;-0'y'• ' *C.; ,%*$?£ Spisal Dr. Jožef Lesar, profesor bogoslovja, knezo-škofijski konzistorijalni svetnik itd, v Ljubljani. Z dovoljenjem preč., kn.-šk. lavant. ordinarijata z dne ' 14. febr. 1902, Štev. 576. Ponatis iz ,,Voditelja' V Mariboru, Založilo uredništvo »Voditelja«. — Tisek tiskarne sv. Cirila. Uvod v biblijske zgodbe Nove Zaveze Spisal Dr. Jožef Lesar, profesor bogoslovja, knezo-škofijski konzistorijalni svetnik v Ljubljani. Z dovoljenjem preč. kn.-šk. lavant. ordinarijata z dne 14. febr. 1902, štev. 576. Ponatis iz „Voditelja“. H Q> V Mariboru, 1902. Založilo uredništvo »Voditelja«. — Tisek tiskarne sv. Cirila. 71696 KAZALO. I. Sv. dežela ob Kristusovem času. 1. Zemljepisna lega in imena sv. dežele 2. Pereja. 3. Galileja . 4. Samarija. 5. Judeja. 6. Jeruzalem. 7. Herodov tempelj Stran 1 3 6 8 10 13 15 8 . Obljubljena dežela. 18 II. Politično stanje judovskega ljudstva ob Kristusovem času. 1. Hazmonejci. 2. Herod Veliki. 3. Homatije po Herodovi smrti 4. Herodovi sinovi .... 5. Judeja pod rimskimi oskrbniki 6. Rimski oskrbniki v Judeji od 1 7. Herod Agripa I. 8. Rimski oskrbniki v Palestini od 1. 44. do 66 9. Herod Agripa II. 10. Itureja, Halkida in Abila . . . . . 11. Rimsko-judovska vojska (66 do 73. po Kr.) 12. Po rimsko-judovski vojski. 13. Vojne pod Trajanom. 14. Veliki upor pod Hadrianom. 6. do 41. po Kr. po Kr. 20 24 30 31 34 37 43 46 50 53 55 72 77 79 III. Versko-nravno stanje judovskega ljudstva ob Kristu¬ sovem času. A. Kaj je pospeševalo versko-nravno življenje? 1. Služba božja v templju . 88 2. Prazniki .99 3. Zasebna služba božja.110 Stran 4. Sola in sinagoga.115 5. Sinedrij.123 6. Skrb za rajnike . 129 B. Kaj je oviralo versko-nravno življenje? 1. Pismouki.134 2. Nekateri imenitni pismouki.139 3. Veliki duhovniki.149 4. Duhovniki . .154 5. Stranke. 159 6. Judovski Mesija.175 Popravek. Na straneh 72, 77 in 79 so nadomestiti pri naslovih črke J), g) in h) s števil¬ kami 12, 13 in 14. I. Sv. dežela ob Kristusovem času. 1. Zemljepisna lega in imena sv. dežele. alestina leži med 30° 50' in 33° 10' severne širine in 34° 30' in 36° 32' vzhodne dolžine od Greenwicha. Od severa proti jugu je dolga krog 33 geografičnih milj (230—240 km) in široka od zapada proti vzhodu 28 geografičnih milj (krog 200 km). Obsegala je ob Kristusovem času pokrajine, ki so se od severa proti jugu raztezale od Libanona 1 * ter Antili ban ona do Arabske puščave ter od zapada proti vzhodu od Sredozemskega morja do Sirske puščave. Obsegala je krog 29.000 qlcm ; bila je torej nekoliko večja kot Štajersko. Reka Jordan, ki izvira pod Velikim H er m on o m*, najbolj južnim Antilibanonovim razrastkom, teče od severa proti jugu ter se izliva v M er o ms k o in potem v Genezareško jezero in naposled v Mrtvo morje ter deli vso deželo v dve polovici: v vzhodno in zapadno, v deželo onostran Jordana in v deželo tostran Jordana. Jordan 3 , največja in najpomenljivejša reka v sv. deželi, izvira pri vasici Banias, nekdaj Paneas, pod Vel. Hermonom iz skalnate votline. Kmalu se mu pridružita Mali Jordan, ki izvira pri Tell el Kadi (starem Danu) in Hasbani, ki izvira severno od Hasbeje ob Libanonu. Struga Jordanova je zelo neenakomerna, sedaj plitva in široka, sedaj pa ozka in globoka. Med Meromskim in Genezareškim jezerom je široka 1 L’ban6n Bela gora. 3 Visok je 2860 m; Arabci ga imenujejo Džebel Se h, glava gora, Beduinci pa Džebel Telč, snežnik, svetilnik puščave. 3 n”L\ Jarden, deroči. Lesar, Uvod v biblijske /godbe N. Z. 1 H§— 2 —S- krog 20 korakov, pod Genezareškim jezerom krog BO korakov in blizu izliva v Mrtvo morje gotovo 100— 150 korakov. Struga navadno ni globoka nad 3 m. V suši bi se tu in tam mogla prebresti, če bi voda ne bila tako deroča. Voda je rumenkasta, ne mrzla; v njej je obilo rib. Izraelskemu ljudstvu je bil Jordan zelo omiljen; saj je spominjal na naj čudovitejše dogodke iz njegove zgodovine. Pa tudi nam kri¬ stjanom je Jordan sveta reka. Ob njegovih bregovih je donel glas sv. Janeza Krstnika: Delajte pokoro, ker sej e približalo nebeško kraljestvo (Mat. 3, 2). V njem je bil krščen naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus (Mat. 3, 13—17), Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta. Od tedaj radi romajo verniki iz vseh dežel k njegovim bregovom in se kopljejo v njegovih valovih. Imenovala se je ta dežela v raznih časih različno. a) Palestino 1 jo dandanes imenujemo. Prvotno se je tako ime¬ noval oni južnozapadni del ob Sredozemskem morju, kjer so stanovali Filis tej ci. b) Kanaan se je imenovala, ker so prvotno tod stanovali Kana- nejci, potomci Kanaanovi, četrtega sinu Kamovega. V prvih časih je imela to ime le dežela med Sredozemskim morjem in Jordanom. c) Dežela Hebrejcev, to je, po eni razlagi 2 * : dežela Inozemcev, Onostrancev, namreč potomcev Abrahamovih, kateri se je bil na božje povelje tukaj priselil od onostran Evfrata; drugi pa ime verjet¬ nejše izvajajo od 'Eberja (-nyj, pravnuka Semovega. d) Imenovala se je Juda ali Judeja po Judu, Jakopovem sinu. Juda se je spočetka imenovala samo deželica, v kateri je stanoval rod Judov. Po razdelitvi kraljestva se je umevala pod deželo Juda tudi še pokrajina rodu Benjaminovega. Z imenom Judeja se je označeval od časa, ko so Rimljani podjarmili deželo, prav za prav le južni, gorati del dežele tostran Jordana; pozneje pa se je preneslo ime na vso sveto deželo. e) Dežela Izraelova se je klicala, ker so v njej stanovali potomci Jakopovi, kateremu je bil Bog sam dal ime Izrael (^SOi??), t. j. borivec božji' 1 . Po razdelitvi kraljestva je ohranilo severno kraljestvo deseterih rodov to ime. f) Dežela Jehovova se je imenovala, ker je bila posebna lastnina božja. Moja je in vi ste tujci in moji Seljaki (zakupniki) 4 . 1 Tega imena v sv. pismu ne nahajamo. Navstalo je iz n^E (P’lešet), dežela Filistejcev (Jos. Antiq. I, 6. 2). 2 prilog od predloga "] 3 y, črez, onostran; prim.LXX. Gen. 14, 13 ouspatTjg. 2 Prim. Gen. 32, 34 ss.; 35, 10. — 4 Lev. 25, 23. -S- 3 -S* g) Obljubljeno deželo jo imenuje apostol Pavel 1 , ker jo je bil Bog obljubil Abrahamu in njegovim potomcem: In tebi in tvojemu zarodu bom dal deželo, v kateri potuješ, vso kanaansko deželo v last vekomaj h) Sveto deželo jo tudi imenujejo, ker je bil sam Bog kralj te dežele, stolujoč v Jeruzalemskem templju. Kristjani pa jo imenujemo Sveto deželo tudi zato, ker se je tam narodil Zveličar sveta, ker je v njej učil, hodeč od kraja do kraja, potrjeval svoje nauke s čudeži ter delil dobrote vsake vrste, dokler ni prelil na Golgoti na lesu svetega križa za nas krvi do zadnje kaplje. Tudi Jezusova deviška mati Marija je bila rojena v tej deželi in skoraj gotovo se sme reči, da je v Sveti deželi tudi dokončala brezmadežno svoje življenje. — Tu so apostoli najprvo oznanjevali Jezusovo vero; tu je najprvo tekla kri mučencev; od tod so širili apostoli in njih nasledniki kraljestvo božje po vseh deželah, oznanjajoč Kristusa Križanega vsem rodovom. Na vsem svetu je ni dežele, ki bi se mogla primerjati s »Sveto deželo«. »Možje raznih ver in najrazličnejših nazorov priznavajo, da se niso mogli ustavljati silnim čuvstvom, ki so oprijemala njih dušo na svetih mestih«, piše protestant zemljepisec Daniel :t . Celo Turki, sedanji gospodarji Sv. dežele, visoko cenijo te kraje in mesto Jeruzalem ime¬ nujejo El Kuds, to je: svetišče ali sveto mesto. 2. Pereja. B ežela onostran Jordana ali Pereja v širjem zmislu je bila raz- ^ deljena v 9 manjših pokrajin: a) Pereja v ožjem smislu se je imenovala dežela med rekama Amonom in Jabokom; tod so nekdaj bivali Amoniti. Po poročilu sv. Janeza (1, 28) je v tej pokrajini iskati Betanija 4 (Brjftavca, čolnišče), kjer je krščeval Janez Krstnik. b) Gilead, severno od Jaboka do Gadare in Ahile. c) Deseteromestje 5 (AsuaroAts), to je: zveza deseterih združenih grških mest ob južnem in vzhodnem bregu Genezareškega jezera, ki so bila neposrednje .pod rimsko oblastjo. 1 Hebr. ii, 9: »terra repromissionis«. — 2 * Gen. 17, 8. 3 lllustr. kleines Handbuch der Geographie, 1882, I. str. 154. 1 Madabski mozaični zemljevid, napravljen ob času Justinijana 1. (527 — 565), nam kaže sicer Betanijo ob desnem Jordanovem bregu; a že Evzebij Cezarejski m sv. I-Iijeronim, ki sta oba živela v sv. deželi, izrecno trdita, da je bila ta Betanija ob levem bregu Jordanovem. (Prim. »Stimmen aus Maria Laach«, 1897, zv. 9.) 