameznem kolektivu (npr. streha GozdV 64 (2006) 2 sestoja). Vrednost dreves smo izrazili v evrih (uporabili smo srednji tečaj Banke Slovenije z dne 29.12. 2005; 1 € = 239,5725 SIT), saj že v kratkem pričakujemo, da bo ta valuta uradna tudi v Sloveniji. To bo omogočalo lažje primerjave v prihodnje. Na podlagi posekanih dreves (višinske krivulje) in na podlagi odvisnosti višine od prsnega premera na stoječem drevju (regresijska analiza) smo ugotovili za drevje višine izpred 10 let pred izvedbo meritev. Prsni premer za čas 10 let pred raziskavo smo ugotovili s pomočjo izvrtkov. S tem prsnim premerom in višino, ki se nanašata na čas 10 let pred raziskavo, smo s pomočjo dvo-vhodnih deblovnic (BAUR 1890, cit. po KOTAR 2003) ugotovili volumen vsakega drevesa pred 10 leti glede na čas raziskave. Tudi ta volumen dreves smo na že opisan način razdelili po četrtinah. Žal ocene kakovosti izpred 10 let ni na razpolago. Na razpolago pa smo imeli dosežene dimenzije (debelina) izpred 10 let. S pomočjo tega smo ugotovili, ali se kakovost posamezne četrtine spremeni (če ne zadošča zahtevanim minimalnim dimenzijam). V precej primerih se je kakovost znižala. Po tem postopku smo ugotovili vrednost dreves, kolektivov znotraj sestojev in sestojev izpred 10 let. Na podlagi volumna in denarne vrednosti v času raziskave in 10 let poprej smo ugotovili tekoči desetletni prirastek volumna (v nadaljevanju CDIvol; CDI pomeni current decade increment) in vrednosti (v nadaljevanju CDIval). 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Lesna zaloga in tekoči desetletni volumenski prirastek 3.1 Growing stock and current decade volume increment V strehi sestoja se nahaja praviloma nad 95 % lesne zaloge sestoja (preglednica 2). Največji delež lesne zaloge (približno 60 %) odpade na razred vladajočih dreves, okoli četrtino na nadvladajoče drevje in le desetino na sovladajoča drevesa. V kolektivu 100 najdebelejših dreves se nahaja približno 40 % lesne zaloge. Relativno nizek delež tega kolektiva je posledica neizvajanj redčenj, saj le-ta pospešujejo debelinsko diferenciacijo dreves 79 # # Kadunc A., Kotar M.: Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje smrekovih sestojev v gorskih legah Slovenije. Preglednica 2: Lesna zaloga (V) po rastiščnih enotah in deleži posameznih socialnih kolektivov v njej Table 2: Growing stock (V) by site units and the percentages of individual social collectives in it Rast. enota Site unit Parameter V (m3/ha) Deleži socialnih razredov v V (%) Percentages of social classes in V (%) Delež strehe sestoja v V Share of stand canopy in V (%) Delež 100 najd. dreves v V /Share of 100 thickest trees in V (%) 1 2 3 4 5 1 Ar. sr. /Mean 826 24,7 60,8 10,8 2,8 0,9 96,4 38,3 Min. /Min. 750 15,0 53,1 4,8 2,0 0,0 92,1 29,6 Maks. /Max. 932 33,6 68,1 15,1 4,2 3,7 97,8 48,4 2 Ar. sr. /Mean 801 25,6 61,3 10,5 2,2 0,4 97,3 36,6 Min. /Min. 583 16,9 52,1 4,3 0,0 0,0 93,3 31,7 Maks. /Max. 1024 32,5 67,0 15,8 5,9 1,3 100,0 44,9 3 Ar. sr. /Mean 1046 21,7 60,8 14,3 2,9 0,2 96,8 35,2 Min. /Min. 952 13,2 47,4 12,7 0,0 0,0 92,1 27,7 Maks. /Max. 1170 30,0 72,3 14,9 7,7 1,0 100,0 40,3 4 Ar. sr. /Mean 753 25,2 59,8 14,3 0,6 0,1 99,2 40,9 Min. /Min. 699 19,0 54,1 6,5 0,0 0,0 97,5 36,3 Maks. /Max. 817 36,4 66,7 23,6 2,5 0,6 100,0 45,7 5 Ar. sr. /Mean 701 26,8 53,2 12,9 5,6 1,4 93,0 32,5 Min. /Min. 651 11,9 33,0 8,0 3,2 0,8 89,4 27,4 Maks. /Max 749 50,2 70,6 21,8 8,1 2,6 95,4 40,8 6 Ar. sr. /Mean 639 28,5 57,9 9,1 3,1 1,3 95,6 49,5 Min. /Min. 511 12,3 39,7 3,7 0,3 0,0 92,9 39,1 Maks. /Max. 691 45,7 72,6 15,7 5,6 3,0 99,7 56,1 7 Ar. sr. /Mean 852 14,4 75,7 8,0 1,6 0,3 98,1 42,6 Min. /Min. 737 5,0 72,2 5,1 0,0 0,0 95,7 38,5 Maks. /Max. 949 19,2 82,7 13,3 2,9 1,3 100,0 47,3 8 Ar. sr. /Mean 693 23,3 62,5 10,4 3,2 0,7 96,1 51,9 Min. /Min. 567 17,7 57,7 6,0 1,7 0,0 94,7 48,3 Maks. /Max. 883 31,3 70,3 14,8 4,8 1,9 98,1 58,7 9 Ar. sr. /Mean 763 27,6 56,3 12,3 3,0 0,8 96,2 43,9 Min. /Min. 657 11,1 39,9 7,3 1,9 0,4 95,1 37,8 