39« üfStifSWí
mittnr, im 39. septembra
54. letnik.
List ljudstvu v pouk in zabavo."
hftaja «£3k četrtek te^sljs j? pcttafce «eá fes v Marfeora s poKtJsjcjeai as uoia za eeio icio 24 K, poi leta 22K b « 8efít 5aia S K. — MaroJafea teren ¿Kg9«tavl)e 32 K. HaroSaisat se poli!j* h» i Wpi&vsjtl&o »SiOTCBstega	» MaíEaora. —3 Ust »e dopeiSJa do odpoved!. — Udje »KstoHikcga ticfeora?ga áraífta" doMnfé Síst kres potegne ssročnSoe. — Posamezni tSaff stanejo, M
4 tfomi 40 i?ln... k« 8 atumeh «O írte. —>Uí»dcl»tvef Roro&a cesta iiev, 3. — KekcpM ®e ne »račajo, — Oj?ra?tsl5iwa» ftersifc* «esta aie«, 5, «prejema anroteiao, taserate So reiiaraíeíj», 3U	m pž&žir]e od e&osiopae¿¿istit vrste |ca ti&rai K Za »sčkrstes ogiaae primeren poptsO. V oddeftu »Mak muamiSa" ílassa teeda SO vis. — Inserail »e sprejemajo tío torka opokb«,
Measpría re&asnadje so peitafee prestí.
/
Hn«iJ«i triprilt »¿I
f pred katerim svoje liberalne
skrivate ?
Mnogo se govori pri nalili shodili in piše v časopisih, kako in zakaj bi se morali združiti kmetje v močno organizacijo Kmetske zveze, ker polovica Kmet-skoga ljudstva noče razumeti nujne potrebe organizacije, Nahajamo se v odločilnem času, v katerem se kuje naša bodočnost. Vse stranke se bojujejo za obstoj, oz. za zmago pri bodočih volitvah, kajti dobro vedo, da tista stranka, katera bo pri volitvah zma -gala, tista bo imela najlepšo bodočnost. Za našo krnetsko ljudstvo je ravno Kmetska zveza najboljša in najmočnejša organizacija, v kateri bi se naj, združili vsi kmetje. V naši državi bi naj bil glaven steber kmetski stan, kateri je pa žalibog v premajhnem številu zastopan v državnem zboru, zato nas kliče dolžnost, da to število pomnožimo.
Dolžnost in naloga naših poslancev bi naj bila, da rešijo kmeta težkih bremen, katera se mu nalagajo vedno težja. Poglejmo si ta bremena natančneje in spoznali bomo, da kmet mora na ta način propasti. Pred vojsko je delal kmet popolnoma zastonj', zato ni «čudno, da fto bila vsa posestva v dolgovih. Vojska je dala si- sr kmetu v prvih letih nekaj suhega papirja, $ katerim je plačal svqje dolgove, zato mu je pa hleve mila in polje izčrpala,. Danes stoji kmet mnogo , bšern nego pred vojsko, kajti njegovi pridelki	i ne plačujejo v istem razmerju, kakor mora •on > i oevati za obleko in druge potrebščine. Med voi ,v;o in sploh v sedanji draginji s« ni moglo kapo -vati nobenega orodja, skoraj polovica inventarja je .Uničenega, kateri se pa mora nadomestiti in za kak 1 šne cene — ?
Ze v tem oziru mora kmetski stan propasti. Se večja bremena se nalagajo kmetskim sinovom, kateri ^prevzamejo posestvo. Da si.tem lažje predočimo bremena mladega kmeta, vzamemo srednje veliko posestvo (20 ha,) za primer. Kot sin je ud družine (recimo t oseb), hi bilo po pravičfti razdelitvi le ena petina posestvi', njegovega. Navadno prevzame celo posestvo, ioraj mora ostale brate in sestre primerno izplačati
i «MMtoj i in i«1« pri volitvah x IliMPalei«
Vodstvo liberalae organizacije v Celju je poslalo svojim zaupnikom pismo, podpisane od tajnika stranke Le» ure cinik» „Nove dobe", Veko-slava Špindlerja. Pismo, ki poučuje liberalne zaupnike o agitacij skeoa delu za volitve, se konča: „Opozarjamo končno, da bo naša stranka naj brž o pri predstoječih volitvah nastopila akujfS-Jio, to je z enotno kandidatno listo s 92»m'a-atesjm ^ 1-m&tmk^ strank® in eventualno tudi z narodnimi socijalisti. Treba je torej, da stopite nemudoma v zvezo z zastopniki navedenih strank, Narodni pozdrav. Okrožna organizacija Jugosl. Demokratske stranke za celjsko okrožje v Celju. Vekoelav Špindler 1. r."
Zdaj se pa morajo odpreti oči vsem, ki so zapeljani šli v Samostojno, misleč, da je vendarle samo Kmetska stranka. Zdaj mora vsakdo uvideti, da je Samostojna le služkinja in ¡¿»omočaica liberalne stranke, stranke meščanov, bogatašev, izvozničarjev, bankirjev, milijonarjev, ki ljudstvo izrabljajo s prostim izvozom in delajo drag. njo, ki so ljudstvu odvzeli 20%, ki so ponižali našo krono na četrtino dinarja, ki hočejo naložiti zlasti kraetskemu ljudstvu 4kratui zemljiški davek in 52% prenosniae! Nekdaj so grajščaki s svojimi hlapci ali valpeti sužnjili in pestili nbogo kmetsko ljudstvo. Zdaj hočejo liberalni morotci naše kmete s Samostojno kmetijsko stranko zopet spraviti v svojo denarno suž r in oderuštvo, iz katerega so jih rešile aaSb posojilnice! Izdajalsko nalogo ima Samo-
Saiaiiiatajitl i**
uprava.