5 Mesta so bila v raznih pokrajinah. Zemljepisni prištevajo Deseteromestju n - pr. Scitopolis, Hipos, Gadara, Pela, Filadelfija, Dion, Geraza, Rafana. Za gotovo se pa mesta ne dajo več določiti. Lesar, Uvod v biblijske zgodbe N. Z. I * ■•f— 4 -4- V tej pokrajini je iskati evangelijska dežela Gadarencev 1 2 , ali po drugih rokopisih Gerazencev in Gergezejcev. Najpravilnejše pa jo imenujemo deželo Džerazencev, ki pa se ne imenujejo tako po kakem mestu, ampak po hribu »Qurn Džeradi«. Najbližje mesto Džerazencem je bilo Hipos c) Gavlonitida, pokrajina vzhodno od Genezareškega jezera in Jordana pa do Vel. Hermona. Vzhodno od izliva Jordanovega v Galilejsko morje je bilo mesto Betzajda (P>Yjita«i'5a, rnhrPD, ribišče). Filip Četrtnik je bil prejšnjo vasico Betzajdo povečal v mesto ter je imenoval v čast Juliji, hčeri cesarja Avgusta, Juli as 3 . Tetrarh Filip je od časa do časa tu stoloval ter je tukaj tudi umrl. Današnje razvaline El Tell kažejo kraj, kjer je bilo nekdaj to imenitno mesto. V Betzajdi (Julias) je Gospod ozdravil slepca (Mark. 8, 22). — Ne daleč od tod proti severovzhodu se je razprostirala mala ravnina, kjer je Zveličar dvakrat čudežno pomnožil kruhe (Mat. 14, 4; 15, 32; Mark. 6, 32; 8, 1; Luk. 9, 12; Jan. 6, 2). d) Bataneja, vzhodno od Gavlonitide, stari Basan. e) Itureja 4 , severovzhodno od Bataneje. f) Avranitida, stari Havran. g) Trahonitida med Vel. Hermonom pa Genezareškim jezerom, veličastna, prijetna in rodovitna gorska pokrajina. Ne daleč od vzhodnega izvirka Jordanovega je stalo na 370 m visokem holmu glavno mesto te pokrajine Cezareja Filipova. Herod Veliki je bil tukaj sezidal v slavo cesarja Avgusta rimskemu bogu Panu v čast tempelj — Paneion, od katerega je dobilo selo, ki je bilo nastalo krog templja, ime Pan e a s. Razširil in olepšal je mesto tetrarh Filip ter je imenoval v čast rimskemu cesarju Tiberiju Cezar ej o, t. j. cesarsko mesto. Da se je pa ta Cezareja ločila od Cezareje Palestinske, ležeče ob Sredozemskem morju, je dobila po ustanovitelju priimek: Filipova. - Herod Agripa I. jo je prekrstil v čast zaščitniku cesarju Neronu Neronijo (Neronias). Neznatna vasica, Bani as po imenu, spominja dandanes na nekdaj cvetoče mesto. Kraljevska družina Herodova je imela ondi letovišče. V tem lepem kraju je apostol Peter tako navdušeno spoznal Jezusa Kristusa za pravega Boga, da mu je Gospod zato obljubil prvaštvo v sv. cerkvi (Mat. 16, 13; Mark. 8, 27; Luk. 9, 18). 1 Prim. Mat. 8, i8ss.; Mark. 4, 35 ss.; Luk. 8, 22 ss. 2 Tako tolmači ime Dr. W. Neumann v spisu »Qurn Džeradi«, o katerem poroča dr. Bernard Schafer v »Osterr. Literaturblatt«, 1895, 1, str. 3. 3 Jos. Antiq. 18, 2. I. 4 Ime izvajaj od (“1112.'') Jeturja, sina Izmaelovega (Gen. 25, 15; I. Chron. 1, 31 ; 5, 19)- -S- 5 -S* h) Abilena se je imenovala pokrajina na severu Avranitide proti Damasku 1 . Severni del teh pokrajin je rodovitna gorska planota, kjer se je pridelovalo obilo žita in redilo mnogo živine. V južnem delu, vzhodno od Mrtvega morja pa so bili najlepši gozdi, zarasli z mogočnimi hrasti, vitkimi jelkami in rodovitnimi pistacijami, ki rode lešnikom podoben sad. Mrtvo ali Slano morje je največje in najčudovitejše jezero v Palestini. Imenuje se »mrtvo« morje, ker ne živi v njem nobena žival in ne raste nobena rastlina. Ze sv. Hijeronim, ki je več let živel v Sv. deželi, piše*': »V tem morju ne nahajamo ničesar, kar diha ali se giblje, ker je voda pregrenka: niti školjk, niti črvičev, niti jegulj ali drugih živalij. « Celo ribe, katere prinese s seboj Jordan, takoj poginejo in plavajo nad gosto vodo. In četudi ni res, kar se trdi, da ptič ne more preleteti preko jezera, ampak prej pogine, je pa vendarle res, da se na gladini vidi mnogo mrtvih ptičev, katere so umorili jezerski strupeni soparjih Na jezerski gladini in ob bregovih so našli že večkrat cele kepe asfalta ali zemeljske smole. Zato so je v starih časih ime¬ novali Asfaltsko jezero. Dolgo je Mrtvo morje 70 km in široko 15 km. Na južni strani moli od vzhoda širok kos zemlje (zemsko stegno Lisan) v jezero ter je deli v večji in globokejši (300 — -399 m) ter manjši in plitvi del (4 — 5 ni). Gladina se v raznih letih in raznih letnih časih menjava. Znamenito pa je to, da leži jezero silno nizko, namreč gladina za 393 m, struga pa za 792 m nižje kot gladina Sredozemskega morja, 762 m nižje kot Jeruzalem. Voda ima 28°/ 0 kemikalij: 23% sob in 5% broma in ' klora. Čeprav Jordan in druge reke vanj potekajo, ne odteka iz njega nič vode, ampak voda samo izhlapeva, vsak dan gotovo 13% mm vodne površine. Mrtvo morje služi v sv. pismu kot dokaz pravične jeze božje. Spodnji del je bil nekdaj krasna dolina Sidim Siddim) s peterimi mesti: Sodoma, Gomora, Adama, Seboim, Segor. Zakaj in kako so bila ta mesta pokončana, je znano 4 . Preroki in apostoli kažejo na to Strašno znamenje maščevanja božjega. Spominja se ga knjiga Modrosti 5 , pišoč: »Modrost je rešila Abrahama, ki je bežal izmed hudobnih, ki so poginjali, ko je ogenj padal na petera mesta, da je še zdaj v spriče- vanje njih hudobije zemlja pusta in se kadi; drevesa imajo sadje, katero 1 Prim. Luk. 3, 1. 3 Comment. in Ezech. 47, 8. 3 P r - Paul Keppler, Wanderfahrten und Wallfahrten im Orient. Freiburg, 1894, str. 278. 4 Prim. Gen. 19, 1—29. — s Sap. 10, 6. 7. -S- 6 -I* ne dozori 1 2 3 4 in solnati steber’ stoji v spomin neverne duše.« Podobno se spominjajo tega strašnega dogodka tudi v Novem Zakonu apostola Peter (2. Petr. 2, 6s.) in Juda (v. 7) in evangelist Lukež (17, 28). Nekako dve uri vzhodno od Mrtvega morja so bile v globoki dolini potoka Zerke, (po naše: »Bele«), Lepe toplice (KaDt^dh), Kallirrhoe), v Kristusovem času posebno imenitne žveplene kopeli, v katerih je iskal zdravja tudi kralj Herod Vel., pa ga ni našel. Blizu toplic pa so bili sezidali slavni Makabejci utrjen grad M ah er us (Ma/atpoug), kjer je dal kralj Herod Antipa obglaviti sv. Janeza Krstnika Razvaline tega gradu so se ohranile do današnjega dne in jih imenujejo M’kaur. 3. Galileja. ežela tostran Jordana se je delila v tri pokrajine: a) Galilejo, I j b) Samarijo in c) Judejo. Galilejo so zopet ločili v Spodnjo in Zgornjo. Zadnjo so imenovali tudi Galilejo nevernikov (Mat. 4, 15), ker je tam bivalo sredi med Judi mnogo nevernikov. Najlepši kraj v Galileji je okolica Genez are škega jezera ali Galilejskega ali tudi "Liberijskega morja. Glede površine je podobno jajcu, z ostjo obrnjenemu proti jugu. Vzhodno stran obdajajo navpične divje pečine, ki se vzdigajo do 300 m visoko. Zapadna stran pa je zelo rodovitna; raznovrstna dobro obdelana zemljišča obdajajo jezero in zdi se, kakor bi bilo s te strani obrobljeno s pisanim trakom. Dolgo je 20 km in 9 km široko. Gladina je za 191 m nižja od gladine Sredozemskega morja. Voda je čista in pitna. Na severozapadu se izliva vanje Jordan; na jugovzhodu pa teče zopet iz njega. Na to se reka vije močno padajoč v široki strugi po Jordanski dolini proti Mrtvemu morju. Srednje visoki holmci se z zapadne strani bolj ali manj bližajo jezeru in kot mali rti ločijo tri prijazne ravnine. Srednja se je imeno¬ vala Genezar'. Studenec, kateri so imenovali domačini Kafarnavm, 1 Misliti je na sodomska jabelka. 2 Neki solnat, 12 m visok steber kažejo dandanes na južnem bregu jezera ter ga imenujejo Lotov steber. Ali je isti, na katerega spominja knjiga Modrosti, o katerem pišejo Jožef Flavij in Cerkveni očetje, ne vemo. Romarica Silvija Akvitanka poroča namreč krog 1 . 390., da ji je povedal segorski škof, da je pokrilo Mrtvo morje steber, v katerem je bila zagrnjena Lotova žena (Peregrin. Silviae edit. Gamurrini Romae, 1888, pag. 55). 3 Jožef Fl. Antiq. 18. 4 Rabinci razlagajo ime od 0 ’ID NJI (g’ne šarim) knežji vrtovi. — Skoraj lažje pa je razlagati od Til NJJ (gene zered) kraj, kjer je dosti vode. -S- 7 -S- je napajal ravnino. Ker je jezerska gladina tako nizka, ker branijo kraj visoke pečine od severa in vzhoda mrzlih vetrov in ker je ob bregu več gorkih studencev, je v okolici najprijetnejše podnebje. Sloveči so bili v Kristusovem času tamošnji sadeži. Deset mesecev v letu so trgali s trte zrelo grozdje in sladke smokve. Palme in orehi so zibali svoje veje v milem in čistem gorskem zraku. Brez števila ptičev, zlasti grlic, je poživljalo zelene oleandrove gozdiče in vrtove. V jezeru pa je rib kar mrgolelo. Česar niso pridelovali doma, so prinašale pre¬ bivalcem karavane iz Damaska, po cesti, ki je tod vodila od imeno¬ vanega glavnega azijskega tržišča do morja pri Akonu. V Kafarnavmu je bila mitnica, pri katerej je poslovalo mnogo mitničarjev, med njimi tudi Levi, poznejši Matevž’. — V tem raju sv. dežele je preživel Zveličar velik del svojega javnega življenja. Tod je pridigal in delal čudeže, po sinagogah in gorah, ob jezeru in potokih, po selih in mestih. Vse obrežje je bilo kakor obsejano z vasmi, gradovi, kopelmi, pri¬ stavami in letovišči. Ob zapadnem robu jezera so bila evangelijska mesta Kafarnavm (Ka7tepvaou|ji ali Kacpapvaoup, Dinj 133, vas tolažbe, ali bolje: Nahumova vas), nekako 1 uro pod Jordanovim izlivom v jezero, v severozapadnem delu ravnine Genezar : in blizu Kafarnavma mesti Bet z ajda (ribišče) in Ko raz in (Xopauv, tudi Xwpa£iv); vsa tri mesta so zginila raz zemeljsko površje. V Betzajdi so bili doma apostoli Peter, Andrej in Filip 1 2 3 . Južno od imenovanih mest sta bili Magdal a 4 (Magedan, danes Medždel) v pokrajini Dalmanuta 5 in Tiberija 6 , po kateri se nazivlje tudi jezero 7 . Kakor poroča Jožef Flavij J je sezidal mesto Herod Antipa ter je imenoval Tiberijo v čast rimskemu cesarju Tiberiju. Naselili so se v njem večinoma okoličani. Pa tudi Herod Antipa si je bil sezidal v mestu krasno palačo in je večinoma tam stoloval. Bilo je torej glavno in stolno mesto njegove četrtnije. Mesto in ime (Tabarie) sta se ohranili do danes; v njem je krog 3700 stanovavcev. Zapadna stran Galileje je srednje gorata. Libanon se namreč širi s svojimi razrastki po tem delu dežele prav do filistejskih nižav. Med gorami in holmci pa so prijazne doline in v dveh izmed njih evangelijski mesteci Nazaret in Kana. Nazaret (Na^apeH ali Na£ap£i, od Tit, mladika, cvetlica), bržkone rodno mesto Marijino, se ne imenuje niti v Starem Zakonu, niti pri Jožefu Flaviju, niti v Talmudu. Sezidan je bil na strmi višini (Luk. 4, 29) in je imel sinagogo (Luk. 4, 16). Sedaj šteje Nazaret (En Nazirah) 7500 prebivavcev, med njimi 2500 katoličanov. 