Maks. /Max. 908 45,5 65,6 22,1 4,0 1,3 97,4 50,4 (izbranci so pospeševani, konkurenti odstranjeni). Od vseh dreves, ki smo jih v analizi zajeli v okviru kolektivov 100 najdebelejših dreves na hektar (9 dreves na vsako ploskev, ki meri 9 arov, skupno 405 dreves), znaša delež smreke 98,3 %. Le slabe 2 % dreves tega kolektiva je odpadlo na druge drevesne vrste. Delež strehe sestoja v tekočem desetletnem volumenskem prirastku pa je še nekoliko višji kot v lesni zalogi (preglednica 3). To gre zlasti na račun manjšega deleža obvladanih dreves (relativno majhen prirastek v primerjavi z lesno 80 zalogo). Ima pa razred nadvladajočih dreves relativno velik prirastek (njegov delež v sestoju znaša okoli 30 %). Gre za vitalno drevje z relativno velikimi krošnjami. Razred vladajočih dreves prirašča približno proporcionalno svojemu deležu v lesni zalogi, slabo razmerje med prirastkom in lesno zalogo pa ima obvladano, podstojno in sovladajoče drevje. Kolektiv 100 najdebelejših dreves na ha ima v prirastku nekaj višji delež kot v lesni zalogi. Nadaljevanje na strani 97 GozdV 64 (2006) 2 # # Kadunc A., Kotar M.: Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje smrekovih sestojev v gorskih legah Slovenije. Nadaljevanje s strani 80 Preglednica 3: Tekoči desetletni volumenski prirastek (CDIvol) po rastiščnih enotah in deleži posameznih socialnih kolektivov v njem Table 3: Current decade volume increment (CDIvol) by site units and the percentages of individual social collectives in it Rast. enota/ Site unit Parameter CDI ol (m3/h v a) Deleži socialnih razredov v CDI ol (%) /Percentages of social classes in CDI , ° J vol (%) Delež strehe sestoja v CDIvol / Share of stand canopy in CDI l (%) Delež 100 naj d. dreves v CDI /Share of 100 thickest trees in CDI l (%) 1 2 3 4 5 1 Ar. sr. /Mean 125,8 28,2 61,8 7,8 1,7 0,5 97,8 37,2 Min. /Min. 97,1 20,0 54,1 3,0 0,5 0,0 96,4 29,0 Maks. /Max. 144,6 37,3 71,0 12,9 2,7 1,7 99,5 43,9 2 Ar. sr. /Mean 129,5 29,9 59,8 8,7 1,3 0,2 98,5 37,1 Min. /Min. 89,8 18,5 52,0 2,3 0,0 0,0 94,0 30,2 Maks. /Max. 185,3 38,2 69,6 16,2 5,2 0,8 100,0 44,3 3 Ar. sr. /Mean 130,5 27,8 62,1 9,3 0,7 0,1 99,2 36,7 Min. /Min. 94,8 18,4 50,4 5,1 0,0 0,0 98,6 30,5 Maks. /Max. 176,5 43,4 70,3 11,9 1,1 0,3 100,0 41,4 4 Ar. sr. /Mean 123,9 30,8 60,2 8,8 0,1 0,0 99,8 41,6 Min. /Min. 103,0 22,8 50,5 3,9 0,0 0,0 99,6 31,5 Maks. /Max. 135,2 45,6 71,4 16,3 0,4 0,2 100,0 46,2 5 Ar. sr. /Mean 128,9 36,2 51,9 10,0 1,6 0,4 98,0 37,3 Min. /Min. 99,1 20,1 22,7 4,2 0,5 0,2 95,9 29,1 Maks. /Max. 151,7 72,1 69,7 16,8 3,9 0,6 99,2 45,1 6 Ar. sr. /Mean 111,3 39,7 49,5 9,0 1,4 0,3 98,3 52,3 Min. /Min. 37,8 16,6 38,8 3,3 0,1 0,0 96,1 45,1 Maks. /Max. 184,6 48,5 70,8 16,1 3,7 0,6 99,9 59,1 7 Ar. sr. /Mean 119,8 18,2 75,5 5,9 0,3 0,0 99,6 42,6 Min. /Min. 86,4 3,8 68,7 2,2 0,0 0,0 99,2 33,6 Maks. /Max. 143,9 26,6 87,0 11,9 0,8 0,1 100,0 50,3 8 Ar. sr. /Mean 110,0 32,8 60,3 6,3 0,5 0,1 99,4 56,1 Min. /Min. 94,5 22,9 50,8 4,3 0,0 0,0 98,5 48,4 Maks. /Max. 124,7 44,2 69,5 7,7 1,1 0,4 100,0 64,5 9 Ar. sr. /Mean 169,7 32,3 56,9 10,0 0,5 0,2 99,2 46,4 Min. /Min. 136,2 13,7 39,1 2,1 0,0 0,0 98,6 40,4 Maks. /Max. 217,8 52,6 67,7 21,1 1,4 0,5 99,8 53,1 v vrednosti socialnih razredov, ki jih uvrščamo v streho sestoja, so zelo podobni njihovim deležem v lesni zalogi, vrednostna deleža obvladanih in podstojnih dreves pa sta pod deležema teh razredov v lesni zalogi. Najvišji tekoči desetletni vrednostni prirastek je na rastiščni enoti 3-Jelovica (preglednica 5). Najvišja dosežena vrednost se je približala desetletnemu prirastku 13.000 €/ha. Sicer pa se vrednostni prirastki gibljejo večinoma med 6.000 in 10.000 97 3.2 Vrednost sestoja in tekoči desetletni vrednostni prirastek 3.2 Stand value and current decade value increment Vrednost lesne zaloge je najnižja na rastiščni enoti 6-Pohorje (preglednica 4). Daleč najvišje vrednosti pa se dosegajo na rastiščni enoti 3-Jelo-vica, kjer presežejo celo 60.000 €/ha. Vse ostale lokacije so si v povprečju