Mi smo Samostojni očitali, da so proti samoupravi. Kot dokaz smo navedli, da se je proti samo -» upravi izrazil sani samostojni general Urek 23. novembra 1919 v Ljubljani. Urek v predzadnjem „Kmetijskem listu" to taji, In vendar je tako govoril ! „Jugoslavija". ki je Samostojni prav blizu, piše dne 9. decembra 1919: „Govornik Urek se obrača proti strankam, ki hočejo vzpostaviti avtonomne (samo -upravne) pokrajine." Ravno tako piše hrvatski list „Obzor" z dne 20. novembra 1919: „Urek osudjuje pojedine stranke, koje idu za upostavom a.utonomnih pokrajina" (Urek obsoja posamezne stranke, ki hočejo upostaviti samoupravne pokrajine). Ce je Urek proti strankam, ki hočejo za Slovenijo samoupravo , (in ta stranka je edino naša Kmetska zveza oz. Ljudska stranka) potem je tudi proti samoupravi sami. Ra-zun tega. so se isti dan, 23. novembra 1919, hodili Samostojni klanjat največjemu slovenskemu centralista Žerjavu, ki je hoitel Se pred kratkim uničiti našo samoupravo glede šol (imenovanje šolskih nadzornikov). Letos začetkom avgusta pa so Samostojni s svo jimi hrvatskimi in srbskimi tovariši hodili jiozdrav -ljat največjega srbskega centralista. Pribičeviča, ki nam hoče vzeti pri šolah še tisto samoupravo, kar je imamo. Ali hočete gospod Urek in vaši samostojneži še tajiti, da ste proti samoupravi? Zakaj igrate dvojno vlogo: eno za svoje očete liberalce, pred katerimi iziavijate, da ste proti samoupravi,, drugo za ljudstvo
protiljudske nakane
in staršem oskrbeti prevžitnino.i V tem navedenem slučaju bi prevzel po znižani ceni za 50.000 K posestvo. Ker je le petina njegova mora izplačati 40.000 kron., Ta deipar si mora izposoditi in ga obrestovati. Običajno je, da se kmetska družina razdeli s p6hiš -tvom in sploh z inventarjem. Ze prvi dan si mora mladi krneč nakupiti za drag denar pomanjkanje orodja itd. kar ga stane najmanj 20.000 K. To je prvo breme, katero prevzame kmet po pravični poti. Veliko težje breme mu naloži sodnijska oblast, ki mu isto posestvo ceni za najmanj 150,000 K in zahteva tako-zvani desetek, kateri bi znašal v tem slučaju 15.000 kron. Torej, če seštejemo dolgove mladega kmeta prvi dan, znašajo 75.000 K- Kako zamore životariti takšen kmet? In kaj bo takrat, ko se valuta končnove-liavno uredi —, pridelki bodo ceneji in dolg bo o-¿tal? Kakšna bodočnost čaka. kmeta? Le po dolgih letih trpljenja se v trudapolnem 16 urnem delavniku iz pomaga toliko, da. zamore mirno spati,
.Glavna naloga poslancev bi naj bila: rešiti kmeta raznovrstnih dohodninskih davkov, kakor tudi neljubega desetka. Kaj bodo pomagale vse strokovne kmetiisk« šole za povzdigo splošnega gospodarstva, če uničijo mladega posestnika prvi dan navedena bremena, fjnahcijelno.
Vojnim dobičkarjem in tolstim kapitalistom se naj davčni vijak primerno pritisne, tedaj bo imela dr žava dovolj denarja. Ubogemu kmetu z vpadlim obra zom od napornega dela, pa pustite vsaj toliko krva -vo zasluženih krajcarjev, da si bo zamogel vsaj obleko kupiti. Vprašajmo se, zakaj se nam godijo takšne krivice — kdo je kriv temu — ? Odgovor sledi: Ker nismo združeni, ker nismo organizirani, torej smo si krivi sami! Torej drago kmetsko ljudstvo odpri oči, zavedaj se resnega časa in združi se v močno organizacijo Kmetske zveze, ki je najboljša prijateljica kmetskega ljudstva bodisi v narodnem, gospodarskem ali v verskem oziru!
Pristaš SKZ.
Darujte volilni ukmš ICimtek« »resa!
Stroški za volitve bodo ogromni! Za zmago je treba žrtev! Odrecite se zaenkrat pijači, ka-lenju i« dar »j te tisto vsoto za Kmetsko zvezo t Pri kupčijah darujte likef za volilni sklad! V trgatvi, vaidli dražbi, dobitke pri igri, pri krstili, gedovaajih, edhodnicah, na zaupnih sestankih in shodih Kmetske zveze
sm Km&íwHm Mase© I
Pošiljajte na naslov: Dr. Anten. Jercvšek, ravnatelj Tiskarne sv. Cirila, Maribor.
. mm k
r
i z* volilni sklad Kmetske zveze so zložili t^sje s vneti in požrtvovalni pristaši 27. septembra na l prijateljskim sestanku pri g. Ivanu Vrhujaku v Pamočah.
Ž«»«§8 pssnenaaioiS
| stejjna! Kakor so nekdaj grajšitrnsiti valpeti, izšli iz kmetskega ljadstva, izdajali «vej kmitski stan in ga v imenn grajlčakovem odirali ia tepli, tako Samostojna v imana liberalnih kapitalistov razdvoja kmaitki stan, "slabi njegovo moč in ga izdaja v oderuške roko svojih liberalnih očetov!
prsti
kiei^takfcafi kmpimMm*
V. Jugoslaviji, če vzamemo celo državo, pridela*
mo več živeža, kakor ga rabimo. Seveda pridelajo ne kateri kraji naše države premalo, n. pr. Slovenija, Dalmacija. Slov. kmetska. zveza, hoče predvsem, da so najprej v naši državi vsi kraji dovolj preskrbljeni z živili. Kar preostane, pa se naj izvaža, da dobimo zato razna orodja,' železo, sukno in druge stvari, ki jih sami v državi nimamo. Preskrbo z živili doma in izvoz v druge države naj bi oskrbovale zadruge, združene v Središnji zadrugi, in država. Cisti dobiček bo ostal kmetijskim zadrugam in državi. Kmetje bi po zadrugah svoje pridelke bolje prodali, država pa bi dobila iz izvoza novih dohodkov in ji ne bi tre-balo pritiskati ljudstva s tako neznanskimi davki.
Cisto drugače pa si mislijo izvoz liberalci in njihovi bratci saiaostojneži. Ti hočejo, da dobijo ves izvoz v roke bankirji, judovski/"trgovci in milijonarji, ki naj spravijo ves dobiček v svoj žep. Kaj je posledica tega? Deloma smo jih že občutili. Najprej zaže-nejo v časopisju krik, da. bo letina zelo dobra, žetev bogata. Vsled takih poročil padejo cene in bogataši pokupijo zeleno žito po zelo nizkih cenah.. Pokhpijo pa več, kakor bi smeli, tako da nastane v domači državi pomanjkanje, s pomanjkanjem pa draginja. In tedaj pridejo veletrgovci z žitom, ki so ga po ceni na kupili,' ua dan, kolikor ga niso izvozili, ter ga proda^ jajo poiiajdražjih cenah. Tako nastane vsled prostega izvoza najhujša draginja.
Samostojni se v „Kmetijskem listu" št. 35 in na svojih shodih navdušeno zavzemajo 'za svobodno tr -govino in svobodni izvoz, kakor ga, hočejo imeti liberalni kapitalisti, Ce samostojni z liberalci dobijo pri volitvah večino, bo kmet gospodarsko še hujše ječal pod kapitalističnim oderuškim jarmom ko za časa krutih grajščakov.	,
NaSa stranka stopa v najvažnejšo volilno bor -bo, kar jih je prestala v teku svoje zgodovine. Izvoljeni poslanci bodo polagali temelje novi držav j. Duh, ki bo preveval ustavo naše države, bo tudi v veliki meri odločal in določal vse naše kulturno, politično in gospodarsko življenja za desetletja. Zaito mora iti naša stranka dobro pripravljena v volilni boj. Iz.boja mora iziti kot zmagovalka. Stari duh požrtvoval« nosti in vdanosti vzvišenim načelom, ki jih stranka zastopa, naj zopet prevzame vse naše pristaše,. .Vsak
¡üáal
/
žbrs« St.
SLOVENSKI SeSPOBAR.
30. septembra
naš somišljenik naj postane vnet agitator za našo stvar. Vodstvo stranke daje za volilne predpriprave sledeča navodila:
1 V vsaki občini oziroma župniji osnujte nemudoma volilni odbor. Delo volilnega odbora prevzame lahko krajevna organizacija Kmetske zveze.
2.	Volilni odbor naj sestavi natančen seznam vseh naših in nasprotnih volivcev.
3.	V prvih dneh oktobra bodo občinski uradi razglasili, da so volivni imeniki v občinski pisarni vsakompr na vpogled. Naši zaupniki naj volivni imenik takoj prepišejo, na to natančno pregledajo,«izpuščene naše somišljenike vreklamirajo, neopravičeno vpisane nasprotnike izreklamirajo.