1 Prim. Mat. 9, 9 ss. ter Mark. 2, 14 — 17 in Luk. 5, 27 — 32. 2 Mat. 4, 15 in drugod. — 3 Jan. 1, 45. — 4 Mat. 15, 39. — 5 Mark. 8, 10. 0 Jan. 6, 23. — PPrim. Jan. 6, 1; 21, 1. — 8 Antiq. 18, 2. 3; beli. iud. 2, 9. I. -J- 8 -S- V Kani (Kava, bržkone od rijg, trst, trstje) je bil doma apostol Natanael ali Jernej (Jan. 21, 1). Prvi čudež je storil Jezus na ženitnini v Kani Galilejski (Jan. 2, 1 ss.) in čudežno je ozdravil sina kraljevega uradnika (fJaaiXntv Tou8aca)V zal Eepeutv, zal xou 7tpoaxaxY)aai 7 tdvxcov. 1 Prim. I. Mak. 15, 17. -t- 22 os¬ tudi za prihodnje čase, se je zvezal z Rimljani 1 . Judovska ljudovlada je bila teko postala dedna teokratska monarhijah Vladal je Simon do 1. 125., ko ga je umoril zet Ptolemej. Nasledoval mu je Janez Hirkan 5 , ki je srečno vladal 30 let. Samarijanom je podrl krog 1. 129. tempelj na griču Garizim ter jim je ukazal, da se morajo dati obrezati. Tudi Idumejci, katere si je bil pod¬ vrgel, so se morali dati obrezati. Razširil je meje kraljestva, da je bilo tako veliko kakor pod kraljem Davidom. Ali storil je nespameten korak, ki je bil — po človeško soditi — vzrok njegove nesreče in pro¬ pada njegovega rodu. Zaradi neke malenkosti se-je namreč ločil od stranke Farizejev ter se jel naslanjati na Saduceje. A Farizeji so mu iz sovraštva začeli izpodmikati prestol. Umrl je 1. 105. Za njim je prišel do vlade najstarejši sin A r i s t o b u 1 I. (105—104), ki si je privzel kraljevski naslov. Javljati pa so se že tudi začeli žalostni dogodki, iz katerih se je moglo sklepati, da se družina bliža poginu. Lastnega brata Antigona je dal umoriti, mater pa je pustil v ječi lakote umreti. Naslednik mu je bil A1 e k s a n d e r J a n a j (Jannaeus) 1 (104 — 78). Bil je sicer hraber vojak, pa, žal, tudi grozovit trinog. Ko so nekega leta praznovali v Jerihi praznik šatorov, je zasmehoval Aleksander farizejske običaje. Farizeji so se vsled tega uprli; a za kazen jih je dal kralj 6000 pomoriti. V domači vojni, ki je nastala vsled tega, je bilo pomorjenih krog 50.000 Judov. Aleksander je sicer ukrotil upor¬ nike; pa dal jih je zopet 800 križati, njih žene in otroke pa drugače pomoriti. Po smrti Aleksandrovi je vladala vdova Saloma 5 , imenovana z grškim imenom Aleksandra (78 — 69). Pod njo so Farizeji zopet prišli do veljave in vladanja. Najstarejšega sina Hirkana II. je postavila za velikega duhovnika. Brat Simon in Juda Ben Sataj sta presnovala sinedrij v farizejskem duhu ter sta zopet moči pridobila »postavi« in ustnemu izročilu. Odpravile so se saducejske kazenske postave in zboljšalo seje pravosodje in šolstvo; vpeljal seje zopet tempeljski davek. 1 I. Mak. 14, 24; 15, 24. — 2 Gratz, Geschichte der Juden, 3, 51. 3 Priimek Hirkan (Tpuavog) razlaga Evzebij (Chron.) tako-le: Tpttavoijj vtzTjaap Tpzavop tkvoirdallrj! Hirkance je premagal, zato se imenuje Hirkan. Ali temu nasprotuje dejstvo, da se nahaja ime že dolgo pred tem Janezom. Zato je Verjetnejša naslednja razlaga: Artakserks Oh je bil pregnal mnogo Judov v Hirkanijo. Neki Jud, ki se je bil priselil iz Hirkanije v Palestino, je dobil za svojo osebo priimek 6 Tpzavoc, ki je ostal potomcem. 4 (anaj je okrajSano hebrejsko ime Jonatan. Denarji pod njim kovani imajo dvojni napis: JteJin', pa: BA2IAEQ!E AAE3ANAP0T. 5 Imenuje se tudi Salina (2aXtva Tj v.od A/epavopa; prim. Evzeb. Chron. izd. Schoene, II. 134. 135). Ko je Aleksandra 1. 71. zbolela in izročila vladarske posle sinu HirkanuII., se je vzdignil zoper njega z oboroženo močjo brat Aristobul II. ter ga premagal pri Jerihi. Brata skleneta sedaj pogodbo, vsled katere ostane Hirkan veliki duhovnik, Aristobul II. pa kot kralj prevzame vla- darstvo (69—63). Ali to razmerje ni bilo trajno. Komaj je Aleksandra zatisnila oči, vnela se je med bratoma vojska za prestol. Hirkanaje podpiral arabski kralj Areta. Da bi se razprtija končala brez daljnega prelivanja krvi, pokličeta brata, na svet podpihovavca Idumejca Antipatra, kot razsod¬ nike Rimljane, ki so si bili prilastili že Sirijo in se bližali Judeji. Ker se je Pompe j naklonjenega kazal Hirkanu, zgrabi Aristobul zoper brata iznova za orožje. Pa bil je nesrečen. Pompej zasede Jeruzalem in tempelj, vjame Aristobula z dvema sinovoma in dvema hčerama ter kot zmagovavec' pripelje štiri v slovesnem sprevodu v Rim 1. 63.; sin Aleksander je bil namreč srečno ušel 1 . Aristobulu II. se je bilo sicer tudi posrečilo, ubežati iz Rima, vrniti se v domovino ter združiti se s sinom Aleksandrom. Delala sta sedaj Rimljanom velike sitnosti. Ali nazadnje so očeta zastrupili, sina pa obglavili. Hirkan II. je postal sedaj vladar. Pa bil je od Rimljanov popolnoma odvisen. Moral je tudi plačevati letni davek. Rimljani so izmolževali deželo in vojskovodja Kras (Crassus) je oropal 1. 54. celo tempelj. Daši pa so Rimljani priznali Hirkana II. za vladarja 2 * Judeje, dali so mu vendar kot svetovavca ali oskrbnika* Antipatra 4 , idumejskega glavarja, ki je bil prej Cezarju v Egiptu proti Pompeju na izdatno pomoč. Antipater je bil tako dejanski vladar 1. 48. Ni se torej čuditi, da je postal sedaj najstarejši Antipatrov, sin, Eazael, vladarjev namestnik v Jeruzalemu in v Judeji; mlajši sin, šele 251etni Herod, pa namestnik v Galileji. Antipatra je sicer neki nasprotnik, Hirkanov prijatelj, po imenu Malih, zastrupil, in mlajši sin Aristobula II., Antigon, se je s pomočjo Partov povspel do vlade 1.40. Ali sin Antipatrov, Herod, l e zna l s hinavščino in obljubami zase pridobiti Rimljane. Senat ga je namreč imenoval na priporočilo Antonijevo za kralja Judeje 1.39. Nastala je zopet domača vojna. Po triletnem boju premaga Herod s pomočjo Rimljanov Antigona in pošlje vjetega Antoniju, ki 1 Prim. Antiq. 14, 4. 5. — 3 ’ED'Vap/rjg. — 3 'EraipOTCOj. 4 Po Jožefu Flaviju (Bell.Jud. 1, 6. 2) je bil Antipater (ali Antipa) Idumejec žlahtnega rodu. Po trditvi Julija Afriliana (Epist. ad Aristidem pri Evzebiju Hist. eecl. i, 7. n ; prim. I, 6. 2—3) pa je bil Antipatrov oče, Herod, hierodul (tempeljski sluga) Apolonov v Askalonu in da je bil deček Antipater ugrabljen od idumejskih roparjev, ko so oropali Apolonov tempelj, ter da je vzrasel kot ropar med njimi. - 4 §- 24 -$» ga ukaže obglaviti. Herod se polasti sedaj brez upora Jeruzalema 1.37. V devetih letih pokonča ves Makabejski rod'. Tudi starega Hirkana II., ki je po zmagi Antigonovi živel kot zasebnik v Jeruzalemu, in Marijamo, njegovo vnukinjo, katero je bil iz političnih ozirov vzel za ženo, da umoriti. Cesar Oktavijan je 1. 28. Heroda iznova potrdil za kralja. Po prerokbi Jakopovi * * 3 je kmalu moral priti Mesija. Žezlo je bilo namreč odvzeto rodu judovemu; bližala seje »polnost časa« 3 , skoro je imel priti zaželeni Odrešenik sveta 4 . In res se je rodil še za vlade Herodove J e z u s Kristus, Sin božji, Odrešenik sveta, kateremu bodi čast in slava vekomaj! 2. j^erod Veliki. M erod ('Hpd)Sy)c:) 3 je bil kakor ustvarjen za vladanje. Že od rojstva je bil zdrave in močne narave; z raznimi vajami pa si jev deški in mladeniški dobi telo še utrdil. Bil je izvrsten jahač in silno spreten lovec. V bojnih igrah se je mogel malokdo ž njim kosati. V orožju se je namreč uril že od mladih nog. Nravi je bil divje in strastne; trd in neupogljiv. Nežnejšim čuv- stvom je bil nepristopen. Kar je sklenil, se je moralo zgoditi, naj so tekli tudi potoki krvi. Smilili se mu niso niti sorodniki; celo strastno ljubljeno ženo Marijamo iz rodu Hazmonejcev je dal v ljubosumnosti umoriti. Ko pa se je prepričal, da je nedolžna, se zopet ni mogel potolažiti. Umreti je morala tudi tašča, Marijamina mati, Aleksandra, Marijamin brat, veliki duhovnik Aristobul ter stari Hirkan II., tako da je pomoril ves rod Hazmonejcev. Celo lastna otroka Aristobula in Aleksandra, sinova Marijamina, je dal umoriti. Seveda ni prizanašal 1 Rod Hazmonejcev: Matatija j- 166 Simon -j- 135 Juda f 161 Jonatan f 143 Janez Hirkan J- 105 Aristobul I. j- 104 ( Aleksander Janaj f 78 | Aleksandra f 69 Hirkan II. f 30 Aristobul II. J 49 Aleksandra J- 28 Aleksander f 49 Antigon f 37 Aristobul j- 35 Marijama j- 29 Hči, omožena z Antipatrom, sinom (omožena s Herodom) Herodovim (Antiq. 