precej podobne in so nekje vmes med skrajnima vrednostima. Deleži GozdV 64 (2006) 2 # # Kadunc A., Kotar M.: Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje smrekovih sestojev v gorskih legah Slovenije. Preglednica 4: Vrednost lesne zaloge (VALV) po rastiščnih enotah in deleži posameznih socialnih kolektivov v njej Table 4: Value of growing stock (VALV) by site units and the percentages of individual social collectives in it Rast. enota Site unit Parameter VALV (€/ha) Deleži socialnih razredov v VALV (%) /Percentages of social classes in Delež strehe sestoja v VALV / Share of stand canopy in Delež 100 najd. dreves v Share of 100 thickest trees in VALV (%) 1 2 3 4 5 1 Ar. sr. /Mean 38.152 24,3 62,4 10,7 2,2 0,4 97,4 37,2 Min. /Min. 34.165 16,9 54,3 5,1 1,7 0,0 95,2 29,0 2 Maks. /Max. 41.510 31,5 67,7 16,1 3,0 1,7 98,3 46,7 Ar. sr. /Mean 37.511 25,7 62,2 10,2 1,6 0,3 98,1 35,1 Min. /Min. 26.559 18,7 53,3 4,5 0,0 0,0 95,7 30,0 3 Maks. /Max. 52.638 32,6 67,9 15,3 4,1 1,2 100,0 44,2 Ar. sr. /Mean 60.634 22,1 63,0 13,3 1,5 0,1 98,4 33,9 Min. /Min. 51.528 16,1 49,6 11,5 0,0 0,0 95,9 26,9 4 Maks. /Max. 64.518 33,5 68,7 15,2 4,0 0,3 100,0 42,0 Ar. sr. /Mean 34.536 24,1 61,2 14,1 0,5 0,1 99,4 39,8 Min. /Min. 28.997 15,9 53,7 6,4 0,0 0,0 97,8 37,7 5 Maks. /Max. 39.377 33,0 66,9 25,0 2,2 0,4 100,0 41,2 Ar. sr. /Mean 31.184 28,4 54,7 12,1 4,2 0,7 95,1 31,4 Min. /Min. 26.534 11,9 33,3 7,7 2,3 0,3 92,3 25,7 6 Maks. /Max. 37.915 52,4 73,0 21,4 6,4 1,3 97,0 37,8 Ar. sr. /Mean 25.178 25,8 61,7 9,9 2,0 0,8 97,3 45,2 Min. /Min. 20.261 11,9 43,4 4,0 0,1 0,0 95,0 35,9 7 Maks. /Max. 27.227 42,1 74,1 16,8 3,4 2,5 99,9 52,0 Ar. sr. /Mean 39.721 14,3 75,1 9,6 0,9 0,1 99,0 40,7 Min. /Min. 34.323 3,2 70,6 5,5 0,0 0,0 97,3 36,4 8 Maks. /Max 42.838 21,3 81,9 15,8 2,3 0,4 100,0 47,3 Ar. sr. /Mean 33.645 23,5 63,9 9,7 2,6 0,2 97,2 52,2 Min. /Min. 25.590 15,8 58,1 6,0 1,2 0,0 95,9 47,5 9 Maks. /Max 44.461 31,5 73,9 14,1 3,9 0,7 98,6 59,2 Ar. sr. /Mean 35.587 28,5 57,7 12,1 1,4 0,3 98,3 44,7 Min. /Min. 29.110 11,2 42,4 6,2 0,7 0,1 97,4 39,7 Maks. /Max. 48.008 46,3 67,5 22,4 2,3 0,4 99,1 51,0 €/ha. Razred nadvladajočega drevja zavzema v povprečju dobro četrtino vrednostnega prirastka, razred vladajočih dreves približno 60 %, razred sovladajočih pa okoli 13 %. Na podstojno in obvladano drevje odpade manj kot 2 % vrednostnega prirastka. Relativno majhen delež v prirastku ima kolektiv 100 najdebelejših dreves na ha, ki zavzema v povprečju 35 % prirastka. Iz tega izhaja, da mora biti pri iglavcih ciljno število izbrancev 200 ali celo več. Ugotavljamo, da je razmerje med vrednostnim in volumenskim prirastkom najugodnejše pri sovla-dajočem in obvladanem drevju (preglednica 6). 98 To gre zlasti na račun majhnega volumenskega priraščanja. Najmanj ugodno razmerje ima razred podstojnih dreves, ki praviloma ne dosega praga hlodovine in je njegov vrednostni prirastek predvsem zato skrajno nizek. Tudi razred nadvladajočih dreves ima relativno majhen vrednostni prirastek. To gre na račun dobro rastočih, vendar nekvalitetnih dreves (analizirano nadvladajoče drevje je bilo praviloma zelo vejnato, veje – zelene ali suhe se pričnejo že v spodnjih delih debel). Pomembno pa je poudariti tudi preraščanje dimenzijskih pragov različnih kakovostnih razredov. Zagotovo na ta račun precej pridobita razred sovladajočih GozdV 64 (2006) 2 # # Kadunc A., Kotar M.: Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje smrekovih sestojev v gorskih legah Slovenije. Preglednica 5: Desetletni vrednostni prirastek (CDIval) po rastiščnih enotah in deleži posameznih socialnih kolektivov v njem Table 5: Current decade value increment (CDIval) by site units and the percentages of individual social collectives in it Rast. enota Site unit Parameter CDI al (€/ha) Deleži socialnih razredov v CDI al (%) Percentages of social classes in CDI , ° J val (%) Delež strehe sestoja v CDIval Share of stand canopy in CDI , val Delež 100 najd. dreves v CDI Share of 100 