Učiteljski pravnik. Priobčuje ,,Pedagogiško društro" r Krškem. (Dalje.) Pravice v materjelnih zaffevah. 0 preseljevanji učiteljer t druge dežele. V tej zadevi velja sledeče: Ako dobi učitelj službo v drugi deželi, šteta so mu zastran kvinkvenij in pokojnine vsa leta tudi v novi deželi. Tudi mu štejejo glede petletnic tista leta, katera je služil v stari deželi kot podučitelj. Odkar velja reciprociteta (vzajemnost) med deželami, n. pr na Kranjskem od 18. listopada 1880 dalje, ni treba učitelju v pokojninski zaklad plačevati doneskov od onih svot, za katere jih je odrajtal že v prejšnji deželi. Preseljevati se iz dežele v deželo je pa učiteljern mogoče v smislu min. razpisa z dne 10. vel. srpana 1874 sarao dvakrat v letu, in sicer konec svečna in konec vel. srpana, ako so bili došli dotični dekreti že osera tednov prej na okrajni šolski svet v stari deželi. Službo-imenoTalne takse. Kdor dobi kakšno javno (cesarsko) službo, dolžan je plačati neke pristojbine, ki se ravnajo po visokosti službenih dohodkov. Te pristojbine so raanjše, ako je konni služba začasno podeljena, in večje, ako dobi stalno službo. Ako pa dobi kdo potera, ko je nekaj časa provizorično služil, stalno službo, plačati mora seveda večjo takso, toda pri tem se mu raora všteti tista pristojbina, katero je bil placal pri začasnera nameščenji. Suplentora se ne srae nakladati teh taks, ker ne uživajo plač, marvec le nagrade. Tudi od vsakojakih drugih remuneracij se te pristojbine ne plačuje. Te pristojbine se računajo na podstavi cesarske naredbe od 2. svečana 1850 in sicer po § 16 (tarifna pošta 40). Za začasno iraenovanje je nižja taksa. Računi se po III. lestvici, in za podlago se vzame 31etni dohodek. N. pr. ko je učitelj začasno imenovan, ima 800 K plače; 3krat 800 == 2400 K. Od te svote je po III. lestvici taksa 15 K. Kedar je učitelj stalno iraenovan, takrat se vzarae za podlago 10 kratni letni dohodek (pa se všteje tudi opravilna doklada in vrednost stanovanja), tedaj od 1000 K je lOkrat 1000 10.000 K. Ker je pa od svote 2400 K že plačana pristojbina, tedaj se plača sarno od 7600 K, kar kaže po III. lastvici 50 K. Ako je učitelj prestavljen na službo z enakimi ali slabšimi dohodki, plača le 1 K pristojbine. Ali se pa preveč plaeana pristojbina ne povrne? Preveč plačana ne, ampak oe bi bila krivično plačana. Preveč plaoana se pa pri prvi priliki vračuni. N. pr.: Učitelj je bil na enorazrednici začasno nastavljen in je irnel 800 K plače, stanovanje (je 200 K) in 60 K opravilne doklade. Od te skupne svote 3180 K je plačal (namreč od 3krat 1060) 20 K. Zdaj pride začasno na večrazrednico in plača samo 1 K, Ko pa postane definitiven na tej šoli, plača od svojih 1000 K, t. j. od 10.000 K. Ker pa je od 3180 K že plačal, plača pristojbino le od 6820 K, narareč po III. lestvici 45 K. Ako ne presega ta taksa 40 K, plačati se mora kar naenkrat. Izjema se utegne dovoliti, ako se vloži kolekovana (1 K) prošnja. Ako presega 40 K, razdeli se na 12 raesecev. Ko o teh davkih govorimo, naj povemo še, kako se plačuje osebnidohodninskidavek. Do 1200 K letnih