17, 5. 2). 3 Gen. 49, 10. — 3 Gal. 4, 4. — 4 Prim. Hag. 2, 8. 5 Ime je izvajati od fjpwp, junak. Nahaja se večkrat pri starih pisateljih. Brez dvoma je okrajšano iz HpmtSrjg in bi se moralo pisati z Jota subscriptum, kakor res pišeta Westcott in Hort v izdaji N. Z. Tudi v starejših napisih se čita }lpo)l 5 Y]$. 25 tudi drugim sorodnikom: umoriti je dal strica Jožefa, sestro Salomo, brata Jožefa in Ferora, in nazadnje, pet dni pred svojo smrtjo, sina iz prvega zakona, Antipatra, ki je bil največ kriv teh strašnih grozovitosti. Herod je bil zvit in pretkan; takoj se je znal udomačiti v nove razmere. Bil je silno častiželjen, do nižjih prevzeten, do višjih pa, n. pr. do rimskih mogotcev, silno priliznjen. Njih prijaznost si je vedel ohra¬ niti tudi s podkupavanjem, z denarji, katere sije prilastil z zaplenjenjem posestev umorjenih judovskih plemičev. Opirati se je moral namreč Herod na Rimljane, ker si pri Judih ni mogel pridobiti spoštovanja in ljubezni. Ločiti moremo v Herodovem vladanju tri dobe. V prvi dobi, od 1. 37. do 25. pr. Kr., si utrjuje vlado. Boriti se mora z ljudstvom, ki je bilo popolnoma v rokah Farizejev, in ki se ni moglo privaditi, da bi mu vladal rimski priliznjenec in Idumejec, ki je bil le na pol Jud'. Druga doba, od 1. 25. do 13. pr. Kr., je Herodova cvetoča doba. Prijateljski je zvezan z Rimljani in po vnanjem vlada slavno. V vseh rimskih pokrajinah se je tedaj slavil zmagoslavni vojsko¬ vodja Okt a vij a n. Ljudstvu so se prirejale igre, veselice; zidale so se krasne stavbe, da bi se narodi čim preje zavzeli za cesarja. Zlasti se je Herod odlikoval v tem oziru. Štiri leta je oskrboval podanikom veselice. V Jeruzalemu je sezidal gledališče, v obližju mesta pa okroglo gledališče in dirkališče. Meje kraljestva je razširil na jugu, severu in vzhodu. V večjo varnost dežele je postavil več trdnjav. Zase je sezidal v Jeruzalemu krasno palačo na Sijonski gori, ki se je lesketala v mramorju in zlatu. Prezidal in še bolj utrdil je Makabejski grad Baris ter ga imenoval v čast rimskemu zaščitniku Antoniju — Antonijo '. Palače sije postavil tudi v Jerihi", v Bet-Haramu v Pereji ter v Seforidi 1 2 3 4 5 in Tiberijadi v Galileji. Samarijo je povečal in okrasil ter jo imenoval Sebasto''’. Samarijanom je sezidal nov tempelj na gori Garizim. Cezarejo, prejšnji Stratonov stolp", je izpremenil z velikimi stroški v luko. Zorobabelov 1 Jožef Flavij (Antiq. np 15. 2) ga namreč imenuje H|ntou 5 c« 0 !;, ker so bili hlumejci obrezani in sprejeti med »izvoljeno ljudstvo« šele pod Janezom Hirkanom. — Sv. Justin (Dial. c. Tryph. c. 52) imenuje Heroda Askalončana, torej Filistejca. Prim. tudi opombo str. 23. 2 Prim. str. 15.. 3 Palačo pri Jerihi je imenoval po svoji materi: Kipros (KoTtpo;). 4 X£7tq2Wp:£, danes Sefurie, nekdaj tudi Diocezareja. 5 Prim. str. 9 s. 0 Stratonov stolp (Etpattovos Ttupyo;) je Bil morebiti sezidan kot grad na čast nekemu ptolemejskemu vojvodu, z imenom Straton. Bolj verjetno pa je, daje trdnja¬ vico postavil sidonski kralj Straton proti koncu perzijske vlade. <- 26 -S- tempelj je prezidal in krasno olepšal. Delo se je pričelo v 18. letu njegove vlade, 1. 19. pr. Kr. Posvečevanje templja 1. 10. pr. Kr. je bilo glede zunanjih slavnosti še veličastnejše kot Salomonovega templja. Zidalo in popravljalo pa se je na tempeljskih stavbah skoraj prav do vojne, v kateri je bilo mesto s templjem vred razdejano. Da bi se pokazal olikanca grškemu in rimskemu svetu, — v srcu je ostal vedno divjak — , se je družil z grškimi izobraženci, po katerih je tudi širil grške šege in navade. Najvišje državne službe je izročal grškim učenjakom. Med njimi slovi naravoslovec in zgodovinar Nikolaj Damaščan. Prijatelj kralju je bil tudi Nikolajev brat, Ptolemej. Neki drugi Ptolemej je bil denarni minister ter hranitelj kraljevega pečata. Judovskih postav Herod navadno ni prestopal naravnost, vendar je že s tem močno žalil pravoverne Jude, da je širil neverniške, grške in rimske običaje. Veliki zbor ali sinedrij je izgubil pod njim vso veljavo in moč. Nekoč je dal pomoriti vse sinedriste, samo Abtalionu in Šemaju je prizanesel. Velike duhovnike je odstavljal popolno svojevoljno in nastavljal zopet druge, kar je bilo naravnost proti Mojzesovi postavi. V 34 letih, ko je vladal Herod, je bilo 6 velikih duhovnikov, izmed katerih jih je Herod pet odstavil in na njih mesto nastavil pet drugih. Tretja doba Herodove vlade obsega zadnjih devet let (13 —4 pr. Kr.), ki so bila leta družinskih nesreč in Herodovih grozodejstev. Silne britkosti je imel zlasti s sinovoma Marijaminima, Aristobulom in Aleksandrom, ki pa sta bila bržčas nedolžna. Herod je imel veliko družino. Vsega skupaj je imel deset žen. Prva je bila Dori da (Aopčs) 1 2 , s katero je imel sina Antipatra ali Antipa. Mater in sina pa je kmalu zapodil od sebe. L. 37. je vzel za ženo M arijam o (MapH|i[XYj)'-, nečakinjo Hirkanovo, ki mu je poro¬ dila pet otrok, tri sinove in dve hčeri. Izmed sinov je najmlajši umrl v Rimu; starejša dva, Aristobula in Aleksandra pa je oče dal umoriti malo pred smrtjo. Tretji ženi, s katero se je bil Herod poročil krog 1. 24., je bilo tudi Marijama ime. Bila je hči nekega duhov¬ nika iz Aleksandrije, katerega je Herod postavil za velikega duhovnika ravno takrat, ko se je poročil z njegovo hčerjo. Od te je imel sina Heroda, kateri je imel bržčas priimek Filip. Od drugih sedem žen 3 nas zanimajo samo Samarijanka Maltaka (MaMVazrj), mati Arhelajeva 1 Prim. Antiq. 14, 12. 1. 2 Pisati je MapH|X|xrj, ne Maptapvvj. Prim. Schllrer, Geschichte des Jiidischen Volkes, 2. izd., str. 292. 3 Prim. Antiq. 17, 1 . 3 in Bell. Jud. I, 28, 4. -I- 27 -I* in An tipov a, pa Jeruzalemčanka Kleopatra (KAeo-rcatpa), mati Filipova. Krog 1. 23. pošlje Herod sinova prve Marijame, Aleksandra in Ar isto bul a, v šolo in v vzgojo v Rim, kjer jih je sprejel Azinij Polion (Asinius Pollio) za kakih pet let gostoljubno v svojo hišo. Kot 17- in I81etna mladeniča se vrneta v domovino in se po tedanji judovski navadi kmalu oženita. Aleksander se poroči s hčerjo kapadocijskega kralja Arhelaja, kateri je bilo ime Glafira (TAacpupa), Aristobul pa s sestrično Bereniko (Bspevizrj), hčerjo tete Salome, sestre očetove, in idumejskega glavarja Kostobarja. Tako sta bili torej po svaštvu tesno sklenjeni obe črti Herodove rodovine, hazmonejska in idumejska. Vendar sta si kmalu postali največji nasprotnici. Aleksander in Aristobul, potomca kraljevskega hazmonejskega rodu, sta bila bržkone preveč prevzetna in sta napačno ponosna zaničevala idumejske sorodnike. Ti. pa, zlasti Saloma (-aAtopvj), so ju dolžili, da strežeta Herodu po življenju, hoteč splezati na prestol. To je bil povod, da je začel sedaj tudi oče sumničiti sinova veleizdaje. Sumničenje je postalo še straš- nejše, ko je Herod iz pregnanstva nazaj pozval najstarejšega sina Antipatra. Ta je namreč od sedaj res koval morilne naklepe zoper Aleksandra in Aristobula, da bi sam dospel do vladanja. Podpirala sta ga teta Saloma in stric Ferora (£pwpac). In tako se je zgodilo, da sta bila Aleksander in Aristobul s 300 privrženci krog 1. 7. pr. Kr. obešena v Samariji, kjer se je bila pred 30 leti njuna mati poročila s Herodom. Antipatru pa ni bilo dovolj, da sije zagotovil prestol za prihodnost; hotel je takoj postati vladar. Nevredni sin začne kovati naklepe zoper življenje lastnega očeta s pomočjo Ferorovo, ki med tem umre. Po njegovi smrti pa Herod zve za zaroto Antipatrovo; pokliče ga iz Rima, zapre ga v ječo in pet dni pred smrtjo ga da, že smrtno bolan, umoriti 1 . 1 Naj tu po Jožefu Flaviju (Antiq. 16, 7 in 17, 6. 7. 