thickest trees in CDI l 1 2 3 4 5 1 Ar. sr. /Mean 7.502 22,8 62,1 11,9 3,0 0,2 96,8 28,6 Min. /Min. 5.641 15,3 55,6 5,6 1,7 0,0 95,9 21,7 2 Maks. /Max. 8.612 31,2 73,0 17,1 4,0 0,9 98,3 36,0 Ar. sr. /Mean 7.613 25,9 59,5 12,6 1,8 0,2 98,0 31,1 Min. /Min. 4.309 15,9 50,7 4,0 0,0 0,0 94,7 25,3 3 Maks. /Max. 10.937 32,8 69,9 21,3 5,2 0,8 100,0 37,8 Ar. sr. /Mean 10.121 21,1 62,9 14,2 1,8 0,0 98,2 27,2 Min. /Min. 8.242 17,1 56,3 11,2 0,0 0,0 96,8 22,4 4 Maks. /Max 12.891 24,8 67,6 17,7 3,2 0,1 100,0 35,2 Ar. sr. /Mean 6.373 26,5 61,2 11,9 0,5 0,0 99,5 37,0 Min. /Min. 5.634 17,1 52,6 3,5 0,0 0,0 97,9 26,2 5 Maks. /Max. 7.226 37,4 70,3 25,5 2,1 0,2 100,0 41,9 Ar. sr. /Mean 7.312 32,6 50,4 14,0 2,8 0,2 97,0 29,0 Min. /Min. 5.560 14,2 27,2 8,9 0,0 0,2 93,9 19,5 6 Maks. /Max. 9.185 63,7 68,6 23,1 5,9 0,2 99,8 35,8 Ar. sr. /Mean 5.293 29,4 54,6 13,7 1,9 0,4 97,7 39,7 Min. /Min. 2.600 13,1 40,9 7,0 0,0 0,0 95,8 31,9 7 Maks. /Max. 8.527 39,2 69,3 20,1 4,1 1,9 99,9 47,5 Ar. sr. /Mean 6.363 16,2 69,6 13,5 0,8 0,0 99,2 35,8 Min. /Min. 4.445 2,2 62,6 5,2 0,0 0,0 97,7 27,9 8 Maks. /Max. 7.513 24,6 79,9 25,3 2,3 0,0 100,0 41,0 Ar. sr. /Mean 5.815 30,5 58,6 8,8 1,9 0,2 98,0 52,2 Min. /Min. 5.010 19,5 48,7 4,6 0,0 0,0 95,3 47,5 9 Maks. /Max. 6.572 40,9 71,4 13,1 4,6 0,7 99,3 59,9 Ar. sr. /Mean 9.019 29,3 55,5 14,1 1,1 0,1 98,9 41,7 Min. /Min. 6.861 12,3 40,2 4,4 0,1 0,0 98,1 37,3 Maks. /Max 11.666 47,6 65,7 25,3 1,8 0,2 99,8 48,1 Preglednica 6: Razmerje deležev med vrednostnim in volumenskim prirastkom po rastiščnih enotah in posameznih socialnih kolektivih Table 6: Ratio between the shares of individual collectives in CDIval and the shares of individual collectives in CDIvol Rast. enota ______ Site unit 1 Socialni razred/Social class 100 najd. dreves na ha 100 thickest trees per ha 2 3 4 5 1 2 0,81 0,86 1,00 1,00 1,52 1,45 1,76 1,32 0,45 0,94 0,77 0,84 3 0,76 0,86 1,01 1,02 1,53 1,35 2,38 3,13 0,17 0,83 0,74 0,89 0,90 0,74 0,97 1,10 1,40 1,52 1,75 1,33 0,47 1,32 0,78 0,76 0,89 0,93 0,92 0,97 2,29 1,40 2,34 3,82 0,24 1,31 0,84 0,93 Povp./Average 0,91 0,85 0,98 0,99 1,41 1,51 2,01 1,85 0,27 0,69 0,90 0,83 GozdV 64 (2006) 2 99 5 6 7 8 # # Kadunc A., Kotar M.: Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje smrekovih sestojev v gorskih legah Slovenije. Preglednica 7: Povezanost med CDIval, starostjo, produktivnostjo rastišča (SPtvp) in lesno zalogo (V) Table 7: Correlations between CDIval, age, site productivity (SPtvp) and growing stock (V) Povezava Correlation Parcialni korel. koeficient Partial correlation coefficient Stopnja tveganja P value Izključene spremenljivke Excluded variables CDI .<-> starost val -0,3771 0,0127* SP„ in V/SP,, and V tvp tvp CDI ,<-> SP val tvp -0,1908 0,2203 Starost in V/ age and V CDI .<-> V val 0,4870 0,0009*** SP, in starost/SP, and aee tvp tvp g (mediana tega kolektiva glede na prsni premer je 33 cm) in tudi razred obvladanih dreves (mediana tega kolektiva glede na prsni premer je 22 cm). Za nizko razmerje kolektiva 100 najdebelejših dreves na hektar velja podobno pojasnilo kot pri nadvladajočem drevju. V nadaljevanju nas je zanimala povezanost (odvisnost) med CDIval in starostjo, produktivnostjo rastišča (SPtvp) in lesno zalogo (preglednica 7). S pomočjo parcialne korelacije smo potrdili pozitivno povezavo med CDIval in višino lesne zaloge (izključili smo vpliv spremenljivk starost in produktivnost rastišč). Kar pomeni, da so na analiziranih rastiščih visoke lesne zaloge pogoj visokih oziroma višjih vrednostnih prirastkov. Negativna povezava med vrednostnim prirastkom in starostjo pa nakazuje, da so sestoji že v vrednostnem nazadovanju (izključen vpliv lesne zaloge in produktivnosti rastišča). 