dohodkov ga ni; od 1200 — 1250 K je . . . , 7 K 20 h „ 1250-1300 ,, , 8 „ - . , 1300-1350 „ , 8 „ 80 „ - 1350-1400 „ „ 9 „ 60 „ ¦ „ 1400-1500 „ - 10 _ 80 „ , 1500-1600 „ , 12 _ — , - 1600 — 1700 , „ 13 „ 60 _ „ 1700 — 1800 „ „ 15 „ 20 , „ 1800-1900 , „ 16 „ 80 , - 1900-2000 „ „ 18 _ 40 „ „ 2000-2200 „ , 20 r — - „ 2200-2400 „ , 24 _ - „ „ 2400-2600 B 28 „ — „ „ 2600-2800 „ , 32 „ - „ , 2800 — 3000 „ „ 36 - — „ To se plačuje v dvanajstraesečnih obrokih, kar že davkarija od mesečne plače odračuna, počenši od 1. prosinca naprej. Kar je premalo izračunila, plača dotični potem, ko davčna komisija ta davek odmeri, pa naslednje mesece več. Ce je davkarija preveč jeraala, pa se rnu povrne proti nekolekovani pobotnici. Od neučiteljskih dohodkov se plača pa posebej osebni dohodnihski davek, kolikor ga je komisija odmerila. Uciteljski dohodki na Kranjskem so urejeni po sledečera pravičnem zakonu. Zakon z dne 14. vel. travna 1898., veljaven za vojvodino Kranjsko, s katerim se prenarejajo nekatera določila zakonov z dne 29. listopada 1890. 1., dež. zak. štev. 23. in z dne 5. grudna 1879. L, dež. zak. šter. 22. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: Clen I. §§ 2., 3., 5. in 6. zakona z dne 29. listopada 1890. 1. dož. zak. št. 23. so v svoji sedanji besedi razveljavljeni in se odslej glase tako: §2. Letne plače na javnih občnih ljudskih šolah stalno nameščenih ueiteljskih oseb so razdeljene v Štiri vrste, in sicer : v plačo I. vrste z 800 gld. ¦ „ II. . « 700 - „ » ni. , , eoo „ „ „ IV. „ „500 - Učiteljice so enake-z; učitelji, samo v I. in II. plačilni vrsti se določajo plače učiteljic z 90 odstotki letne plače, katero dobiva raoško učiteljsko osobje v enaki plačilni vrsti. Letna plača začasno nameščenih učiteljev (učiteljic) je določena s 400 gld. §3- Od skupnega števila uciteljskih oseb pripada v I. vrsto deset odstotkov, v II. vrsto petnajst odstotkov, v III. vrsto trideset odstotkov in v IV. vrsto petinštirideset odstotkov. Držeč se teh določil, uvrsti deželno šolsko oblastvo pri prvi sestavi osebnega statusa učiteljsko osobje z ozirom na njegov službeni čas v stalni lastnosti in na zadovoljilno službovanje. Poznejša pomaknitev iz ene plačilne vrste v naslednjo višjo vrsto se vrsi pod istimi pogoji. Z ozirora na izvrstno službovanje in na posebne razmere službenega mesta more se uoiteljsko osobje uvrstiti odnosno premakniti v višjo plačilno vrsto tudi ne gled_ na službeni čas, vendar pa mora biti od izpraznjenih raest najmanj 4/s mest nameščenih po službenera času naprejšnje plačilne vrste. Pomaknitev iz ene plačilne vrste v naslednjo višjo se vrši praviloma le enkrat v letu, in sicer po razmerju osebnega statusa od dne 1. prosinca vsakega leta. Ako se v kaki drugi deželi že stalno namešcena učiteljska oseba naraesti na Kranjskera kot učitelj in učiteljica, določi deželni šolski svet v sporazumu z deželnim odborora plačilno vrsto in vrstni red, v katero je uvrstiti to učiteljsko osebo. §5. Vsak voditelj (vsaka voditeljica) javne ljudske šole ima pravico do najmanj iz dveh sob in iz potrebnih stranskih