291
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Nj. veličanstvo cesar se je 31. dne u. m. z velikim spremstvom podal v Mezo-Kovesd na Ogersko, kjer ostane 9 dni pri velikih vojaških manevrih. — 9. dne t. m. gre v Miskolcz, kjer ostane 7 dni. — 17. dne t. m. zvečer pa gre v Godollo.
— Prihodnjemu državnemu zboru predloži, kakor se sliši, vlada: vojno postavo, sprejem zahodne železnice v vladno gospodarstvo, vprašanje o vseučilišču pražkem in o gališki transverzalni železnici, postavo o borznem davku in pa obrtnijsko postavo, katero je neki vlada posebno marljivo  razpravljala zato,   da  se   vendar en-
krat zadosti upravičenim željam obrtnikov (rokodelcev). — Sliši se tudi, da od druge strani se državnemu zboru izročijo predlogi, naj bi se po prevdarku njegovem po postavni poti kaj storilo za spodobnejše obhajanje nedelj in praznikov.
—  O programu ministra Taaffe-a poroča ,,Nord. AUg. Zeitg." takole: V prvi vrsti, pravi ta list, bode vlada skušala izpeljati vprašanje o upravni reformi. Ministerstvo bode skušalo to vprašanje ugodno rešiti ne meneč se za razne predsodke. Druga naloga , ki si jo je postavilo ministerstvo, je reorganizacija železnic. Na tem polji je jako slabo gospodarila ustavoverna vlada. Dalje bode vlada skušala vravnati obrtnijstvo. Vlada si bode prizadevala, da v prihodnjem zasedanji spravi novi obrtni zakon v življenje. Največjo pozornost pa obrača vlada razmeram v kmetijstvu, ker je prepričana, da se je ravno tu do zdaj največ grešilo. Podpiranje in pomnožitev kmetijskih šol je daljna naloga vladina.
—  Stavbeno vodstvo avstrijskih državnih železnic je razpisalo oklic za ponudbe o sin ah, ki se bodo potrebovale za predarelsko železnico. Do zdaj je potreba preračunana na 11.100 bačev (ton) do 1. 1883. Pred nekaj časom je Elizabetna zapadna železnica oddala napravo t.kih sin nekemu avstrijskemu mešetarju, ki bi bil v Avstriji mogel sam napraviti jih komaj 4000 bačev, 11.000 pa bi jih se bilo moralo — se ve da za mastno provizijo — naroČiti pri rudarjih na Angleškem, Francoskem in Nemškem, toraj v tujih deželah. Sedanji minister trgovstva baron Pino je pa — kar nas veseli povedati — to pogodbo razrušil in šine naročil po čisto enaki ceni pri več avstrijskih fužinarjih. Človek bi mislil, da bo tako ravnanje ministrovo, ki podpira domačo obrtnijo , vsakemu po volji, in da mu bodo vsi časniki ploskali; a ne! Dunajski judovski listi so se potegnili za tujstvo in štejejo ministru za velik greh to, da je domačim obrtnikom naklonil delo in zaslužek. Se ve, je uže kak Izak ali Abraham prišel ob provizijo, katero so mu tujci obljubili!
—   Novo imenovani knezonadškof dunajski Gangl-bauer bo 11. dne t. m. slovesno vpeljan na svoje sto-lico na Dunaji.
—  Vsi liberalni časniki dunajski veselja poskakujejo, da so pri zadnjih volitvah na Francoskem zmagali republikanci. ,,N. fr. Presse4' še posebno poje glo-rijo, da so propadli monarhični zarotniki „die monar-chischen Verschworer" in pa privrženci zakonite (legitimne) monarhije. A vendar se vkljub vsemu temu liberalci hlinijo, da oni so avstrijski patriotizem v štant vzeli, ali, kakor „Karnt. Volksst." pravi, ,,die General-pachter des osterreichischen Patriotismus sind". — Isto tako rovajo liberalci zdaj zoper Rusijo, ker je avstrijska vlada v Pfemislu dva ruska viša oficirja neki zato zasačila, ker sta si obrisa galiških trdnjav naprav-ljaia, in ker se sliši, da ruska vlada podkupuje Avstri-jance z rubelji. Koliko je o uni zadevi resnice, se danes še ne ve, ker je cesar naš sam- ukazal, naj se izpustita zaprta ruska oficirja, — kakega ruskega rublja pa še nikdo na Ogerskem ni v roke dobil, čeravno je res, da po ukazu ministra Tisze magjarski panduri jako marljivo vohajo po ruskih rubljih.