3.3 Kakovostna zgradba sestojev 3.3 Quality structure of stands V povezavi s kakovostno zgradbo je osrednje vprašanje, koliko najkakovostnejših dreves imamo v sestojih. V primeru smrekovih sestojev so to drevesa, ki imajo vsaj v enem delu debla (čertrtine) kakovost furnirske hlodovine oziroma hlodov za žago 1. kakovostnega razreda. Po kakovostnem sestavu navzgor močno izstopa rastiščna enota 3-Jelovica, navzdol pa enota 6-Pohorje (preglednica 8).Glede na visoko kakovost rastišč bi lahko pričakovali višji delež dreves s kakovostjo žagovcev 1. razreda. Kakovost furnirske hlodovine pa je pogojena predvsem z odsotnostjo izpadajočih grč, kar pa je v sestojih brez polnilne plasti (oziroma spodnje plasti kot nove generacije) težko doseči (obvejevanje). Po sortimentnem sestavu močno izstopa rastiščna enota 3-Jelovica (preglednica 9). Na tej lokaciji je izredno visok delež furnirske kakovosti, Preglednica 8: Gostota in delež dreves s furnirsko hlodovino oziroma hlodovino luščencev po rastiščnih enotah Table 8: Density of trees with sliced or peeled veneer quality and their share in stands by site units Rastiščna enota Site unit Drevje s furnir-sko hlodovino Trees with veneer quality (N/ha) Drevje s hlodovino žagovcev I Trees with sawlog I quality (N/ha) Delež dreves s fur-nirsko hlodovino v sestoju /Share of trees with veneer quality in the stand (%) Delež dreves s hlodovino žagovcev I v sestoju /Share of trees with sawlog I quality in the stand (%) 1 8,9 111,1 2,0 24,9 2 15,6 142,2 3,6 32,7 3 91,1 242,2 17,8 47,4 4 17,8 80,0 5,4 24,3 5 15,6 122,2 2,3 17,7 6 0,0 33,3 0,0 7,9 7 13,3 80,0 3,8 22,9 8 20,0 64,4 6,0 19,3 9 11,1 64,4 2,2 12,7 Povp./Average 21,5 104,4 4,8 23,4 # GozdV 64 (2006) 2 # Kadunc A., Kotar M.: Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje smrekovih sestojev v gorskih legah Slovenije. Preglednica 9: Sortimentni sestav po rastiščnih enotah Table 9: Assortment structure by site units Rastiščna enota Site unit Furnir / Veneer (%) Hlodi za žago I Sawlogs I (%) Hlodi za žago II Sawlogs II (%) Hlodi za žago III Sawlogs III (%) Celulozni les Pulpwood (%) Maksimalen delež furnirja Max. share of veneer Maksimalen delež hlodov za žago I/Max. share of sawlogs I 1 1,3 12,8 72,9 7,6 5,4 5,2 20,6 2 2,4 15,9 65,9 9,2 6,6 8,6 34,1 3 12,6 31,9 48,6 1,2 5,7 22,1 41,5 4 2,7 15,9 54,2 21,7 5,6 4,8 32,7 5 2,2 12,7 58,9 17,5 8,7 5,7 26,5 6 0,0 3,2 60,7 22,3 13,7 0,0 5,8 7 1,6 11,2 78,0 3,5 5,6 2,9 14,5 8 4,0 10,8 78,9 0,7 5,6 7,3 12,7 9 2,3 9,5 80,0 1,5 6,8 9,5 14,1 Povp./Average 3,6 14,7 66,0 8,8 6,9 kakovosti žagovcev 1. razreda in tudi žagovcev 2. razreda. Navzdol ponovno izstopa rastiščna enota 6-Pohorje. Sicer pa je dve tretjini bruto volumna skoncentriranega v 2. razredu hlodov za žago. Delež furnirja je najpogostoje pod 3 %, delež žagovcev 1. razreda med 10 in 15 %, žagovcev 2. razreda med 50 in 80 %, žagovcev 3. razreda pod 10 % in celuloznega lesa 5 do 7 %. Ugotavljamo, da imamo v naših mlajših in odraščajočih sestojih še precejšnje možnosti povečati kakovost z ozirom na najkakovostnejše ploskve v dani raziskavi. 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION Metodološko povsem korektno ugotavljanje vrednosti bi temeljilo na uvrščanju vseh kosov debeljadi v ustrezne kakovostne razrede po nekem standardu. Približek v tej raziskavi je storjen s pomočjo klasifikacije četrtin debla. Vendar se iglavce kroji po dolžinah in sicer zelo pogosto na 8 m, kar je približno četrtina višine debla v primeru naših analiziranih (odrsalih) smrek. Menimo, da rezultati dobljeni po metodi četrtin ne odstopajo bistveno od realne sortimentne strukture. Glede na to, da so se sestoji nahajali večinoma na naravnih smrekovih rastiščih in bili kar se da ohranjeni, negospodarjeni in nepoškodovani, menimo, da GozdV 64 (2006) 2 je vpliv različnih notranjih napak debla (rdeča trohnoba), ki jih zaradi ocenjevanja stoječega drevja nismo mogli ugotavljati, na kakovost debel relativno majhen. Na tem mestu je potrebno opozoriti, da se vrednost sestojev in vrednostni prirastek nanašata zgolj na (bruto) lesno zalogo sestoja, če bi jo vrednotili po odkupnih cenah fco. kamionska cesta. Stroški sečnje, izdelave in spravila lesa niso odšteti. Prav tako niso odšteti drugi stroški gospodarjenja, kot