Iz lovskih krogov. Prijazno je sedelo tiekega zimskega večel'a več lovcev okoli toplo peči pri kupici dobre vinske kapljice, in Bo svoje strahovite dojgodke pripovedovali. Naposled se oglasi rtudi. trgovec, rekoč: . »Gospodje, dovolite toi, da tudi jaz povem, 5caj se mi je zgodilo: ;Napravili smo enkrat Ipv na dvojico medve'¦dov v planinah. Za neikaj časa sem jaz zgre6il družbo in sem sam Oatal. Ko dalje koraliam, pridem do prepaida, preko katerega je ipodrto drevo brv delalo. V tistem trenutku zaslišim za sabo rjuti jiiedveda in naravnost rproti meni kobacati. Ko vidim, da ni druge pomoCi, vzarnem puš-i ko v v roko in nož med zobe in začnem po de~: blu urno na nasprotno slran plaziti. Komaj sem na sredini, zarež. mi z nasprotne strani jezna medvedka naproti. Pred menoj medved, za menoj medvedka, pod menoj pa globoko brezdno, me tako pre-: trese, da mi puška odr pade in v prepad zleti. Začnem prijatelje na pomoč klicati in ko od,prem usta, odpade mi še nož v brezdno. Zdaj sem bil v takem položaju čisto sam brez orožja med dvema sovražnikoma.« Trgovec se oddahns in izpije kupico vina. Lovci vsi ostrme ini nihče si ne upa besedU ce ziniti, da ne bi pru povedovalca zmotil. A naposled se vendar le eden oglasi: _Kaj pa se Vam je potem zgodilo?« »Kaj? Požrla sta me medveda do zadnje ko3ti«, pravi nato trgovec. Nastane velika tihota, Vsak si je svoje mislil. Od tistega večera so si lovci svoje dogodbice le še tedaj pripovedovali, kadar so bili sami med seboj.