Iz Gorice. — S podporo visokega c. kr. kmetijskega ministerstva priredi tukajšnje c. kr. kmetijsko društvo po deželi javna predavanja o trtni uši (filo-kseri), katere bode izvrševal g. Al. Strekelj. Poduče-valo se bode: dne 8. septembra t. 1. v Tomaji in Štanjelu, — 11. septembra v Šmarjah vdol. Branici, — 18. v sv. Križi in Kamnjah, — 25. v Škrbini in Pervačini, in dne 2. oktobra v gornjem Cerovem in Pevmi.
292
— Na deželni kmetijski šoli v Gorici se začne nov tečaj teoretično-praktičnega podučevanja dne 15. septembra t. L Kot gojenci sprejmo se v slovenski oddelek: a) mladenči, kateri so dosegli 16. leto; b) znajo zadostno brati in pisati, kar se dokaže po sprejemni preskušnji; c) so krepke postave in izkažejo dobro nravno vedenje. Za vsak oddelek, italijanski in slovenski, je odločenih 8 štipendijev po 100 gold., ki se po-dele sinovom poljedelcev.
Iz Trsta, — Dva popotna učitelja: enega za Istro in enega za Goriško vzame vsled določbe kmetijskega ministerstva tržaška vlada v službo. Poduče-vati morata znati v obeh deželnih jezikih in v vseh predmetih, ki se podučujejo na pr. na goriški kmetijski šoli. Hodila bosta po določbah tržaške vlade po raznih krajih in vasčh poduČevat, vsaj 30krat v letu. Plača 1000 gold. in 500 gold. za poti. Prvo leto je samo za poskušnjo. Prošnje se oddajo c. kr. namest-nistvu v Trst do iO. septembra t. 1.
— Za tržaško razstavo je v proračun postavilo trgovinsko ministerstvo 30.000 gold. državne podpore, ker je ministerstvo za poljedelstvo dovolilo 10.000 gold., tedaj bo državne podpore 40.000 gold., ako to dovoli državni zbor.
Iz Koroškega, — Kako hvalo dunajski prof. Suess (jud), eden najiskrenejših zagovornikov onega načela, da morajo otroci 8 let v šolo hoditi, poje nemškim Korošcem, kaže njegovo pismo do kraj nega šolskega sveta v Šmartnem poleg Belaka, ki se po poročilu ,,Karnt. Volksst." takole glasi: „Hvala Vam lepa za prijazni mi Vaš dopis, častiti gospodje! Mi smo tukaj na Dunaji zmerom jako ponosni na to, da se Korošci tako zel6 odlikujete memo mnogih drugih hribovskih dežel, in še prav posebno pa se sponašam jaz zaradi tega, da koroški poslanci v državnem zboru zmerom na moji strani stojijo in so zmerom med mojimi najljubšimi in najboljimi prijatelji.H — Na to pismo odgovarja konservativna „Karnt. Volksst.", da se prof. Suess hudo moti, ako misli, da se koroška dežela sklada z njegovimi čen-čarijami, ki nasprotujejo konservativni vladi in konservativni večini državnega zbora; naj prof. Suess tudi nikar ne misli, da je koroška dežela enih misli z liberalnimi poslanci.
S Tirolov. O nekdanjem ministru poljedelstva Ban-hansu se je govorilo, da ne zna razločiti pšenice od detelje. Sedanji minister Falkenhavn pa se na svojem potovanji tukaj tako vede in kaže, da povsod dober vtis napravlja. Ogleduje živino in polje, ker hodi veliko peš, poprašuje to in ono in kaže, da ni nevednež v gospodarskih in kmetijskih zadevah. Se celo živino ogleduje, ne samo polja in gozdov. Ljudem se o tem zelo prikupuje.