je npr. režija, obdavčitve ipd. Upoštevani niso tudi stroški tehničnih vlaganj (izgradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic), stroškov gojitvenih vlaganj pa praktično ni bilo. Analizirani sestoji so bili med najbolj kakovostnimi za dane rastiščne enote, vendar so bili nenegovani. Z ustrezno, predvsem pravočasno nego bi zmanjšali število manj oziroma nekako-vostnih osebkov v strehi sestoja (zlasti med nad-vladajočim drevjem) ter pospeševali kakovostne osebke, ki se danes nahajajo v vladajočem in tudi sovladajočem socialnem razredu. Posledica nege bi bil večji delež vladajočega razreda in kolektiva 100 najdebelejših dreves v vrednosti sestoja in lesni zalogi. Z nego bi vplivali predvsem na večji delež hlodov za žago 1. kakovostnega razreda. Bistveno večji delež furnirske hlodovine pa je dosegljiv z obvejevanjem odraščajočih sestojev oziroma tam, kjer je to mogoče, z vzpostavitvijo 101 # Kadunc A., Kotar M.: Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje smrekovih sestojev v gorskih legah Slovenije. polnilne plasti, ki povzroči hitrejše in temeljitejše čiščenje vej pri smreki. Dosežen sortimentni sestav v naši raziskavi je slabši od sortimentnih sestavov za smreko na Slovaškem (PETRÁŠ / NOCIAR 1991). To je vsaj delno tudi posledica različnih standardov. V raziskavi se je izkazalo, da je visok vrednostni prirastek smrekovih sestojev odvisen od visokih lesnih zalog. Slednje je ugotovil že KOTAR (KOTAR 1980, KOTAR 1982). Dodatno pa smo tokrat ugotovili, da pri danih starostih vrednostni prirastek že upada. Očitno se tudi v smrekovih sestojih na višjih nadmorskih legah relativno zgodaj prične (povprečna starost analiziranih sestojev je 130-140 let) upadanje vrednostnega priraščanja. Za korekten sklep o uvedbi sestojev v obnovo pa bi potrebovali poleg tekočega tudi povprečni vrednostni prirastek. Zgradba smrekovih sestojev po socialnih razredih v naši raziskavi je skladna z analiziranimi nizko redčenimi sestoji smreke (MAGIN 1952, cit. po ASSMANN 1961). Slednji je ugotovil, da imata razreda navladajočih in vladajočih dreves skupno 88 % lesne zaloge in 95 % volumenskega prirastka. Izredno majhen delež lesne zaloge v spodnjih dveh socialnih plasteh je posledica neizvajanja (izbiralnih) redčenj oziroma so le ta bila izvajana z nizko jakostjo. Tuje raziskave, zlasti tiste iz nemških dežel, le redko predstavljajo sestojne parametre po socialnih kolektivih. Nemške dežele tudi najraje operirajo s temeljnico in ne volumnom (npr. ASSMANN 1961, WENK / ANTANAITIS / ŠMELKO 1990, KRAMER 1988). Primerjava vrednosti sestojev s starejšimi raziskavami pa je otežkočena predvsem zaradi spreminjanja kakovostnih standardov in zlasti cen gozdnih sortimentov. Ugotavljanje vrednostnega prirastka po socialnih plasteh doslej ni zaslužilo ustrezne strokovne pozornosti, tudi v tujini ne. Doseženi vrednostni prirastki so v primerjavi s cenami gozdov pri nas izredno visoki. To razmerje so opazili neredki gozdarski strokovnjaki iz operative. Tudi zato ni naključje, da v precej področjih gozdarji sami pogosto odkupujejo gozdna zemljišča. 102 5 POVZETEK Namen raziskave je ugotoviti strukturo lesnih zalog, tekočega volumenskega prirastka, (denarne) vrednosti lesne zaloge in tekoči vrednostni prirastek po različnih socialnih kolektivih v smrekovih sestojih na višjih nadmorskih višinah. V mislih imamo strukturo po socialnih plasteh, delež strehe sestoja v sestoju in delež 100 najdebelejših dreves (na hektar) znotraj sestoja. Analizirali smo sestoje na 9 rastiščnih enotah po Sloveniji. Pri vsaki rastiščni enoti se je izvedlo meritve na petih raziskovalnih ploskvah, ki so merile 30 x 30 m. V izbranih sestojih je morala smreka zavzemati vsaj 80 % v lesni zalogi, sestoji so morali biti čim kakovostnejši, zdravi in nepoškodovani. Ukrepanja v sestojih so morala biti minimalna. Sestoji so bili v zreli, optimalni fazi. Na skupno 45 ploskvah se je izmerilo prsne premere in višine vsem nadmerskim drevesom ter z vrtanjem