4 Volivni zakon glede reklamacij se glasi: Paragraf 25. Popravek abecednega volivnega imenika se zahteva neposredno pismeno aJii ustno pri ob -črnskem uradu ali prvostopnem sodišču, toda tu samo pismeno. Prvostopno sodišče mora zahtevo popravka v 24 urah poslati občinskemu uradu na postopanje. iUstno zahtevo mora občinski urad dati na zapisnik. Zahtevi popravka se morajo priložiti dokazila.
5. Vse tiste, ki so se izdajali za Nemce ali Mad žare in imajo pravico, da se izjavijo za nemško-av -sirij"sko ali madžarsko državo, izreklamirajte. Izze -klamirajte toraj vse tiste naše nasprotnike, ki so se pri ljudskem štetju 1010 vpisali za nemški občevalni jezik, to je za Nemce. Zupani, oziroma naši zaupniki naj zahtevajo podatke o ljudskem štetju 1910. Na vsak način pa se v reklamacijah sklicujte, da se je dotična oseba izjavila za Nemca. Dalje izreklamirajte vse nasprotnike, ki so obsojeni ri\di hudodelstva ali zaradi pregreška ali preitopka, storjenega iz ko-ristoljubja (tatvina, poneverba, goljufija,, oderuštvo), one, ki so v konkurzu, pod skrbstvom (glej parag. 11 volilnega reda). Dokazilne listne za reklamacije do -bite pri župniji in občinskih uradih, sodnijah, okrajnih glavarstvih in v uradnem listu.
Zavedajte se, da bodo nasprotniki skušali celo po krivici izreklamiraii mnogo naših somišljenikov.
0. Vzorce za reklamacije priobčujemo na dru -gera mestu.
7.	V vseh zadevah, ki se tičejo volivnega reda, Imenika, tolmačenja volivnega imenika, se obračajte na tajništvo SLS v Mariboru, Cirilova tiskarna, ki je ustanovilo poseben qdsi| za tozadevna vprašanja.
8.	Po vseh vaseh, trgih in mestih začnite takoj z zaupnimi sestanki. Pripravite vse potrebno za velike volivne shode, ki bodo v vašem kraju. Poživljamo vas, da večje javne shode dobro puipravite in brgani-zirate.
9.	Izkušnja je pokazala, da nasprotniki v vsa^ kem volivnein gibanju razširjajo o naših kandidatih in vodilnih možeh največje laži. Prosimo, da nam vse take ljudi takoj naznanite z zanesljivimi pričami vred, k bodo tudi pred sodiščem držale. Ravnotako javite tajništvu takoj vse očitke, ki jih nasprotniki razširjajo proti stranki, da jih bomo mogli takoj v časopisju zavrniti. Prosimo dalje, da nam o vsem volivnem gibanju stalno poročate.	.'
Somišljeniki! Pogumno na delo! Zavedajte se, da ste pristaši najmočnejše stranke, ki vam hoče priboriti samoupravo Slovenije.
ski in z razglasom v nedeljo po službi božji pred cerkvijo! V 8 dneh, ko je volilni imenik razpoložen . iraa vsakdo pravico, da ga pregleda, prepiše in razglasi ter da zahteva bodisi zase, bodisi za druge, naj se popravi (reklamacija).
Vsak naš pristaš — volilec naj gre gledat ali je vpisan ali ne! Naši krajevni odbori Kmetske zveze naj v seji takoj prvi dan določijo nekoga, enega ali več, ki bodo volilni imenik prepisali, da morejo naši zaupniki skupno pregledati in preštudirati, ali so vsi iiaši opravičeni pristaši vpisani ali ne\in ali ni vpisan kak nasprotnik, ki nima volilne pravice! Ce kdo ni vpisan, naj gre takoj prve dni sam ali pa naš zaupnik zanj na občinski urad in -tamkaj zahtev^, po -pravek. Zahteva je lahko pismena ali ustmena. Ust-meno zahtevo mora občinski urad vzeti na zapisnik. Zahtevi popravka se morajo priložiti dokazila, da je dotični res upravičen priti v volilni imenik. Za dokazila služijo polnoveljavne javne listine od župnijskih ali občinskih uradov, brez koleka, Zupni, občinski in drugi uradi jih morajo dati brezplačno. Največ teh dokazil bo o starosti (od župnijskega urada), o šestmesečnem bivanju v občini (od občinskega urada). A-ko občinski urad tekom 24 ur ne odgovori, je znamenje, da je reklamacija zavrnjena. Tedaj imaš pravico, da se nanovo pritožiš neposredno na okrožno sodišče v Mariboru! (za Štajersko volilno okrožje).
Naši pristaši naj posebno pazijo na nasprotnike ki nimajo volilne pravice, če niso morda vpisani v volilni imenik! N. pr. o onin, ki so se leta 1910 vpisali kot Nemce, zahtevajte, da se izbrišejo"» Dokazilo vam mora dati okrajno glavarstvo! .\avootaco izreklamirajte one nasprotnike, ki so obsojeni zaradi tatvine, poneverbe, goljufije, oderuštva,, verižništva. Zlasti pazite na tiste, ki so obsojeni zaradi verižništva, ali ki so pod kuratelo ali v konkurzu!
priklopitvi novopridobljenih «krajev Italiji. Na Reki so
se pojavili štirje slučaji kuge. Vsled tega je prekinila Jugoslavija vsak stik z okuženim mestom.
Rusko -p oljska vojna. Poljska arma -
d, kljub mirovnim pogajanjem v Rigi še vedno na-prednje glede prodiranja napram boljševiškim četam.; Zadnje dni so zasedli Poljaki in Ukrajinci več več -jih mest kakor: Orodno in Proskurov. General Wran-gel je začel iz Krima ]jut boj proti boliševikom. Njegovo korijeništvo je prekoračilo Dnjeper in zasedlo več boljševiških mest ^ gubernijah: Poltava in Je-katerinoslav. V Rigi se vršijo mirovna pogajanja med Rosi in Poljaki., Premirje bo podpisano v teli dneh* premirju bo sledjl pa mir.	r
1 r s k a. Na Irskem so izbruhnili zopet resni nemiri iti izgredi'. Sinfajnovci (stranka, ki zah|teva neodvisnost Irske) napadajo razna skladišča, vojaš -niče in policijo. Angleškim oblastim pomagajo proti sinfajnovcem protestanti.
Kdo Ema prawic^ v državni zbor?
Pravico voliti poslance v ustavotvorni državni zbor imajo:
1.	Samo moški (vse ženske so izključene).
2.	Moški mora do tedaj, ko so se začeli sesjta -vljati volilni imeniki, izpolniti 21, leto.
3.	Mora biti državljan naše kraljevine SHS. Za naše državljane se smatrajo v Sloveniji vsi, ki so i-meli do drifc 1. decembra 1918 domovinsko, pravico (pristojnost) v kaki občinji Slovenije, pripadle Jugo -slaviji.
4.	Nemci in Madžari nimajo volilne pravice. Edino merodajna in pravična podlaga za ugotovitev kdo je Nemec ali Madžar in kdo Slovenec, je ljudsko štetje iz leta 1910.