8) nekoliko podrobnosti dostavimo o zadnjih dnevih kralja Heroda, da si moremo tem živeje predstav¬ ljati, v kakšnih časovnih razmerah se je rodil Odrešenik sveta. Po dolgi, več kot 30letni, po zunanje slavni vladi, ki pa je bila povsem odvisna od rimskih hitro se menjajočih mogotcev, je zadela Heroda na koncu življenja žalostna usoda. Nesreča ga je začela preganjati tedaj, ko je bil predrzno oskrunil Davidov grob. Iskal je namreč bogatih zakladov, ki so bili baje tam skriti, hoteč tako na lahek način zopet napolniti državne blagajnice, ki jih je bil popolno izpraznil z mnogimi dragocenimi stavbami. Ta smeli poskus se mu je posrečil le na pol, kajti denarjev ni našel; zadovoljiti se je moral z nekaterimi dragocenostmi. Ta oskrunitev Davidovega groba je seveda močno užalila visoke in nizke, in čudno: od tega časa se kaže, kakor bi bila izginila vsa srečJ od Herodove družine, katera je bila že prej močno razdvojena in po nezmernih strasteh globoko razdejana in razjedena. V zadnjo dobo Herodovo spada tudi pomor betlehemskih otrok'. Jožef Flavij sicer molči o tem dogodku. Kdor pa ima pred Vsled zarote Antipatrove in nedolžne smrti Aleksandrove in Aristobulove se je lotila huda žalost Heroda. V strastni, besnosti podobni jezi je kuhal mašče¬ valne naklepe zoper Antipatra, kateremu je bil storil toliko dobrega, katerega je pred drugimi sinovi odlikoval pri vsaki priliki. Ker je bil že 70 let star in ker je živel od mladih nog jako nezmerno in neredno, je sedaj v strašni razburjenosti nevarno zbolel. Lotila se ga je melanholija. Veliko je pripomogel tudi strah, da v kratkem razpade njegovo kraljestvo, ki je bilo zveriženo s tolikim trudom, s toliko zvijačami in prevarami, s toliko grdimi dejanji: umori, goljufijami, krivičnimi zaple¬ nitvami posestev in s toliko krivicami proti judovski veri. Ni imel namreč več upanja, da bi mu mogel biti naslednik kateri njegovih sinov, kajti preveč so bili užaljeni Rimljani in Judje po takih strašnih dogodkih. Bila mu je dalje vedno pred očmi škodoželjnost premnogih sovražnikov in zlasti pravovernih Judov, ki so imeli nesrečo v njegovi družini za kazen božjo ter si delali nade, da se bode kazen obnavljala, dokler popolnoma ne uniči Herodove družine. V tistem času sta v Jeruzalemu učila dva jako veljavna učitelja: Rabina J u d a, Sarifajev sin, pa Matija, sin Margalotov. Kakor drugi pravoverni Judje, gledala sta tudi ta dva veljaka v Herodovi nesreči zasluženo kazen božjo za tolika zlodejstva. Kar sta mislila, sta prostodušno govorila tudi pred svojimi učenci. In celo izpod- bujala sta jih, naj goreče branijo vero, verske šege in običaje pred nasilstvom Herodovim. Judje so se v tem času zlasti spotikali nad rimskim orlom, katerega je bil dal Herod iz samega lizunstva postaviti nad tempeljske duri zoper izrečno prepoved judovske vere (Exod. 20, 4). Ko so se vsled tega vznemirjali duhovi, se razširi na¬ enkrat po mestu napačna govorica, da je Herod umrl. Kot iskra, ki pade v suhljad in jo vname, zadelo je to poročilo razburjene duhove mladeničev, ki so se shajali pri Judu in Matiju. Z učiteljema gredo pri belem dnevu — opoldne — pred tempelj. Najpogumnejši splezajo na streho in v kosih doli pomečejo razsekanega orla. Kot blisk se po mestu razširi glas o tem dejanju. Ljudstvo hiti kar v gručah pred tempelj. Urno pa tudi prikoraka mestni načelnik z oboroženo stražo, da bi v kali zatrl ustajo, če bi se poskušala. Za vero očetov navdušeni mladeniči ga pričakajo zbrani krog učiteljev. Mestni načelnik učitelja in 40 mladeničev odpelje v ječo. Pri sodni obrav¬ navi, katero vodi Herod sam, priznata učitelja in vsi mladeniči dejanje, katerega so bili obdolženi. Zvezane ukaže Herod prepeljati v Jeriho. Tje povabi tudi nekatere sinedriste, bodisi ker je vsled bolezni moral oditi v milejše podnebje, bodisi ker je hotel jetnike strašno kaznovati, česar pa si ni upal storiti v razburjenem Jeruzalemu. Sodni zbor spozna jetnike za krive. Rabina Juda in Matija pa oni mladeniči, ki so bili orla razsekali in doli vrgli, so bili sežgani; druge so stražniki pomorili, kakor so hoteli. V noči po tem žalostnem dnevu je luna mrknila. (Misliti je bržčas na lunin mrak 12./13. marca 1 . 750. A. U. C. Drugi pa mislijo na lunin mrak 9./10. januarja 1 . 753 - A. U. C.). Po tem strašnem dogodku se je Herodu zdravje shujšalo. Peklo ga je v črevesih in trpel je nepopisne bolečine. Mučila ga je vedna lakota; ali ni se mogel nasititi vsled oteklin v črevesih in hudega krča v želodcu. Težko je dihal in večkrat ga je hotelo zadušiti. Noge so mu otekale. V trebuhu mu je gnilo in zaredili so se mu črvi. Daši je bilo malo upanja, Herod vendar še ne obupa na ozdravljenju. Skliče več zdravnikov na posvet. Po njih nasvetu se odloči v gorke kopeli Kal ir o e (Lepe 1 Mat. 2, 16—18, -I- 29 -I* očmi vse grozovitosti Herodove, se mu to ne bode čudno dozdevalo, ker je betlehemsko grozodejstvo majhno v primeri z drugimi Herodovimi dejanji. Med svetnimi pisatelji pa se ga spominja Makrobij * 1 , ki tudi pripominja, kako značilno je obsodil cesar Avgust grozovitost svojega varovanca. Umrl je Herod bržčas pred Veliko nočjo 1. 750. A. U. C., 3—4 leta pred našim sedanjim časovnim štetjem. Ker je bil Jezus rojen še za toplice, prim. str. 6 ). Toplice pa ne napravijo zaželenega uspeha; pač pa ga zelo oslabe. Da bi mu dali zopet nekaj moči, mu zdravniki predpišejo kopel v olju, ki ga pa spravi v smrtno nevarnost. Sedaj ni kazalo drugega, kot bolnika prepeljati v posteljo v Jeriho. Tu pa je začel, telesno zelo oslabljen, duševno divjati. Porodi se mu v bolni glavi strašen načrt. Spoznal je bil namreč, da mora v kratkem umreti. Vedel pa je, da marsikdo komaj pričakuje njegove smrti; vedel je tudi, da ne bode nihče žaloval za njim. In vendar naj je po njegovi smrti v deželi žalost, kakršna se spodobi za kraljem! Kaj si torej zmisli ? Če za njim nihče ne bo žaloval, naj pa žaluje vsa dežela vsled smrti odličnih Judov. Zato pozove k sebi v Jeriho judovskih veljakov iz vseh pokrajin. H mest in gradov, iz sel in vasi Judeje gonijo Herodovi biriči veljake v Jeriho. Kjer¬ koli jih dobe, jim vročijo dotični kraljev ukaz, s pristavkom, da naj se nemudoma napotijo v Jeriho, sicer da zapadejo smrti. Tako skupaj naženč veliko množico Judov, lahko rečemo: ves narod, v najboljših sinovih dežele. Kot stanovanje jim odkažejo prostorno dirkališče, katero zastražijo z vojaki. Takoj ko bode umrl, ukaže Herod sestri Salomi, naj vojaki vse zbrane judovske veljake pomore, še pred ko se smrt naznani ljudstvu, da bo plakala vsa dežela, kakor se spodobi ob kraljevi smrti. V tem času dospe iz Rima pismo, s katerim cesar potrdi smrtno obsodbo zoper Antipatra, ki je bil zaprt v Jerihi. To poročilo, dasi tako žalostno, Heroda za trenotek pomiri; ali res le za trenotek, kajti iznova in s podvojeno močjo se vzbudi v njem jeza in želja po maščevanju nad Antipatrom. V takem stanju se ga loti nepopisen obup, v katerem poskuša samega sebe umoriti. To sicer še o pravem času zabranijo, na veliko jezo Herodu, ki zaradi tega kriči, da se krik razlega do ječe Antipatrove. I a meni, da služabniki jokajo zaradi kraljeve smrti. Zato poskuša čuvaje podkupiti, obetajoč jim veliko plačilo, če ga izpuste iz ječe. Ko Herod zvč, da se izkuša Antipater oprostiti, ga ukaže takoj usmrtiti. Pet dni potem umre Herod. Sestra Saloma, izvršiteljica zadnje volje, je bolj človeška, kot brat. Danega ukaza, naj pomori v dirkališču zaprte judovske veljake, ne izvrši. Preden ljudstvu oznani Herodovo smrt, pokliče vojskovodje v Jeriho, da bi v kali zadušili vsak upor, ee bi se poizkušal. Potem izpusti judovske veljake, da se mirno razidejo v svoje domove. Pokojniku napravijo veličasten pogreb. V slovesnem sprevodu, katerega se udeleži tudi kraljevska družina, prepeljejo truplo v io ur oddaljeno trdnjavo Herodi j (Hpmoetov, med Betlehemom in Mrtvim morjem) ter je tam pokopljejo. Sin Arhelaj ukaže za očetom običajno sedemdnevno žalovanje in opravi predpisane daritve, potem pa zaključi žalovanje z velikanskim dvornim obedom. 1 Sat. 2 , 4 : »Cum audisset, inter pueros, quos in Syria Herodes, rex Judaeorum, mtra bimatum iussit intertici, filium quoque eius occisum, ait: Melius est Herodis porcum (5v) esse, quam filium (utov).« t 30 -§- njegovega življenja', je jasno, da se pričenja Dionizijevo ali krščansko štetje za nekaj let prepozno. Nekaj dni pred smrtjo je razdelil Herod v zadnji volji kraljestvo tako-le: Arhelaj, starejši sin Maltakin, naj podeduje kraljevski naslov (paaiXe'j;) ter naj vlada pokrajinam Judeji, Samariji in Idumeji. Njegov pravi brat Herod Antipa naj postane četrtnik (xexpap^Yj$) v Galileji in Pereji. Popolibrat Filip, sin Jeruzalemčanke Kleopatre, pa naj bo četrtnik v Gavlonitidi, Trahonitidi, Bataneji in Paneu. Zadnjo voljo pa so morali potrditi Rimljani, sicer bi ne bila veljavna. Krvav je bil začetek Herodove vlade, krvav in grozovit tudi konec. Boljše in srečnejše je vladal v srednji dobi. Grozovit pa je bil zmeraj, in pri vsi svetni slavi vendar malopriden človek. Pridevek Veliki mu je pridal Jožef Flavij samo zato, da ga loči od potomcev istega imena. 