ugotovilo debelinski prirastek zadnjih 10 let. Na tej podlagi smo ugotovili volumen dreves, tekoči volumenski prirastek in z vsoto po drevesih prišli do sestojnih vrednosti. Kakovost debel smo ocenili za vsako četrtino debla pri vseh drevesih s ploskev (1.811 dreves). S pomočjo povprečnih odkupnih cen na kamionski cesti, volumna dreves in ocenjene kakovosti smo ugotovili vrednost sestojev oziroma posameznih socialnih kolektivov v njej. Analizirani smrekovi sestoji imajo praviloma več kot 95 % lesne zaloge v strehi sestoja. Daleč največji delež lesne zaloge odpade na razred vladajočih dreves, kolektiv 100 najdebelejših dreves na ha zavzema okoli 40 % lesne zaloge. V tekočem volumenskem prirastku je delež strehe sestoja še nekoliko večji kot njen delež v lesni zalogi. Četrti in peti socialni razred imata najslabše razmerje med tekočim volumenskim prirastkom in lesno zalogo. Vrednost lesne zaloge je najnižja na rastiščni enoti 6-Pohorje. Daleč najvišje vrednosti pa se dosegajo na rastiščni enoti 3-Jelovica, kjer presežejo celo 60.000 €/ha. Vse ostale lokacije so si v povprečju precej podobne in so nekje vmes med skrajnima vrednostima. Deleži v vrednosti socialnih razredov, ki jih uvrščamo v streho sestoja, so zelo podobni njihovim deležem v lesni zalogi, vrednostna deleža obvladanih in podstojnih dreves GozdV 64 (2006) 2 # Kadunc A., Kotar M.: Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje smrekovih sestojev v gorskih legah Slovenije. pa sta pod deležema teh razredov v lesni zalogi. Desetletni vrednostni prirastki se gibljejo večinoma med 6.000 in 10.000 €/ha. Razred nad-vladajočega drevja zavzema v povprečju dobro četrtino vrednostnega prirastka, razred vladajočih dreves približno 60 %, razred sovladajočih pa okoli 13 %. Na podstojno in obvladano drevje odpade manj kot 2 % vrednostnega prirastka. Relativno majhen delež v prirastku ima kolektiv 100 najde-belejših dreves na ha, ki zavzema v povprečju 35 % prirastka. Iz tega izhaja, da mora biti pri iglavcih ciljno število izbrancev 200 ali celo več. Na analiziranih rastiščih so visoke lesne zaloge pogoj visokih oziroma višjih vrednostnih prirastkov. Negativna povezava med vrednostnim prirastkom in starostjo pa nakazuje, da so sestoji že v vrednostnem nazadovanju (izključen vpliv lesne zaloge in produktivnosti rastišča). Ugotavljamo, da je delež dreves z furnirsko kakovostjo nizek, saj le izjemoma preseže nekaj odstotkov. Petkrat več je dreves s kakovostjo hlodov za žago 1. razreda. Ugotavljamo, da imamo v naših mlajših in odraščajočih sestojih še precejšnje možnosti povečati kakovost z ozirom na najkakovostnejše ploskve v dani raziskavi. 6 SUMMARY The aim of the paper was to establish the structure of growing stocks, current volume increment, value of growing stocks and current value increment by different social collectives in spruce stands at higher altitudes. It was necessary to ascertain the structure by social layers, the share of stand canopy in the stand and the share of the collective of 100 thickest trees per hectare. Altogether 9 site units all over Slovenia were analysed. For each site unit measurements on five research plots measuring 30 x 30 m were carried out. In the analysed stands the share of spruce in growing stock had to be at least 80 %, the stands had to be of the highest quality, healthy and undamaged. The past management activities in the stands had to be as minimal as possible. The stands were in their mature optimal phase. Altogether on 45 plots the dbh and height for all trees above measurement threshold were measured and the diameter increment in the last 10 years was established through boring. On the basis of GozdV 64 (2006) 2 these measurements, the volume and the current volume increment of all analysed trees were esta-blished. With the sum of tree values the values for different social collectives within the stands and the values for total stands were obtained. The stem quality was estimated by stem quarters