5.	Voliti sme, kdor je dotedaj, ko so se začeli sestavljati volilni imeniki, vsaj šest mescev stalno nastanjen v občini.
\ 6. Voliti ne smejo aktivni in neaktivni častniki in vojaki, ki služijo. Pač pa imajo velilno pravico vsi eni vojaki, ki doslužijo do 28,, novembra, ko bodo volitve.
7.	Volilne pravice nimajo vsi oni, ki so obsoje-m zaradi hudodelstva, dokler trajajo pravne posledice, združene z obsodbo. Izvzeta so politična hudodelstva, storjena do ustanovitve kraljevine Srbov, Hr -vatov in Slovencev. Dalje nimajo volilne pravice vsi om Ki so obsojeni zaradi pregreška ali prestopka tatvine, poneverbe, goljufije, oderuštva ali beračenja, vlačugarstva, zvodništva, dokler ne minejo tri leta po prestani ali zastarani kazni.
8.	Volilne pravice nimajo oni, Ju prestajajo sodne kazni v ječi, ki so v prisilnih delavnicah, v kon kurzu, pod skrbstvom (očetovsko oblastjo, varhštvom ali kuratelo).
Kake sestaviti reklamacije?
Obrazec I
za take, ki so izpuščeni iz volilnega imenika:.
„Županstvo v .... Podpisani vlagam zopee : tukajšnji volivni imenik za konštituanto sledečo rekla-i macijo.
V	volivnem imeniku je izpuščen Jane^ A., po -I sestnik, delavec, kočar v ... hiš, štev. . . , ako -
ravno ima volivno pravico na podlagi sledečih dej -l stev:
4- je glasom rojstnega in krstnega lista pod 1,
| rojen dne , . . torej bil na dan razpisa volitve 21 let | star;
2.	je glasom potrdila občinskega urada pod 2. | državljan SHS:
3.	glasom potrdila občinskega urada pod 8. pre-* biva že od ... v tej občini, tedaj več kot pol leta : pred razpisom volitve.
Izrekam predlog, da se Janez A., bivajoč v . . S hiš štev. . ., pravilno vpiše v volivni imenik.
V	. „ ., dne « •. a	;
Podpis in natančen naslov reklamanta."
i	O b r a z e c II.
i za take nasprotnike, ki so vpisani v prvotni imenik, a po zakonu nimajo volilne pravice:
„Županstvu v ... Podpisani vlagam zoper tukajšnji volivni imenik za konštituanto sledečo reklam macijo.
V	volivnem imeniku je vpisan pod redno številko . . kol volivec Jakob K., delavec, posestnik, kočar v ...
Ta pa nima volivne pravice v tej občini, ker prebiva šele od 10. avgusta 1920 v občini in torej ob času volitvenega razpisa ni še 0 mesecev prebival v ■občini.
(Ali: Ta pa je od volivne pravice izključen, ker je bil lansko leto pri deželni sodniji v Ljubljani obsojen zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe i. t. d. Potrdilo. Ali: Ta pa je od volilne pravice izključen, ker je Nemec po rodu in plemenu, dokaz potrdilo občinskega urada (ali okrajnega glavarstva), da se je pri ljudskem štetju leta 1910 izjavil za nemški občevalni jezik. Potrdila).
Izrekam predlog,.da se imenovani Jakob K. izbriše iz volivnega imenika.
V	. „ dne . . .
Podpis in natančen naslov reklamanta."
Reklamacije so kolka proste.
i
Zrn irzgS&sšl
Na shodu Kmetske zveze v Šmartau na Paki so nabrali naši pristaši za volilni sklad Kmetske
zveze 4iH
Kmetske zmza.
Naznanita.
Zborovanja K«etske zveze. V nedeljo, dne 3. oktobra se vršijo ti-Ie shodi naše stranke: Po rani maši pri Sv. Barbari v Slov. gor. in v Št. Jorju ob juž. žel. Nedeljo, 10. oktobra: Velik tabor pri Sv. Frančišku Ksaveriju za cel gornje-grajski okraj popoldne ob 1/23h; isti dan ob lih dopoldne v Razboru pri Zid. mosta. Manjše shoda in shode zavpnikov smo naznanili krajevnim organizacijam.
Nsvaštifta pri &o?njeHigrada. Kmetska zveza priredi pri nas v nedeljo, dne 10. oktobra po rani maši političen shod, na katerem govori govornik iz Maribora. Somišljeniki in somišljenice pridite v velikem številu! — Isti dan popoldne gremo pristaši Kmetske zveze vsi na tabor k Sv. Frančišk Ksaverju. "
Ss83!$jesiki Gornje Samjske iohae! Zbor zaupnikov Kmetike zveze celega Gornjegrajskega okraja je pri svoji seji v Gornjemgradu sklenil sklicati za nedeljo 10. oktobra popoldne ob pol 3. uri veliki javen shod somišljenikov in somiš-ljsnic naše straake pri Sv. Frančišku Ksaveriju. Shoda se naj udeležijo kolikor mogoče vsi naši iz vseh župnij celega gornjegrajskega okraja. Vae organizacije naše stranke v okraju, vsi zaupniki in vsak posameznik naj agitira za veliko udeležbo. Govorniki pridejo iz Maribora in Celja.
Poz ur} Reklamacije«
Do 25. septembra so morali župani poslati volilne imenike na okrožno sodišče (za Štajersko v Maribor), ki jih vrne čez pet dni (krog 30. septembra). Nato morit jo biti volilni imeniki skozi celih 8 dni (to. roj začetkom oktobra) razpoloženi pri občinskem uradu. Občinski urad mora isti dan, ko je voiilni imenik razgrnjen, to objaviti z razglasom na občinski de
politični ogled.
'Jugoslavija« Naše narodno predstavništvo zopet zboruje od 28. t. m. Parlament so sedaj peča s pregledom mirovnih pogodb in z onimi krvavimi dogodki na Hrvatskem, ko so se kmetje nasilno u-prli popisu živine in vozov. O jadranskem vprašantu se boste pogajali Jugoslavija in Italija sredi oktokra. Od teh pogajanj nimamo veliko pričakovati. Madžari v Subotici so osnovali veliko zaroto, ki je dobivala denarno podporo iz Budimpešte in je imela cilj: povzročiti preobrat v Jugoslaviji. Naše oblasti so zaroto odkrile.
Italija. Poročali smo že o velikih delavskih nemirih, ki so divjali po vseh večjih mestih Italije. Delavstvo je zasedlo tvornice in razobesilo rdeče za.-stave. V Rimu so še začela po štirih tednih zasedanja tvornic od strani delavstva pogajanja med odposlanci delavstva, posestniki tvornic in vlado. Pri teh pogajanjih so se sporazumeli delavci in tovarnarji, ki so sprejeli zahtevo delavcev. Delavci so zopet izročili tvornice tovarnarjem in sneli rdeče zastave. Italija je sprejela v zbornici zakon o končnoveljavni
Ciiksvce Pri nas se je vršil zadnji pondeljek, 27. t. m. zelo polšnoštevilno obiskan zaupni sestanek KZ, Hvala in čast možem in mladeničem, ki so kljub utrujenosti in po težkem dnevnem delu prišli tako mnogobrojno na razgovor! Možje, ki so se sestanka udeležili, so nana porok, da bodo misli, ki so jih slišali, prišle tudi med širše ljadstvo!	$
Shoda Ksetske zveze v Braslovčah in v Šmart-nu na Paki sta se v nedeljo, 26. septembra obnesla zelo lep®. Zborovanja v Braslovčah jo predsedoval kmet Avgust Marovt, shodu v Šmartno pa kmet Stel^ovnik. Oba sta vodila zborovanje zelo spretno, kar znači, da so naši kmet-ski zaupniki že dobro izvežbani v političnem boju. V Braslovčah sta govorila še kmet Bošnjak in v imenu ženstva Marija Vodlak. Ustanovil se je ž«nski krajevni odbor Kmstske zveze, ki bo v volilnem bojm s svojimi spretnimi močim • pripomogel, da bodo Braslovče zopet po veliki večimi v taboru Kmetske zv^ze. V Šmartno f4a govorila kmeta Irman in Steblovnik. Na o-beh shodih so zborovalci z velikim navdušenjem sprejeli resolucije za pokrajinsko samoupravo Slovenije in razae važne gospodarske zahteve. Kot, glavna govornika sta na obeh zborovanjih nastopila župan Krajnc ter tajnik in posestnik Žebot. Oba sta razvijala program K. Z.