Iz Zagreba. — Cem bliže so nove volitve v deželni zbor, tem težji leži roka državnega pravdništva na „Obzoru", ki kot glasilo neodvisne narodne stranke se pogumno bojuje zoper magvarizem, ki se ,,mit dem Feigenblatt' hlini za „dobrega Hrvata". Dan za dnevom mora „Obzor'' napravljati po dva izdanja, da v izdanji kaže, koliko člankov bilo je v 1. izdanji ,,zaplenjenih/' — Visoko spoštovanega pl. Matija M raz o vi ca, bivšega župana zagrebškega, je zadela britka osoda, da mu je njegov edini, 32 let stari sin Ladislav, odlični, neumorno delavni rodoljub, umrl. „Obzor" piše: „No danas plaču i do vieka če plakati njegovi mili roditelji; danas plačemo mi i s nami cieli narod, jer smo izgubili, jed-noga borioca iz naših redova, jednoga svečenika iz hrama umjetnosti i književnosti, jednoga tješitelja, našu • nadu bolje budučnosti.    Pa u cvietu mladih ijeta, u kojih
se običaje sjnješiti bujni život, zaskočila je njega jalna smrt!" —- Čuda, da tudi ta članek ni zapadel ,,zaplen-jenju.
Iz Nemčije, — Za vojake se še premalo denarja potrosi. Na Bavarskem bodo potrebovali za-nje zopet 4 milijone mark več, tako, da bo vsega skup okoli 46 milijonov mark. Toraj pride na vsacega človeka vojaškega davka 9 mark (okoli 5 gold.). — Vsi davkoplačevalci v Nemčiji plačujejo zdaj 2180 milijonov mark, pride na človeka po 60 mark, na rodovino po 3u0 mark. Le tje, komur se po Nemčiji sline ced6!
Iz Švice. — Ruskemu beguncu knezu Petru Kra-potkinu, ki je živel v Genovi (Genf) in se vdeleževal vseh nihilistovskih shodov, je švicarska vlada prepovedala daljno bivanje v Švici.
Iz Laškega. — Vlada se je zdaj živo potegnila za postavo o varstvu papeževem. To se vidi, kakor da bi se bila vstrašila drugih vlad, ki so se potegnile za varnost papeževo. Morda se pa boje tudi, da, če bi papeža ob varstvo spravili, bi prišla tudi Umbertova monarhija v nevarnost, kar pa najvišim krogom pri vsem njihovem drugem radikalizmu nikakor ne diši.
— Italijani in avstrijski ustavoverci še vedno govore o nemški, avstrijski in italijanski zvezi. Nemški listi govori, kakor da bi bili vsi avstrijski narodi zadovoljni s tako zvezo. Nasvetujejo tu pa tam Italijanom, naj bi popustili namere na Trst, Reko, južno Tirolsko, potem naj se zvežejo z Avstrijo. Kakor da bi se dal laški želodec nasititi!
Francoska. — Gambeta je bil le enkrat voljen. Celo njegovi prijatelji so strašno razkačeni nad judovskim prebivalstvom v Algeriji, ki so po večem krivi, da so Arabci tako hudi na Francoze. Toraj Judje uže povsod presedajo ljudem.
Angleška. — Državni zbor je prenehal. Stolni govor se glasi, da je zunaj povsod vse prijateljsko. O Irski pravi kraljica, da se bodo sedanje stroge naredbe mogle kmalu olajšati ali popolnem odpraviti.
Iz Rumunije. — Ogerski listi so zadnji čas hudo zaupili zoper Rumunce, češ, da so mejo prestopili. Natančna preiskava pa je pokazala, da prav nič ni res, in tako se je magjarsko sovraštvo zopet enkrat hudo bla-miralo.
Iz Bosne. — Uprava dežele noče nič kaj naprej; v treh letih bodo imeli uže četrtega deželnega namestnika. Se ve, da ne bo nič, če bodo hoteli Bosno ponemčiti ali pomagjariti. Ako bodo obsuli deželo s tujimi uradniki, ki ne umejo ne deželnega jezika, ne poznajo razmer in ne šeg naroda, bodo tako malo opravili, kakor nekdaj na Laškem v Lombardiji, povsod si bodo naklonili le mržnjo. Tudi če premene" vojaško vlado v civilno, ne bo nič, dokler se drže sedanjega sistema.
Iz Rusije. — V Petrogradu so zopet zaprli več važnih oaeb , med temi tudi nekega Častnika generalnega štaba, ki je na sumu, da je uže delj časa upornikom naznanjeval vse, kar se je z vojaške strani zoper nje vkrepalo.
Iz Turčije. — Iz Egipta se poroča o novih nemirih nezadovoljnih narodov.    Kaj je, se še ne ve.