3. J-jomatije po Herodovi smrti. -*f§Yo Herodovi smrti so nastali v Palestini veliki nemiri. Ljudstvo je namreč zahtevalo odArhelaja, naj kaznuje svetovavce Herodove, ker so mu svetovali, da je ukazal umoriti navdušena rabina Juda Sarifajca in Matija Margalotca, ker sta bila z učenci snela iznad tem¬ peljskih vrat zlatega rimskega orla. Upor je sicer Arhelaj zadušil, ali nakopal si je hudo jezo ljudstva. Ko so ga vojskovodje pozdravili kot kralja in mu v imenu vse vojske prisegli zvestobo, potuje v Rim, da izprosi od cesarja potrditev očetove zadnje volje in doseže morda še -kaj več. Namestuje ga v vladarskih poslih brat Filip. V tem času so bili v Palestini vedni nemiri, tako da je moral z veliko vojsko priti mir delat celo P. K. Var (P. Quinctilius Varus), legat ali cesarski namestnik v Siriji (6 — 4 pr. Kr.). Za Arhelajem pa gre tudi Herod Antipa k cesarju. Tudi on želi postati samovladar v Palestini. Sklicuje se na starejši Herodov testament, v katerem je bil postavljen očetu naslednik. Za njim pa pride v Rim še F i 1 i p, menda iz podobnega namena kot polubrata. In da so bile homatije še večje, pošljejo Judje poslanstvo *, za¬ stopnike naroda, pred cesarja, proseč, naj bi bila Palestina neposrednje pod rimsko oblastjo; dovoli naj se Judom samo to, da smejo živeti po lastnih, od Boga jim danih postavah. Za Herodove sinove ne marajo, ker je njih oče zaničeval in celo smešil njih verske obrede. 1 Mat. 2, 16. 2 Nekateri eksegetje menijo, da je iz tega dogodka posnel Jezus Kristus snov svoji priliki Luk. 19, 12—27. -§- 31 ~§~ Po dolgem obotavljanju potrdi naposled cesar Avgust v glavnih točkah Herodovo zadnjo voljo. Arhelaju prisodi Judejo, Samarijo in Idumejo. Le mesta Gazo, Gadaro in Hip 1 združi s Sirijo. Namesto kraljevskega naslova (paadsuj) mu prisodi samo naslov vladarja (žitvap/vj;). A n t i p a dobi Galilejo in Perejo z naslovom četrtnika (te-cpip^vjc;), Filip, tudi kot četrtnik, pa Batanejo, Trahonitido, Gavlonitido in Avranitido. Arhelaj je imel letnih dohodkov 600 talentov (po naše primeroma 360.000 gld.), Antipa 200 talentov (120.000 gld.) in Filip 100 talentov (60.000 gld.). Tudi Saloma, Herodova sestra, dobi svoj delež, namreč mesta: Jamnijo, Azot in Fazaelido, 500.000 Srebrnjakov ter palačo v Askalonu. Umrla je krog 1. 10. po Kr. Svoja posestva je zapustila cesarici Liviji. Nekdanje kraljestvo Herodovo se je torej razdelilo v tri večje dele, katerih vsak ima za kratko dobo svojo posebno zgodovino. 4. Herodovi sinovi. A. Filip (4 pr. Kr. — 34 po Kr.). § lilip je vladal v Bataneji, Trahonitidi, Avranitidi, Gavlonitidi, po . Luk. 3, 1 tudi v Itureji. Prebivavci teh pokrajin niso bili sami Judje; Nejudje (zlasti Sirci in Grki) so bili celo v večini. Med sinovi Herodovimi je Filip prava izjema. Vsi so namreč po nravi podobni očetu in staremu očetu Antipatru: prevzetni in vlado- željni, do podložnih trdi in neusmiljeni; le Filip je pravičen in mil vladar, miroljuben in dobrotljiv. Zida pa tudi on rad. Cezar e j a Filipova in Betzajda Julijina sta njegovi ustanovi 2 . Poročen je bil s Herodiadino hčerjo, znano plesalko Salomo 3 . Otrok iz tega zakona ni bilo 4 . Bil je odločen prijatelj Rimljanov. Na denarjih je dal vtisniti podobi cesarjev Avgusta in Tiberija — prvi zgled, da so imeli denarji judovskega vladarja sploh kakšno podobo. Olip umre po 371etnem vladanju v 20. letu Tiberijevem (33./34. po Kr.). Njegova dežela še za tri leta združi s Sirijo. Cesar Kaligula (37—41 po Kr.) pa jo podari 1. 37. H e r o d u A g r i p u I., vnuku Heroda Velikega. B. Herod Antipa (4 pr. Kr. — 39 po Kr.). Herod Antipa je dobil po očetu Galilejo in Perejo. Med obema deželama je bilo Deseteromestje r \ 1 Prim. str. 3. — 2 p r i m . s tr. 4. — 3 p r im. Mat. 14, 6. 4 Antiq. 18, 5. 4. — s Prim. str. 3. -I- 32 -S- Po značaju je bil Herod Antipa pravi sin svojega očeta, zvit, častiželjen in gizdav, le da ni bil tako delaven. Zvitost njegovo je označil najboljše Jezus Kristus, ki mu je dal pri neki priliki priimek »1 i s j a k a« k Iz političnih obzirov se je oženil s hčerjo arabskega kralja Areta. Iz evangelijev pa je znano njegovo prešeštvo s Herodiado, hčerjo 1. 7. pr. Kr. od Heroda Velikega umorjenega Aristobula, ženo Heroda Filipa 2 . Herod Filip je živel namreč s Herodiado kot zasebnik v Rimu. K njima je prihajal na obisk Herod Antipa ter začel kmalu nedovoljeno znanje s Herodiado. Povrnivši se domov, je odslovil Antipa zakonito ženo ter se v prešeštvu in krvoskrunstvu družil s Herodiado. Sezidal si je Herod Antipa prestolnico ter jo imenoval v čast cesarju Tiberiju Tiberiado; utrdil je Seforido, nekaj časa glavno mesto Galileje in Bet Haram ah Bet Haramfta. Zadnjo trdnjavo je imenoval po cesarjevi ženi Liviado ah po cesarjevi hčeri Juliado. Kakor oče Herod je izkušal tudi on ustrezati nevernim Rimljanom in pravovernim Judom. Da je ustrezal Judom, je prihajal ob imenitnih praznikih v Jeruzalem 3 . Za Heroda Antipa sta pričela svoje delovanje Janez Krstnik in Zveličar sveta, Jezus Kristus, Sin božji. Oba sta delovala največ v njegovi deželi, prvi zlasti v Pereji, drugi pa v Galileji 1 * * * V . 1 Luk. 13, 22. — 2 Prim. Mark. 6, 17. Prim. tudi str. 26. — 3 Prim. Luk. 23, 7. 4 Sv. Janeza Krstnika se spominja tudi Jožef Flavij (Antiq. 18, 5.2); samo da pravi, da je bil v Maheruzu zaprt iz političnih obzirov. Evangelisti pa omenjajo (Mat. 14, 3ss.; Mark. 6, 17 ss.; Luk. 3, 19 ss.), da ga je dal Herod Antipa zapreti, ker je ostro grajal njegovo prešeštvo s Herodiado. — Obojno poročilo pa se da lahko združiti. O Jezusu Kristusu pa nahajamo v sedanjih rokopisih in izdajah Jožefa Flavija (Antiq. 18, 3.3) to-le poročilo: rbjzzca os xata loutov tov /povov 'Djaou;, aocpdt; avYjp, si ys tžvopa afrcov /Jjeiv /pr). TIv yap uapaSo^iov epyo)v tcoiy|TY]s, Si8aaxaXos avD-piotttov xu>v fjSov?) TaArpHj Se^opevtov xal ttoZGuc; p sv 'IouSafou; 7toXXous 8s xai xou 'E/ATjViz.oO E7tYjydysTo. '0 Xpmxoc; ootoj Jjv. Kal ocdiov evost^si xwv TtptoToov <žv Spfflv Ttap' Jjp.lv crcauptjj s7UX£xtpYj'/,6xog IRXaxou, odx £ 7 ta’jaavxo ol xo tcpunov aoxov <žya7tYjaavxss - k pivu] yap auxolj xp(xTjV syiov rjpepav 7taXiv ^wv, xwv D-stwv TtpocprjTfbv xaOxa xs %od a pupia D'ai)paaia rcspi auxoO £ipY]y.6xcov. Eiasxi xs vuv xwv Xpiaxcavwv atto xouos tbvopaapsvtnv ouu srcsJuTts xo cpuXov: V tistem času je živel Jezus, moder mož, če se sploh sme imenovati človek. Delal je namreč docela neverjetne reči, učitelj ljudi, z veseljem sprejemajočih resnico. Mnogo Judov in mnogo Grkov je privabil k sebi. Ta je bil Kristus (Maziljenec). Ko ga je bil Pilat na zatožbo naših prvakov obsodil k smrti na križu, ga vendar niso nehali ljubiti, ki so ga prej ljubili. Prikazal se jim je namreč tretji dan zopet živ, kakor so bili božji preroki napovedali o njem to in tisoč drugih čudovitih reči. Se do sedaj ni izginil rod kristjanov, ki se po njem imenuje. (Prim. ozir pristnosti tega -I- 33 ~§~ Še preden je bil umorjen Janez Krstnik, nastopi »Močnejši« od njega 1 . Vendar se začne Herod Antipa zanimati zanj šele po Janezovi smrti, češ, da je Krstitelj vstal od smrti' 2 . Da bi se o tem prepričal, bi bil rad videl in slišal Zveličarja 3 . Kmalu pa se ga izkuša iznebiti, pa ne s silo, marveč z zvijačo. Nagovori namreč farizeje, naj sporoče Kristusu, da mu Herod streže po življenju, ter ga tako pregovore, da prostovoljno zapusti njegovo deželo 4 . Kristus spozna spletko in še ostane v Galileji. Kmalu pa zapusti to pokrajino, da v Jeruzalemu nastopi pot trpljenja. In tu dobi Antipa priliko, spoznati Gospoda. Pilat mu ga namreč pošlje, da ga obsodi k smrti, ker je bil zrejen v njegovi deželi. Antipa pa Gospoda samo zasramuje ter ga neobsojenega nazaj pošlje k Pilatu 3 . Zveza s Herodiado Antipu ni donašala sreče v nobenem obziru. Arabski kralj Areta ni mogel pozabiti, da mu je bil Antipa sramotno odslovil hčerko. Nastale so še razprtije glede meje v Gileadu. Areta je napovedal Antipu vojsko ter ga premagal. Častiželjnost Herodiadina pa ga naposled pahne s prestola in ga spravi v sužnost. Po Tiberijevi smrti (marca 1. 37. po Kr.) pride namreč na rimski prestol Kaligula, dober prijatelj Herodiadinemu bratu Herodu Agripu I. Podeli mu nekdanjo četrtnijo Filipovo s kraljevskim na¬ slovom. Agripa ostane sicer tudi še potem nekaj časa v Rimu. Drugo leto Kaligulove vlade pa pride kot kralj v Trahonitido. To silno razžali nevoščljivo Herodiado. Misli si: Agripa, prej silno zadolžen, ki je celo pomoči iskal pri Antipu, je sedaj kralj, njen mož pa ne, in ona seveda tudi ne kraljica! Zato pregovori Antipa, da jo spremlja v Rim, beračit z a kraljevski naslov. Za njima pa potuje v Rim tudi Agripov odpo¬ slanec Fortunat s tožbami zoper Antipa. Vsi trije dojdejo ob enem v Baje pred Kaligulo. Cesar posluša prošnjo Herodiadino, oziroma Antipovo, pa tožbo Fortunatovo. Posledica je, da je Antipa odstavljen m P re gnan v Lugdun (Lyon, Lion) v Galiji. Herodiadi hoče cesar pustiti zasebna posestva. Pa prevzetna žena zavrže cesarjevo milost in £ re z možem v pregnanstvo. Četrtnijo v Galileji in Pereji pa dobi kot nov dokaz cesarske milosti tožitelj Agripa. Herod Antipa je umrl v pregnanstvu v Španiji 8 , kamor je bil pripeljan iz Lugduna. Dio Kasij (Cassius) celo trdi 1 , da ga je dal Kaligula umoriti. poročila Fr. Bole: Flavius Josephus liber Christus und die Chrišten. Brixen, Weger, 1896. rim. tudi Gustav Adolph Mliller, Christus bei Josephus Flavius, Innsbruck, 1890, in nnsbrucker Zeitschrift fiir kath. Theologie, 1890, III. 1 Prim. Mark. 1, 7. — 2 Prim. Mat. 14, is.; Mark. 6, 14 — 16; Luk. 9, 7—9. J Luk. 9, 9. _ 4 Luk. 13, 31. 