Sv, Rnpert nad Laškim je imel zadnjo nedeljo 26. septembra krasno zborovanje Kmetske zveze. Ljudstvo je z odobravanjem poslušalo govornika ju na koncu zborovanj» sklenilo več resolucij. Najvažnejše zahteve so: Samouprava za Slovenijo» pravično izenačenje davkov, znižanje cen podplatom in usnju; izvoz naj prevzamejo država in zadruge, združene v Središnji zadrugi; zaradi pomanjkanja krme in prostora naj se dovoli klanje in prodaja telet že pred 8 tedni, vojaki, ki so služili že v bivši Avstriji, naj se pozovej»
samo na orožne vaje, ne pa v aktivno službovanje.
fiavodlla. Zaupniki Kmetske swez«|
Sedaj je prišel vaš čas, da pokažete, da ste vredni zaupanja ljudstva in vodstva stranke! žrtvujte ta dva meseca in ia&v^šult® v«si»o naša ssa^cdifa, ki vam jih dajemo v „Slovenskem Gospodarju" in po pošti, oziroma na shodih! Proč z brezbrižnostjo in mlačnostjo!
Ali ste že imeli
sejo krajevnega odbora Kmetske zveze? Reklamirati bo treba ! Reklamacijski čas traja samo S dni. Župan ga mora razglasiti na občinski deski in v nedeljo po službi božji pred cerkvijo! Kakor hitro se razglasi, da je volilni imenik razpoložen in da se začne reklamacijska doba, takoj isti dan skličite sejo krajevnega odbora! V seji določite enega ali dva zaupnika, da takoj drugi dan prepišeta volilni imeaik. Drugi ali gotovo tretji dan se zopet snidete k seji! Preglejte volilni imenik in napišite ter vložite reklamacije! Navodilo najdete v drugem članku današnjega „Gospodarja".	iifSl^t&j&vš
f Ne s^Btudite niti minute f i — sises* bo prepnzio. ■
Po fseh župnijah in po veeh občinak naj skli-
čejo organizacije Kmetske zveze seje, ozir. zaupne sestanke rtaših somišljenikov. Dnevni red teh sestankov: priprave za volitve v ustavodajno skupščina, pregled volilnih imenikov, reklamacije, agitacija, porazdelitev občin in vasi kot delokroge za posamezne zaupnike, zbiranje prispevkov za volilni sklad, določitev poročevalca, ki bo o vseli volilnih pripravah in važnejših d©-godkih takoj obveščal tajništvo Kmetske zveze v Mariboru.
fodi shadev Kmetske z^eze po okrajih in župnijah javljamo, da bo vodstvo stranke te dni izdelalo načrt za shode, tako da pridejo do 28. novembra na vrsto vsi okraji in vse župnije. Če imajo v kakih okrajih posebne želje radi dneva in kraja zborovanja, naj nam to takoj javijo. Prihodnje dni bomo odvestili naše zaupnike po vseh župnijah p načrtu shodov. — Tajništvo K. Z.
'Za mko c&čino potrebuje tajništvo Kmetske zveze dva zanesljiva, ugledna in vztrajna volilca naše stranke kot predstavitelja kandidatne liste. Nujno pozivamo in prosimo vse krajevne organizacije in glavne zaupnike, da nam nemudoma za vsako občino naznanijo imena takih mož ali mladeničev. Navedite natančno ime (krstno in priimek), stan, bivališče in hiš. št. doti črnka. Ta iirena nam pošljete nemudoma, ko dobite ta list v roke. — Tajništvo Kmetske zveze v Mariboru.	v
i0\iidiiiska trgamEicIJa.
Zadnji letošnji dekliški tabor
se vrši prihodnjo nedeljo, dne 3. oktobra t. 1. na rožnivensko nedeljo
na Gori pri Št. Petru niže Maribora
za spodnji del mariborske dekanije in Slovenske gorice. Spored bo Jedači: Ob pol 10. uri se zbe-a*ejo društva z zastavami — če mogoča — in drugi udeležniki pri cerkvi Sv. Petra, odkoder je potem procesija na Goro, kjer se bo vršila sližba božja s slavnostno pridigo (g. P, Živortnik) in slovesno sv. mašo. Takoj p« sv, opravilu zborovanje žen in deklet pri župnijski cerkvi. Govorč gg. dr. Capuder, prof. Bogovič ter nastopijo dekleta z govori. Po zborovanju slovesne večernice. Žeue! Mladenke! Zberite se v obilnem številu krog Marijinega prapora, ki vas pripelje k zmagi!
DeLl/ki ,fh d na Siri g t? i pri Podsredi, dne .19. sept. je bil zopet razveseljiv pojav dekliškega 7animanja in življenja. Pred 23 leti, ko je bil tuksj zadnji shod, je bilo navzočih komaj par žensk, a danes na stotine zavedne, probu-jase ženske mladine iz vseh bližnjih in daljnih župnij kozjanske in videmske dekanije. Celo daljni Sv. Tomaž pri Ormožu je poslal svojo zastopnico —Marijo Toplak, ki je prinesla pozdrave tamkajšnih mladenk, družbenic, Orlic. ,Shoda se je udeležilo tudi nekaj — recimo so-ci&listk in ves moški svet, ki je prišel na Staro-goro. Nekaj fantov je hotelo biti bolj „zabavnih",
pa so takoj utihnili, ko se jih je krepko zavrnilo. Pozdravni govor je imela Marija Škrbec iz Poderede. Župnik Bosiaa je govoril o pomenu, važnosti in pravičnosti ženske volilne pravice z versko narodnega in gospodarsko političnega sta-lišča. Tudi pri državno-zborskih volitvah naj razvijejo žene in mladenke vse svoje agitatorično moč in spretnost. Nastopilo je skupno 14 mladenk z gevori in deklamacijami, nekatere prav z izbrano vsebino. Opomnimo, da je imela vsaka drug predmet, kakor, da bi se bile prej tvarino razdelile. Nastopile so: Jožefa Kodrin, Marija Bračun, Marija Simončič (Podsreda), Angela Štri-tih, Roza Zakrajšek (Pilštanj), Terezija Uršič, Neža Žgalin, Marija Dišič (Pišece), Ana Hrušo-var (Podčetrtek), Marija Lah, Terezija Klobasa (Sv. Peter pod Sv. gorami), Marija Gubenšek (Sv. Vid pri Planini). Učiteljica gdč. Kristinka iz Pil-štanja je bodrila mladenke k vztrajnosti iu požrtvovalnosti pri narodnem delu. G. župnik Krohne je sklepčno povdarjal željo, naj bi Stara gora pri Podsredi še mnogokrat videla tak veličasten dekliški dan, poln zlatih naukov in navduševal-nih sklepov za trud in delo za blagor slovenskega ljudstva. Z mičnimi pesnicami in blagoslovom v veličastni cerkvi se je zaključil lep dekliški shed. Naj sledije tudi dejanja!