for all the trees (1811 trees). Using average buying prices fco. forest road, volume of trees and the estimated quality class we were able to establish the stand values or the values of different social collectives. In the analysed spruce stands, more than 95 % of the growing stock is usually concentrated in the stand canopy. The class of dominant trees accounts for by far the highest share of growing stock, while the collective of 100 thickest trees per hectare makes up about 40 % of the growing stock. With regard to the current volume increment, the share of the stand canopy is even slightly higher than its share in the growing stock. The fourth and the fifth social class (the lowest layers) have the lowest ratio between current volume increment and growing stock. On site unit 6-Pohorje the value of the growing stock is the lowest. By far the highest values are achieved on site unit 3-Jelovica, where as much as 60.000 €/ha are exceeded. All other sites are between within those two extreme values and are quite similar in value. The share of the stand canopy is similar to its share in the growing stock, while the shares of the fourth and fifth class are below their shares in the growing stock. Decade value increments vary between 6.000 and 10.000 €/ha. The share of predominant trees is a little more than a quarter of the value incre-ment, the class of dominant trees accounts for approximately 60 % and the class of codominant trees for about 13 % of the value increment. The fourth and the fifth class make up less than 2 % of value increment altogether. The collective of 100 thickest trees per hectare accounts for a rela-tively small share of the value increment – about 35 %. That leads us to the number of final crop trees in coniferous stands which must be at least 200 or more. On the analysed sites is high value increment dependent on high growing stocks. The negative 103 # # Kadunc A., Kotar M.: Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje smrekovih sestojev v gorskih legah Slovenije. KOTAR, M., 1980. Rast smreke Picea abies (L.) Karst. na njenih naravnih rastiščih v Sloveniji. Doktorska disertacija, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Gozdarstvo, Ljubljana, 165 s. KOTAR, M., 1982. Redčenje v starejših sestojih smreke in bukve. Gozdarski vestnik, 40, 9, 365-373 KOTAR, M., 1994. Proizvodna sposobnost gozdnih rastišč, ki jih poraščajo smrekovi in bukovi gozdovi ter njihova proizvodna zmogljivost v optimalni razvojni fazi. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44, 125-148 KOTAR, M., 2003. Gozdarski priročnik. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 414 s. KRAMER, H., 1988. Waldwachstumslehre. Verlag Paul Parey, Hamburg und Berlin, 375 s. PETRÁŠ, R. / NOCIAR, V., 1991. Sortimentačné tabuľky hlavných drevín. Slovenská akadémia vied, Bratislava, 304 s. WENK, G. / ANTANAITIS, V. / ŠMELKO, Š., 1990. Waldertragslehre. Deutscher Landwirtschaftsverlag Berlin, 448 s. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, 2005. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2004. Samozaložba, Ljubljana, 64 s. correlation between value increment and age of the stands indicates that stand value increments has already started to decrease (the influence of growing stock and site productivity was elimi-nated). We established that the percentage of trees with veneer quality is rather low, only exceptionally is it higher than a few per cents. The share of trees with first class sawlog quality is five times higher. In view of the results on the plots of the highest quality in this research, it can be maintained that in our young and developing stands there are still substantial possibilities for increasing the quality structure. 7 7 VIRI REFERENCES ASSMANN, E., 1961. Waldertragskunde. München, BLV Verlaggesellschaft, 490 s. KOTAR, M., 1970. Določanje vrednosti in vrednostnega prirastka sestoja. Gozdarski vestnik, 56, 4, 202-208 104 GozdV 64 (2006) 2 #