prostorov obstoječega stanovanja, katero je, ako možno, odkazati v solskem poslopju. Kadar se mu takšno stanovanje ne more dati, gre mu stanarina, katero je pri ravnateljih meščanskih in voditoljih obenih ljudskih šol v Ljubljani odmeriti z 240 gld. in pti voditeljicah s 180 gld., zunaj Ljubljane pri ravnateljih meščanskih šol in pri voditeljih občnih ljudskih šol s 100 gld., pri voditeljicah pa z 80 gld. Stalno namešcenemu učiteljskemu osobju na javnih ljudskih šolah v Ljubljani gre stanarina, ki je za učitelje s 180 gld., za učiteljice s 100 gld. Ostali učitelji imajo pravico do prostega stanovanja ali do stanarine sarao tedaj, kadar so imeli pravico do tega še pred veljavnostjo zakona z dne 29. listop. 1890. 1., dež. zak. št. 23. Stanarine za učiteljsko osobje na javnih občnih Ijudskih Šolah v Ljubljani plaeuje normalnošolski zaklad, za učiteljsko osobje zunaj Ljubljane pa jih plačujejo dotične šolske občine. Za stanarine učitejskega osobja na javnih meščanskih šolah morajo skrbeti dotični šolski okraji. Stanarina ni vštevna v pokojnino. §6. Ako bi učiteljska oseba vsled njenega službenega časa po deločilih tega zakona (§§ 2. in 3.) prejela manjšo plačo, kakor znaša njena sedanja plača z odnosno dopolnilno ali osebno doklado, tedaj jo je brez ozira na njeni službeni čas uvrstiti v tisto plačilno vrsto, katera ustreza njenirn sedanjirn prejemkora. Dopolnilne doklade k plačam in osebne doklade je odtegniti, v kolikor ne presegajo plačilnih prejemkov v novi plačilni vrsti. (Dalje.) Zmes. XXVII. Dvajseti vek nosi v svojem začetku nekako znak misijonov, romanj, procesij — in zatiranje saraostanov. Mislečerau človeku je na mah razvidno, da v nekaterih deželah, recirao državah, klerikalizera raogočno vzdiguje svoj greben, v drugih mu ga pa korenito obrezujejo. V Franciji napravili so si postavo, da paralizujejo raoč rartve roke, na Portugalskem je kralj nalik cesarju Jožefu II. dal zapreti samostane, ki se ne pečajo s poukom, odgojo ali dobrodelnimi napravami. Nekaj iztiranih menihov osreči nedvojbeno še Avstrijo. Pri nas je provzročilo veliko senzacijo dejstvo, da je nadvojvoda Franc Ferdinand prevzel pokroviteljstvo nad »Katoliško šolsko dru.žbo", kar so posamezne politične stranke hotele fruktificirati v svoje strankarske naraene. Naš kolega »Slov. učitelj" se v svojern članku nDani se" zelo moti, če misli, da pride kedaj »stara šola" na vidik. Reklo bi se nositi vodo v Savo, ako bi hoteli zavračati lažnjivo, vedno se ponavljajočo trditev, da se je ^verstvo načelorna vrglo iz raoderne šole". Takšno kolobocijo naj le prežvekavajo klerikalni želodci, a naj pazijo, da si ne pokvarijo želodca. Slovenci verao dobro, da ima gibanje ,,proc od Rima<< istovetnost z gibanjem nproč od Avstrije", vemo pa tudi, da nemški šulferajn ravno tako germanizuje kakor katol. šol. družba. Slov. učitelji nikakor ne odobravajo, da je vsenemška stranka v žaljivera tonu spravila protektorstvo prestolonaslednika v razgovor, priznavati pa morarao našemu častnemu članu in drž. poslancu dr. Tavčarju, da je ravnal pravilno, glasujoč za to, naj se