Tedensko novice.
Vers':e šok in va oaack js odjiravil! Liberalni minister Prlbičevič je za celo Vojvodino samovoljno odredil, da verske in občinske šole postanejo državna last in je v višjih razredih srednjih šol odpravil pouk v krščanskem nauku. Ta napad na vero in Cerkev je storil mož, kateremu so se hodili samostojni na kongresu v Beogradu začetkom avgusta klanjat!
Samsupraio hažemo gl«de fiaanc! Našega denarja naj gre v Beograd samo toliko, kolikor ga pride pri stroških za skupne zadeve na nas, o-stali denar pa naj ostane v Sloveniji. Slovenija mora dobiti svoj pokrajinski zbor, ki naj edisi določa o našem denarju in ga obrača za slovenske gospodarske in izobraževalne namene. Samostojni hočejo samo skupno vlado v Beogradu, ki naj bi slovensko ljudstvo usužnjila!
Prijateljem ctrok in š«le! Novo šolsko leto se Je pričelo ter zahteva od staršev šoloobveznih otrok precejšnje žrtve za obleko, obutev, šolske potrebščine itd. Osobito cene šolskim potrebščinam rastejo neprestano ju mnogi starši ne vedo več, kako bi krili te velike izdatke. Zato pa se obrača tem potom mestni šolski svet na javnost, da pripomorejo prijatelji otrok in šole s prostovoljnimi denarnimi prispevki v nakup šolskih potrebščin za šolske otroke ubožnejših slojev. Blagohotni prispevki naj se blagovolijo oddati pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, soba štev. 16, I. nadstropje. Obenem se bo tudi znanim dobrotnikom in ljubiteljem otrok poslala pismena prošnja za omenjene prispevke ter jib naproša mestni šolski svet, da tudi sedaj pokažejo svoje zanimanje in svojo požrtvovalnost za našo deco. Predsednik mestnega šolskega svbta: Dr. Lajnšic.	/
Dnbo¥»iške spremembe. Č. g. Leopold Kolenc, župnik v Širjem, je imenovan za župnika v Kapelah. Za žopnika v Čadramu je imenovan č. g. Ivan Razbornik, dosedaj župnik na Keblju. Za provizorja v Jurklošter je imenovan č. g. Blaž Brdnik, kaplan na Pil^tanju. Č. g. Jurij Cvetko, dosedsj župnik v Jurkloštru, je vsled bolehavo-sti prosil za vpokojitev.?
f «edučitelj J. Ketsik. V Selnici ob Dravi je dae 27. septembra zatisnil na veke svoje oči prezaslužni tamkajšnji mnogoletni nadučitelj v pokoju g. J. Kotnik. Rajni je bil vseskoz plemenitega in blagega značaja. Bil je vzgleden učitelj, zaleden Slovenec, vzoren vzgojitelj šolske mladine, veren katoličan ter odkritosrčen in iskren prijatelj duhovščine. Njegovo plemenito srce ni poznalo nobenega sovraštva, vsled česar se o njem sme reči, da ni imel sovražnikov. Počivaj v miru, blagi pokojnik, rodbini pa naše iskreno sožalje.
Habjan in dr. Zabckošek zbežala. Dne 27. septembra bi se naj vršila v Mariboru porotna obravnava proti uredniku „Slov. Gospodarja" Fr. Žebotu. V zadnjem trenotku pa sta Habjan in njegov zastopnik dr. Zabukošek vložila prošnjo za delegacijo drugega porotnega sodišča.
Popis vseh vojnih invalidov, vdor in sirot. Po-verjeništvo za socialno skrb je razposlalo te dni
vsem občinskim uradom tiskovine k nareibi za popis vseh vojnih invalidov, vdov in sirot. Ker se je razpošiljanje tiskovin vsled tehničnih ovir ; v tiskarni zakasnelo, se podaljša rok za predlo-| žitev izkazov do 5. oktobra 1.1. Občinski uradi • naj pospešijo izvršitev popisa z vso intenzivnostjo, | da ne bo treba znova podaljševati določenega roka. Občinski uradi, ki bi slučajno ne dobili tiskovin do najkasneje 28. t. m., naj jih zahtevajo brzojavno pri invalidskem oddelku pover-jeništva ga socijalno skrb v Ljubljani.
Črni koze (osepnice) se silno naglo razširjajo v makolski župniji. Kužna bolezen razsaja že cele mesece tako, da so okužene cele vasi, in se je pojavila tudi že v sosedni črešnjovski župniji. Prosimo zdravstvene oblasti, naj pomagajo revnemu ljudstvu ter store potrebne korake, da se razširjanje bolezni prepreči. Ljudstvo pa opozarjamo, naj ne omalovažuje cepienja zoper o-sepnice, kajti ceplenje je najvspešnejše sredstvo zoper razširjanje te nevarne in nalezljive bolezni.
Gospodarstvo.
lasi psslm»! zn regulacije rek In Jesensko
sst sv..
Poslanec Vsseajak je poslal dva upita, enega na ministra poSjšprivrsde i vide, drugega na ministra za prehrano.
Up» '
na ministra ¡»ijejrivrede i vodo,
Gospod miniiter! Že v svojem prvem proračunskem govoru sem opozarjal, koliko škode trpi država in ljudstvo pri nas zaradi neurejenih rek in zaradi dejstva, da propadajo napol izvršene drage regulacijske naprave. Smatram za svojo delžnost, da ponovno obračam Vašo paž-■jo ua sledeča dejstva: Drava upropašča kulturno zemljo in preti s poginom naravnost celim vasem v farah Št. Jaaž na Drav. polju, Sv. Marko in Sv. Marjeta (občina Muretinei). Na prizadevanje moje in lokalnih upravnih faktorjev so upostavljeni za najnujnejša dela krediti ia ljudstvo samo hoče sodelovati ter žrtvovati delo in denar, da še reši pogibelji.
Na Pesnici so izvršena regulacijska dela z velikimi stroški v gornjem in spodnjem delu njenega toka. V srednjem delu pa so ali pričeta ali napol dovršena. Tako naprimer v polit, ob-činah Moškanjci, Mezgove!, Pacinje Dornava. Že pet let se ua obstoječih napravah ni nič popravljalo in docela in napol izvršeno regulacijsko delo popolnoma stoji, odnosno propada. Tudi ob Muri v Prekmurju je podobno.
Dobi'o vem, da ob sedanjem državnem fi-nancijskem stanju ni misliti na velika državna sistematska regulacijska dela in investicije, toda ravao tako se zavedam, da so maajša dela izvršljiva in z ozirem na državo in prizadete ne-ziogibno potrebna, zato si dovoljujem vprašati:
1.	Ali se hočete o nujnosti in upravičenosti mojih zahtev poučevati?
2.	*Ali hočete svojim uradom in organom ukazati, da s kreditom, dovoljenim za proračunsko leto 1920/21 izvršijo najnujnejše obrambne naprave ob Dravi in Muri ter poprave ob Pesnici?