32. — s Luk. 23, 7—12. c Bell. Iud. 2, 9. 6. — .» 59, 8. Lesar, Uvod v biblijske zgodbe N. Z. 3 C. Arhelaj (4 pr. Kr. — 6 po Kr.). Judejo s Samarijo in Idumejo (z večjimi mesti: Cezarejo, Samarijo, Jopo in Jeruzalemom, pa brez Gaze, Gadare in Hipa 1 ) je dobil po Herodovi smrti Arhelaj, starejši brat Antipov. Imel je naslov vladarja (žHvap^rjg) 2 . Podpisaval in na denarjih označeval se je — kakor tudi Antipa — samo z imenom Herod. Med Herodovimi sinovi ima Arhelaj najslabše ime. Vladal je namreč surovo in trinoško. Velike duhovnike je samovoljno odstavljal in na njih mesto druge nastavljal. Veliko pohujšanje je povzročil, ko se je poročil z Glafiro, hčerjo kapadocijskega kralja Arhelaja. Najprvo se je bila Glafira poročila z Arhelajevim popolibratom Aleksandrom, sinom Heroda Velikega in Marijame 3 . Po Aleksandrovi smrti jo je vzel mavritanski kralj Juba, ki pa se je kmalu ločil od nje. Nato pa jo je vzel Arhelaj, ko je bil odslovil zakonito ženo Marijamo. Pohuj¬ šanje sicer ni trajalo dolgo, ker je Glafira kmalu umrla. Arhelaj — Herodov sin — se je moral seveda tudi poslaviti z velikimi stavbami. Naj omenjam posebej dragega vodovoda do pal¬ movih nasadov severno od Jerihe. Sebi v čast pa je sezidal mesto Arhelaido blizu Samarije. Pri vsem tem pa se ljudstvo vendar ni moglo sprijazniti z njegovo vlado. Tiho so ga prenašali devet let; a naposled se ga naveličajo in pošljejo nekaj judovskih in samarijanskih plemičev k cesarju Avgustu pritožit se zoper njega. Cesar Arhelaja odstavi ter ga pošlje v Vieno (Vienne) v Galiji 1. 6. po Kr. Dežela je prišla pod neposrednjo rimsko vlado. Združila se je namreč s Sirijo. Dobila pa je lastne oskrbnike iz viteškega stanu. 5 . Judeja pod rimskimi oskrbniki. d 1. 6. do 41. po Kr. je bila samo Judeja, Samarija in Idumeja, nekdanja dežela Arhelajeva, pod rimskimi oskrbniki; od 1. 44. do 66. po Kr. pa vse nekdanje Herodove dežele. . Upravitelji v Judeji so bili navadno viteškega rodu 3 . Ime¬ nujemo jih oskrbnike (procurator, šrarpoTO?). Sodi se sicer, da jim 1 Prim. str. 300. 2 Samo nenatančno pravi sv. Matej (2, 22): "Oti ’Ap^£Xao? (1 a a t X s 6 z 1 zni TTjS ’Ioo§afac;, quod Archelaus regnaret in Judaea, ne da bi hotel imenovati Arhelaja pravega kralja, ampak samo vladarja. — 3 Prim str. 295 s. 3 Najimenitnejše pokrajine so upravljali možje, ki so bili prej senatorji, manjše konzuli, še manjše pa p reto rji. Le v nekatere prav majhne pokrajine, n. pr. v Egipet, Mavritanijo, Recijo, Norik, Tracijo, Palestino so pošiljali navadne 35 -š- je bil prvotno dal cesar Avgust naslov predstojnikov (praefectus, s-ap/oc). Od cesarja Kaligula sem pa prevladuje — izvzemši za egip¬ tovske poglavarje — naslov oskrbnik. Jožef Flavij naslavlja judejske oskrbnike z erarpoTtos, včasi z Inap/os ali f]Y£|J.uv. V Novem Zakonu se nahaja ime T^spcov L Od cesarskih namestnikov ali legatov v Siriji, ki se v Novem Zakonu imenujejo tudi z grškim imenom f)Y£|Jicov (praeses), so bili oskrbniki odvisni le toliko, da so legati imeli pravico in dolžnost, v sili vse potrebno ukreniti, če treba, tudi z vojaško silo. Stolica judejskih oskrbnikov ni bila v Jeruzalemu, marveč v Cezareji, in seje imenovala sodišče ali pretorij 2 . O praznikih pa so prihajali v Jeruzalem in so stanovali — vsaj navadno — v nekdanji Herodovi palači na Sionu. Za obsodbe Kristusove pa je Pilat bival in sodil na Moriji v gradu Antoniji, bržkone zato, ker je bil takrat v Jeruzalemu tudi Herod Antipa ter po Pilatovi vljudnosti nastanjen v nekdanji očetovi palači 3 . Tudi vojaki, kolikor jih je bilo v Jeruzalemu, so bili nastanjeni v gradu Antoniji 4 . Oskrbniki so imeli najvišjo sodno oblast v pokrajini. V Judeji so jo seveda izvrševali bolj redko, ker so bila sodno oblast ohranila judovska sodišča 5 . Imel je oskrbnik tudi pravico, hudodelce obsojati k smrti. To oblast je imel celo nad rimskimi državljani, izvzemši slu¬ čaje, če so se pritožili pri cesarju 0 . Pravice pomiloščenja (ius aggra- tiandi) pa oskrbniki navadno niso imeli. Pač pa jo je imel Pilat, kakor vemo iz trpljenja Gospodovega 7 . Imel je oskrbnik, dasi je smel odlo¬ čevati tudi popolno samostojno, posebne svetovavce (aupPouAtov, con- silium) 8 . One, ki so bili obsojeni na smrt, so morili posebni vojaki ali plemiče ali viteze. V nekaterih delih rimskega ozemlja je bilo namreč nemogoče, vsaj v prvih časih cesarstva, vpeljati rimsko pravo in ustavo, kakršna je bila v ure¬ jenih pokrajinah. Vzroki so bili različni, n. pr. krajevne razmere, kakor v planinskih deželah; divjost prebivavcev, kakor v Traciji in Mavritaniji; trdoglavi značaj in neukrotljiva nrav Egipčanov, katerih vera se tudi ni dala prilagoditi drugim veram v rimski državi. 1 Mat. 27, ii. 14. 15. 21. 27. 28. 14; Luk. 3, 1; 20, 20; Dej. ap. 23, 24. 26. 33; 2 4 i I. 10; 26, 30. 2 Prim. »itpaiTtopiov toO 'HpioSou« (Dej. ap. 23, 35). 3 Prim. Mat. 27, 27; Mark. 15, 16; Jan. 18, 28. 33; 19, 9. 4 Prim. Mat. 27, 27; Mark. 15, 16. 5 Prim. Mat. 5, 21. 22, kjer je govor o dveh sodnih zborih, imenovanih z grško besedo: %ptat£ (zbor sedmerih mož) in auvsSptov (največji sodni zbor, obstoječ iz 7i prisednikov). 6 Prim. Dej. ap. 25, II. 21; 26, 32. Prim. tudi Plin. Epist. 96 (al. 97): »Fuerunt alii similis amentiae, quos quia cives Romani erant adnotavi in urbem remittendos«. 1 Prim. Mat. 27, 15—26; Mark. 15, 6—15; Luk. 23, 13 — 23; Jan. 18, 39. 40. 8 Prim. Dej. ap. 25, 12. Lesar, Uvod v biblijske zgodbo N. Z. 3 ■*-t— 36 —fb biriči (apparitores, speculatores)L Najvišje vojaško poveljništvo v po¬ krajini pa je imel legat ali cesarski namestnik v Siriji. Druga glavna naloga oskrbnikov je bilo pobiranje davkov. Od tega posla imajo tudi latinsko ime, zakaj »procurator« pomenja pravzaprav cesarskega davkarskega uradnika. Davki, ki so se pobirali v Judeji, se niso stekali v senatovo (aerarium), ampak v cesarsko blagajnico (fiscus). Judeja je namreč v tej dobi plačevala davke prav cesarju'-. Da so bili davki veliki, je spoznati iz pritožbe, katero sta cesarju izročili pokrajini Sirija in Judeja 1. 17. po Kr. 1 2 3 Od pravih davkov 4 (6 cpopoc;, tributum), ki so jih plače¬ vali od oseb in posestev, je ločiti mitnina (carina, col, to te Xoq, vectigal), ki se je plačevala od uvoza ali prevoza raznega blaga. Mitnine pa niso pobirali samo Rimljani; tudi od njih odvisni kralji in mesta s pravico do samouprave so predpisavala mitnino. Nalagati pa se taka posebna mitnina ni smela rimskim državljanom 5 . Mitnina n. pr., ki se je pobirala ob Kristusovem času v Kafarnavmu 6 , ob meji Galileje, se gotovo ni stekala v cesarsko blagajnico, marveč v Herod-Antipovo. Nasprotno pa se je tedaj v Judeji mitnina plačevala v cesarsko bla¬ gajnico. Iz evangelija sv. Luka (19, 1—2) vemo namreč, da je bil v Jerihi (ob vzhodni meji Judeje) veliki mitar (dp/iTsAomjc), znani Zah ej. V Cezareji (Palestinski) je bil 1.66. po Kr. med najvplivnejšimi Judi neki mitar (teXwvy)s), po imenu Janez 7 . Herod je vpeljal v Jeruzalemu tudi užit n in o, katero pa je zopet odpravil oskrbnik Vitelij 1. 36. 8 Mitnine niso pobirali državni uradniki, ampak zakupniki, rimski plemiči, ki so vso mitnino kakšne pokrajine jemali v zakup. Pač pa so prave davke — vsaj navadno — pobirali cesarski uslužbenci. Zakupniki so imeli pod seboj mitninarje ali cestninarje (TsiUovat, portitores, dacarji), ki so dejanski pobirali mitnino od potnikov in kupčevavcev. Cestninarji so bili večinoma judovski domačini. Ne samo v Novem Zakonu se stavijo mitninarji v vrsto očitnih grešnikov 9 , tudi v Talmudu 10 se nam slikajo cestninarji (pp5iD, moksin) v slabi luči. Toda pomisliti je, da so znali ljudje že tudi takrat zvito prikrivati blago, od katerega so morali po postavi plačevati carino. 1 Teofilakt razlaga v komentarju Mark. 6, 27 cnt£y„ouXdTCOp s: »aTpaTttOTYjt, 8g Ttp05 TO epOVEUElV TETOOVtaU. 2 Prim. Mat. 22, 17 ss.; Mark. 12, 14 ss.; Luk. 20, 22 ss. 3 Tacit. Annal. II, 42: »Provinciae Syria atque fudaea, fessae oneribus, demi- nutionem tributi orabant«. — 4 Luk. 20, 22; 23, 2; Rom. 13, 6. 7. 5 Romani ac socii nominis Latini (Livius). 6 Mat. 9, 9; Mark. 2, 14; Luk. 5, 27. 1 Bell. Iud. 2, 14. 4. — 8 Antiq. 17, 8. 4; 18, 14. 3. 0 Mat. 5, 46; 21, 31. 32. — 10 Baba Kamina, X, 1; Nedarim, III, 4. ■*§- 37 -S*- Vendar pa je imelo ljudstvo, dasi pod oblastjo oskrbnikov, še precej prostosti in samouprave. Ustavo judovske države v tej dobi, v nasprotju z monarhično vlado Herodovo in Arhelajevo, označuje Jožef Flavij 1 doslovno tako-le: ApicrcozpaTta [isv rjv fj rcoXiTe£a, ty]v oe upocruaafav toii škvoog d apx'.Epe r .Q imniaxewzo'. Uprava dežele je bila aristokratska; načelovali pa so ljudstvu veliki duhovniki. Aristokratski sinedrij je bil torej prava vladajoča oblast, načelnik sinedriju pa veliki duhovnik. Rimski oskrbnik je imel po Jožefovi sodbi le bolj nadziralno, ne vla¬ darsko oblast. Res je sicer, da so v dobi od 1. 