o odgovoru ministrskega predsednika otvori debata, kjer bi bila prilika strankam dana, da pokažejo svojo lojalnost z rezkirn obračunom vsenemške stranke. In našle so se doraišljave, vsevedoče butice vrh blagoslovljenih teles, ki so v svoji neskončni zlobnosti in škodoželjnosti sumničile lojalnost slovenskega učiteljstva. Takim obrekovalcem: Fej! Wie der Schelrn selbst ist, so denkt er von Anderen. Vprašamo vas, če se še spominjate, kdo ni hotel brati raaše za rajnim prestolonaslednikom Rudolfom. Kaj? Kranjski klerikalizem s svojo nerealnostjo je doživel v državni zbornici svoj Sedan. Nemci pokazali so ga v vsej svoji nagoti, kakor smo ga poznali rai že zdavnaj. Tožnik dr. Zlindra je postal obsojenec in niti sv. Duh mu v lastnem zagovoru ni odvrnil nesmrtne blamaže. Zato: ,,Zdaj se špeglaj brumna duša, kadar Tebe hudič skuša. Glej, da se mu boš zoperstav, da Te ne bo hudič jeraav". Kdo bi si mislil. da se bode kdaj slovenskemu klerikalizrau potegnila krinka raz obraz na tako neusmiljen način in ga pokazali v vsej nagoti! Svaka sila do vreraena. V Slovencih še vedno imslijo maziljeni politikastri, da smejo le oni delati politiko, da so le oni vsevedoči, pri tera so pa sacrosanct; le oni so generali ali pastirji, vse drugo le neumne ovce. Izborno je pisalo »Jedinstvo": »Parlament nije koncil. Narod šalje u parlament narodne zastupnike zato samo, da brane njegova narodna prava, ne dirajuci u vjerska. A pošto sada u parlamentu nije na dnevnem redu dogma vjere, nego načelo narodnosti, na to valja i osvrčati, to i uvažavati, a osobito pak da djelovanje narodnih zastupnika podliježe kritici naroda, ne biskupa". Kako se doseže klerikalna gospodstvaželjnost, daje premisleka vredne migljaje ,,Slov. Goepodar" pravše dr. Lažnik, »V volilne naraene naj se ranogo daruje in preje, kakor za dobrodelne namene, zakaj, kaj vam koristijo zavodi, bolnice in šole, ako pride na krmilo nasprotna vlada". Ubožec misli v svoji domišijavosti, da bode slovenski klerikalizera irael kdaj upliv na vlado. Še precej ducatov Žičkarjev, Gredolčičev in Spinčičev, a ostanejo — revčki. Vsekaker drugi upliv ima svetovnoznani pisatelj grof Lev Tolstoj, ki je pisal carju, naj se dvigne šolstvo. V šolah naj se odpravijo vsi narodni, socijalni in verski razločki; v vse šole naj iraajo vstop učenci in učenke vseh narodnosti in ver. Ne davno je imel Spinčič iraenitnega gosta, lepega Karla z Dunaja, ki bi v svoji krščanski ljubezni rad požrl vsakega Slovana in naprednega učitelja. To okolnost prepuščam v študij tovarišu Dubroviču. Nevstrašenega boritelja za učiteljske koristi Seitza so degradirali v podučitelja. Gewalt geht vor Recht. Tudi pri nas bi radi enako prakticirali, ko bi šlo. Treba bo nabirati gradivo, narnreč ovadbe, ki jih skujejo klerikalci ter po svojih slamoreznikih pošljejo na šolska oblastva. Kristus je učil: Pustite male otročiče k meni! Na Španskem v Montealegru je župuik ustrelil na 7—8 let stare otroke, ki so se igrali pred njegovimi vrati. Ranjenih je bilo 5 in 2 nevarno. Prebivalci so ga hoteli ubiti. Zdaj je zaprt. Amen! Hešetar I.