Prosim za pismeni odgovor!	, .
J. Vesenjak.
(Jplf
na ministra za prehrano.
V posebni spomenici in prošnji sem skupno s tovarišema dr. Hohnjecem in Pišekom opozoril na ogromno škodo, ki jo je napravila toča koncem juaija po Dravskem polju in po Slov. goricah. Utemeljili smo potrebo in prosili izdatne pomoči posebej, za jesensko setev (pšenico, rž). Znano nam je, da so pokrajinske oblasti storile pač, kar je v njihovi moči in da so posebej vestno ocenili škodo. Ni pa nam znano, kaj je na našo kolkovano prošnjo in memorandum napravil g. minister za prehrano.
Zato vprašam:
1.	Ali je g i ministru za prehrano znano, kako nujno potrebna je državna pomoč pri nabavi pšenice in rži za setev v prizadetih krajih.
2.	Kaj je g. minister ukrenil, da se tej potrebi zadosti? Opozarjam, da je sedaj prav skrajni čas. Prosim za pismeii odgovor. J. Vesenjak.
Znižajte carina na
živ
t
Hrvatska in Slavonija ima preveliko produkcijo živine, ravuótako Vojvodina in Slovenija, Bosna je ima dovolj. Srbija nima tistega števila živine, kakor je imela pred vojno. Za to gre politika poljedelskega in finančnega ministra očividno na to, da se zapro meje in se nastavi za vsak izvoz živine visoka carina, d:. bi s tem padle cene in da bi bilo srbskemu orebi ilstvu omogočeno, nakupiti si živine. Ta načrt I iskega in finančnega ministra je na škodo nad , .o Viiim pokrajinam in Srbiji ne bo nič koristil. K: ano je, da se vsaka opustošena dežela oskrbi le z potrebnejšim številom nove živine, nadaljnje razmnozenfe pa prepusti naravnemu priplodu, ker jo o razmnoževanje cenejše in s tem racionalnejše, Srbija ima že za razmnoževanje potrebno število živine zaradi tega je ne bo nakupovala več pri nas, ampak bo gledála, da jo s priplodom razmnoži,
Ako boče država nakupiti živino za Srbijo, naj hit ¡ o pride. Ce ne pride, naj odpre meje, da more Slovenija in Hrvatska izvažati živino. Sedaj je čas, da si mi osvojimo tržaški trg, graški in znabiti se-merinški, nekoliko tudi dunajski trg. Cez leto in dan bo to prepozno in tako bomo zopet morali kakor nekdaj ríala Srbija, iskati svojih tržišč v oddaljenih dr. žavah. Naše poslance prosimo, d a z vso silo nastopijo, da se izvoz dovoli in c a r i n a z n i ž a. 3\!i se posebno čudimo, da finančni minister dela. tako politiko. Naše hrvatske in slovenske dežele imajo dvojno nadprodukcijo: živine in lesa. Ako hoče finančni minister imeti vir dohodkov, mora one artikle, kd so za prodajo in ki dajo ljudstvu denar, spraviti tudi na trg, ker tirjati visoko davke, a ljudstvu ne pomagatfi, da je za davke močno, se pravi državo ubijati!
TržH9 poreíth o mariborskem živinskem sejmo 28. t, m. Na ta sajm je bilo prignanih: 51
olov, 4 biki, 95 krav, 4 teleta iu 12 konjev, i ane: tolsti voli 15—17 K 1 kg, drugovrstni voli 13—14 K, plemenski voli 11—12 K, tolste :rave 15—10 K, srednjevrstne krave 13—14 K, krave za klobasarj» 10 K, molzne krava 14 do 1« K, breje krave 16—18 K, biki 11—12 K, alada živina 10—12 K, teleta 14—15 K. Kupčija je bila zelo živahna. Klavno živino so po-lupili mariborski mesarji. Prodala bi se bila vsa ;ivina, da ni prekinila sejmske baractije deževna ploha, ki se je vlila krog poldne inenemo-očila. sej m.
Kmetijski dražbi se je posrečilo, skleniti po-odbo za večjo množino kajnlta, ki ga bo »ddajala v celih vagonih podružnicam. Cena se adi vednih izprememb voznih tarifo v ne da natančno določiti, vendar se pa mora račnniti da ho 100 kg stalo v Ljubljani 100 do 120 K. Kajnit 9 v vagonih prosto naložen. — Kateri udje po-irnžnice Maribor in okoliš žele kajnit, naj količino nemudoma prijavijo v veletrgovini g. Ziegler-j & v Maribora (Glavni trg) in za vsak met. stot. naložijo 120 K. Načelstvo podrnžnice.
H®elj. Žalec, 24. sept. 1920. Mirno — oslabljene cene — 4000 — 4200 č K za 50 kg. — •tfiirnberg: Razpoloženje ugodnejše — čvrste me — 2500 — 3800 M za 50 kg.
Sadjarji, pazor! Edini slovenski trgovec, ki kupuje vsakovrstno sadje v vsaki množini v Sloveniji, je Rudolf Pevec v Mozirju v Sav. dolini. Več o tem v inseratnem deln lista.
Poljedelske stroje raznih vrst, kot: vitle, mla-tilnice, žitne čistilne mline, sadne in grozdne mline, stiskalnice, pluge, reporezniee itd. ima v zalogi Iv. Hajny, Maribor, Aleksandrova cesta 45. Več o tem v inseratnem delu lista.
Dopis!.
Iz Šaurtaa »b Dreti. Caden vihar je bil dne
19. t. m. v Šmartnem. Prekucnil se je steber aše JDS stranke. Danes tič, jutri bjtš, tako
itro so se zvrnili tisti preklicani voditelji, ki so Uco verno prisegali na JDS in postali so aamo-tojni, seveda po imenu, Ne čudimo se mladim eizkušenim politikom, marveč čudili bi ae lah-o, da so taki stari stebri alaZidarn in dr. tako eznsč&jni. Je pač resnica, da z vsako stranko redo ti ljudje, da je ista le proti „farjem" in eri. Kaj ne, lepa nehvaležnost, koliko se je rndila JDS, da je svojim z sstim članon dobi-ala po „znižani" ceni sladkor, koruzo itd., da ©hvaležnost je plačilo tega sveta. Pnča tega oraza je bi gen. pobcčnik te stranke, ki je pritekel poslušat in na lastne oči se prepričat, e bodo njegovi verni člani res tako hitro pohabili na njegova dobrote in vzvišeni njegov program — oh žalost, res, res zgubljena JDS in tako žalostno ročllo je moral sporočiti svoje-nu štabu v Gornjem gradu. Eno naj še prisra-vim. Najhujši priganja® JDS iu sedaj Samostojne stranke &o tisti, ki so iz knezoškofijskih gra-činskih gozdov obogateli, aH ni to tudi neke vrste nehvaležnost? O tem borno še prihodnja poročali natančneje.
lMMiu.giB7iiiiy
V	soboto, 2. oktobra: Hlapci. Ab. B-2.
v nedeljo, 8. oktobra: popoldne: Pereant možje; zvečer: Gospodična J ose ti e moja žena. Izv, abon,
V	torek, 5. oktobra: Marija Magdalena. Ab. A-3.
V	sredo, 6. oktobra: Španska muha. Izven abon.
■vv. wTTTiiit-yWiirw •T'irtr.rvmrtaBiirnf"
I Mill HZHlfll. j
Pouk '„SETTJ?-
{¡Item jegan. fir*g«rMčeva ml. 29
I. nadstr. lev», Maribor. 824
vsake Tiits se eprsjeaajo v popra; 3«. Zaloga tir, ztetešne Le »rebrni»«. Cene zmerne. Posteožfes točna.
m mm, mmm
SrEjBfel trg v grssita (B«rg>.
Božja Blužabaica
ti Detets Jezass
Tereziji
z de?etdnevnieo, se debi t frančiškan ik«m samostana r Maribora izved p« 30 vin., 4 izv. 1 K.
Zi\iH8ki sej»VP^ljtíaaah ae vrši dne 9. oktobra. 848
Slapi mm
KM*. Krito, star» ž*!*»*, «age
kanuje vsako množino po najviSjih cenah.
OJRilí, SBCA, POLJtANE.
L&stóki gmím poxor!
Kdor želi gvaje gozdove, ki bo m pcsaiati, predati poSienemu ;es-seiue trgov*«, nag ¡naslovi z na-redbo velikoiM gozda, toiadcvno ponudb« sa spravo lista. 609
Smk« g»*^
laaemc «sme, kvaao ter v»e drnge delelne pridelke kupuje trgoviaa s stmeni
Sever & liif-,
LjnMjaaa. 846
S
ia jeklen plng ima A fc-Pl-*^ aa raapoiaga Franc Vogrin, ier. Toličina, p. Sv. Lenart v Slov. jer.	837
Tí r»íí|rpi oi amerikarskegape-Al;«., uiktl releja z zaboji vred kupi'-!, vlak» množino in po najvišji ¡i: Anton Mcčnik, vele-trgo;ir», Celj«?, Glavni trg 8. 849
dozori TRGOVEC IZ SRBIJE
knpi večjo množino te-sanega lesa, lat ter de-sek, paralelno ter konično žaganih. Ponudbe z navedbo količine, dimenzij ter cen, glede desk za konično ter paralelno žaganih posebej in nakladalna postaja naj se pošiljajo na poštni predal 54, Čelje. 863
Poior!
Kupi se večja množina
jakoljčnih krhelj
(ptsušenih jaboljk).
Ponudbe z navedbo količine ter cene franko vagon in nakladalne postaje na poštni predal 54, Celje. 864
Prmdm mm i
Eder si želi nabaviti pristno ia znano
kglosko vino
Mj bligeveli posluiiti „Prve haleike trgevine z viaom Ante Korenjak ia drug pri Sv. Barbari v Halsiab.	851
Zlata jaMi* t^Ž
starosti prodam svoje 18 oralov obsegajoče posestvo z gostilno, veletrgovino s sadjem, akladiiSi in z vaemi drugimi, moderno urejenimi trgovskimi in goBpodar-gkbai prostori tik železniške postaje Št. Ilj v Slor. gor. Ker se bo na tej toiki našo države razvila bajna trgovina, bi bila moja posest zlata jama za vsakega podjetnega 81ovenca. Vabim kupce, da se oglasijo osebno ali pismeno. Ivan Polak, trgovec in gostilničar v 81. Ilju v Slor. gor.	860
]Unj am na surovo olje, 80 iH-UHVl konjskih sil, še ne rabljen, čisto nov, se proda. Vpraša se pri Alojziju Bedo, Sredižie ob Dravi.	858
Mji e naSe lisle!

Trgovski vajenec
idrar ia raočen, iz poštene hiše, ki je dovršil vs8j jndsko šolo in ki ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino. Franc Seišen v Ljutomsru.	850
T|aA#i|r od H do 16 let atar lJ oCCii. 8S gprejme kot vrtnarski neenec pri dobri brani in stanovanju ter 59 1" mesečno v plačilu, latetana se knpi večjo mnežino divjakov ščipkov za po-žlshtevanje vrtnic. Vprašati je pri Ivanu Jernec, vrtnar, parni mlin Meljska cesta 18. Maribor. 861
Oskrbnika,
4 delavne msči, kateri vm ?oselje do poljedeljstfs, živinoreje in avinoroje se sprejme kot samostojnega ni večje posestvo na Spod. Štajerskem, lot plača bi bila polovico dobitka pri živini pri svinjah pa po dogovoru. V hiši ima prosto stanovanje, drva, 'in povsod napeljani vodovod Služba bi bila trajna. Sprejme tsa le poštena ia delavna, dri, io*. Nasiov pove upravništvo, K> -
TTi»i>nPii ®otne?a sprejme
«.J^ClItve- mizarski nojstir v Slovenski ulici 36 v Maribor3.
808
de se m s?atetrg@tfini manafskivrness feSaga
W^irsclie,
mri
dcbiva vsakovrstno masufakferno ^lg§o v y nai «•: ^¿J3sfi»er£poRSin8iilh cecals
^ kakss* tudi ptvcvrstr,
svilnata mlinska sit:j
(P«148i)
iz Švice za moko vseh vrst se dobe v trgovini
Aw§£«a&t*t Č^si^tj LjeisbSjanjii
Kolodvorska ulica št. 35 nasproti „stare Tišlerjeve gostilne".
rene kol
ÍSUf¡;J@gg£lh©
izdeluje po najnižji csni
l®m®m Ymmalii
SODNA ULICA 24.	852


i
Hočete kupiti po nizki ceni ? ?
Petem si oglejte veliko zalogo
Č0Tl)OT	701
dokolspie (gaaaš) oblek perila
torbic za trg
potaih košar ia ras. galast. blafa ter
mi iz prave koaoplje pri
hhk Lah, Gfavsi trg štev. 2.
AO FDD IT I w (Wirt schaf ter) s štirimi UokKJSJliil aHí ^ klavnimi
mn'rni r.n nniiAdn ¡ehrn
moč-ni za poljedelstvo, ^é^MSíi:'::. 3 živinorejo in mlekarstvo S3 sprejme
¥ ommmm $ itknm%
m r sin tiste srn siireim$io
prsti é®bmmu míIi^IIE-,; cim^vn tisk mm*
IVAN NAJNV
Proiokoi.
iffrdkrl
Al9k»drova mr nasgrttl ^mmn Siolodtoru, prip^roi® cecienlm poseshiikssi svols ^o zal^e saioo pr^fr^rat^Jla
POUEliUSRIH 1T»«JEV
kot: vitle, mlatilnice «o ročni pogon, na riul, tftne čistilne mline, trijerje ali žitne od-!)iralnike, slamoreznice. izvrstne sadae mline, fjrjtdae mUne, sHsbabuoe, korane robkirje večje in tudi manjše, kakor slika kaže, reporeTniee, univertalne pl«ge, gaajaidnc črpalke,! i «vrstne pocinkane brzoparilnike v velikosti 60 do 1«0 1, Mezge kotlo, bakr»no ketle z& ^zanje kahati in stalne ter prevažajoče moterje. Priporočam tadi iavrstno mlečne «entri-; lage ali separatorje. Oskibim slamorezne mže ter popravilu vsakovritnih strojev. Postražba ,
točna in solidna. Na pismena vprašaja dajem odgovor.	. *aE ._kSS
"...Iv^teiŽ Ia	-tiUkcvao Arofitm
OtljroTomi oredaik Fta^ii '¿stoat.
Tisi
CMk ?