6. — 41. po Kr. oskrbniki samovoljno odstavljali in nastavljali velike duhovnike, vendar pa se jim je ta pravica v poznejši dobi (44 — 46) omejila tako, da sta smela imenovati velike duhovnike dva judovska kneza, namreč Herod hal- kiški pa Agripa II. Ozirali pa so se pri izbiranju velikih duhovnikov že tudi Rimljani na člane nekaterih imenitnih družin (Fabi, iX&caiaap, EucjsjBijs xod cpiAopd>[raio?. 2 Smrt kralja Heroda Agripa I. si z ozirom na Dej. ap. (12, 19—23) in na poro¬ čilo Jožefa Flavija (Antiq. 19, 8. 2) mislimo tako-le: Herod je bil v tistem času v prepiru s Tirci in Sidonci, menda zavoljo kupčije. Zaradi tega je bil prepovedal izvažati žito iz svojih dežel v njihove kraje. Feničani so bili namreč le bolj kupče- vavci; s poljedeljstvom se niso veliko pečali. Pa saj tudi njih dežela ni bila pri¬ pravna za poljedeljstvo. Potrebno žito in druge zemeljske pridelke so dobivali iz dežele, ki se je nekdaj »cedila medu in mleka«. Po prepovedi Agripovi so prišli torej Feničani v veliko zadrego zaradi živil. Kaj store? Obrnejo se do Blasta, Agripovega denarnega ministra ter po njem prosijo »miru«, t. j. ugodnih kupčijskih razmer. Odločeni dan, ko so se vršila pred kraljem dotična pogajanja s Feničani, je sedel Herod na sodnjem stolu, oblečen v kraljevsko oblačilo, in jim je govoril. Ljudstvo je pa vpilo: »Božji glas je to, in ne človeški«. Če s tem svetopisemskim poročilom primerjamo poročilo Jožefa Flavija, si moramo ono slovesno zborovanje tako-le predstavljati: Zgodaj zjutraj je Herod slovesno sprejel odposlance Tircev in Sidoncev, da jim naznani na njih prošnjo pred vsem ljudstvom svoj sklep in svoje misli. Zgodilo se je to v gledišču, kjer so se vršili po rimski šegi ljudski shodi in javni govori. Tu je sedel Herod v neki prestolu podobni loži, oblečen v srebrno tkanino. Ravno vzhajajoče solnce je posijalo na srebrno tkanino, ki se je lesketala tako krasno, da so podli priliznjenci in ž njimi brezmiselna množica jeli klicati: »Bodi nam milostljiv! Če smo se te do sedaj bali kot človeka, spoznamo sedaj, da si Vzvišen nad umrljivo naravo«. In ko so slišali kralja govoriti, so vpili: »Božji glas je to in ne človeški«. Taki in podobni vskliki, ki so gotovo prihajali od nevernikov in ne od Judov, so bili mogoči le v dobi, ko se božje češčenje ni skazovalo samo umrlim rimskim cesarjem, ampak tudi živečim, da, četo oproščencem, plesavcem, igravcem itd. Herod bi bil moral tako češčenje v sveti jezi odločno odkloniti. Tega pa ni storil. In zato je po Mojzesovi postavi (prim. Exod. 20, 2—6) zapal smrti. »Pri ti priči«, pravi sveti Luka, »ga je udaril angelj Gospodovj zato, ker ni dal časti Bogu«, t. j. ker ni časti, kakršna gre samo Bogu, odklonil od sebe ter jo naklonil Bogu. »In je sneden od črvov umrl«, t. j.: postal je črvotočen ali črvojeden in vsled te bolezni je umrl. Jožef Flavij pripoveduje (1. c.) še to-le: Kmalu po onem počaščenju je videl kralj sovo nad glavo, na vrvi pri prestolovem baldahinu. Kakor mu je svojčas neki German razložil, da mu sova, ki se mu je bila prikazala, napoveduje nepričakovano veliko srečo (Antiq. 18, 6. 7), tako sedaj spozna v sovi oznanjevavko smrti. Izjavi takoj prijateljem, da mora umreti, dasi so ga ravnokar proglasili neumrljivim. Uda -S- 46 -S- Herod Agripa je umrl L 44. po Kr. Zapustil je razven treh hčera (Berenika, Marijama in Družila) le sedemnajstletnega sina, Agripa II. Cesar Klavdij je bil voljan, izročiti mu očetovo dedščino; svetovavci pa so to zabranili radi kraljičeve mladosti. Torej se je morala sedaj vsa Palestina izročiti oskrbnikom pod nadzorništvom sirskih legatov. Mladi Agripa pa je začasno ostal le preprost zasebnik. 8. Rimski oskrbniki v Palestini od l. 44. do 66. po Kr. V ® e preudarjamo zgodovino te dobe, bi utegnili misliti, da so rimski oskrbniki v Palestini nalašč pripravljali vstajo. Najboljšim med njimi se niti ni sanjalo, da ima judovsko ljudstvo posebne verske in narodnostne nazore, na katere se treba ozirati. Namesto da bi bili mili in popustljivi, so povsod kazali le skrajno strogost. Najboljša med njimi sta bila še prva dva. 1. Kuspij Fad (Cuspius Fadus, 1. 44. do 46.) je došel v Palestino spomladi 1. 44. Pri nastopu je našel Jude v Pereji v velikem sovraštvu z neverniškimi Filadelfijci 1 , pa napravil je kmalu red ter oprostil deželo roparskih čet. Pod njim je poskušal srečo kot prerok neki Teo d a (BsuSag, Theodas) 2 , pa je bil s privrženci potolčen ob Jordanu. 2 . Naslednik mu je bil Tiberij Julij Aleksander (Tiberius Julius Alexander, 1. 46. do 48.). Bil je iz imenitne in vplivne judovske rodo- pa se radovoljno v neizpremenljivo usodo, saj je živel srečno in slavno. Naenkrat ga začne silno trebuh boleti; vsled neznosnih bolečin umrje čez pet dni, star 54 let. Sv. Luka vidi ( 1 . c.) v naglem obolenju in smrti Agripovi očitno kazen božjo, ker ni zabranil brezbožnega lizunstva, marveč je z veseljem poslušal, ko so ga lizuni po božje častili. Kot zdravnik navaja tudi bližnji vzrok obolenja Agripovega azci)AYj7.d[jp(i)T0; y£vd|i.SVO;) , namreč črvivost ali glistavost, po mnenju drugih: u 5 i v o s t (cpHstptaatj, Lausekrankheit), vsled katere bolezni je umrl tudi brezbožni in roparski kralj Antioh Epifan. — Prvemu mnenju v prilog prim. Meadii, Medica sacra c. 15: »Nequaquam interpretibus accedo, qui cptlsipcaasi, i. e. morbo pediculari (ušivost) consumptum interiisse Herodem autumant. Aliud animal est aztoArjij (črv), aliud tpdslp (uš); haec summam cutem, ille corporis interiora depascitur. Neque dubium esse potest, quin divus Lucas, et ipse medicus, vim utriusque vocis recte intellexerit«. 1 Filadelfija, nekdaj Rabbath Ammon, imenovana po Ptolemeju Fila- delfu, je bila ob meji med Perejo in Arabijo. - Dej. ap. 5, 36; Antiq. 20, 5. L Ime je okrajšani 0 £o§daio;, BeoSotoc; ali 0 £o 5 u)po;. — Po besedah Gamalielovih (Dej. ap. 5, 37) je moral Teoda veliko prej nastopiti kot med 1 . 44. in 46. Gamaliel pravi namreč, da je Teoda prej nastopil kot Juda Galilejec, ki je (Antiq. 20, 5. 2) nasprotoval popisavanju Kvirinijevemu, torej krog 1 . 6. po Kr. — Dvojno je mogoče: Ali se je motil Jožef Flavij, ali pa nam Gamaliel dogodkov ne našteva v časovnem redu, morda radi tega ne, ker so bili — po Jožefovem poročilu — otroci Juda Galilejca pomorjeni šele vsled vstaje Teodove pod oskrbnikom Tiberijem Aleksandrom (Antiq. 20, 5. 2). 47 -§- vine v Aleksandriji. Oče Aleksander Lizimah (Lysimachus), brat slav¬ nega učenjaka Filona (Philo), je bil svojedobno višji cesarski davkarski uradnik ob desnem Nilovem bregu 1 . Sin Tiberij Aleksander je zapustil vero svojih očetov, bržkone samo zategadelj, da bi se mogel višje povspeti s pomočjo neverniških Rimljanov. Res je dobil pod Tiberijem rimsko državljanstvo, nadel si je priimek Julij in dosegel je celo viteško čast. Oskrbnik Palestine je bil dve leti. Za njegovega oskrbo¬ vanja je bila v sv. deželi huda lakota, ki je bila nastopila že pod prednikom 1. 44. 2 Sinova Juda Galilejca, Jakopa in Simona, je dal križati 3 . Pozneje je bil Aleksander večkrat svetovavec rimskih vojvod, 1. 66. pa je postal namestni kralj egiptovski. Kot tak je 1. julija 1.69. zaprisegel svojo vojsko za T. Vespazijana, kateri dogodek je tolike pomembe, da se štejejo Vespazijanova vladarska leta od tega dneva. Ko je Vespazijan 1. 70. izročil poveljništvo armade, ki naj bi ukrotila uporne Jude, sinu Titu, mu je odločil Tiberija za prvega svetovavca (Tcavuov tfflv axpaxsu|i<žxwv žicap^aiv). 3. Ventidij Kuman (Ventidius Cumanus, 1. 48. do 52.) je oskr¬ boval Judejo in Galilejo; Samarija je imela namreč lastnega oskrbnika Antonija Feliksa. Ventidij Kuman je bil slab oskrbnik; njegovi vojaki so počeli, kar so hoteli. Kako naj bi torej ohranil mir med upornim ljudstvom, ki ni mogel ali hotel v redu držati podložnih vojakov? Zato ga Judje zatožijo pri cesarskem namestniku v Siriji, Kvadratu (C. Ummidius Quadratus), kateri ga pred Veliko nočjo 1. 52. odstavi in ob enem s tribunom Celerjem pošlje v Rim, da se zagovarjata. Prav tako sta morala v Rim, zagovarjat se velika duhovnika Jonatan in Ananija ter Ananijev sin Anan in mnogi drugi judovski mogotci. O Veliki noči je bila dežela zopet pomirjena, kakor se je Kvadrat sam prepričal. Cesarje odobril Kvadratovo postopanje ter poslal Ventidija Kumana v pregnanstvo. 4. Na željo bivšega velikega duhovnika Jonatana je poslal cesar Klavdij za oskrbnika v Palestino Klavdija Antonija Feliksa 1 (0?jXtš, 1. 52. do 60.), brata mogočnega svojega hišnega ministra Palanta, ki je bil posebno omiljen cesarjevi tretji ženi Agripini, materi Neronovi. 1 ’AXaj3ap/Yjc; ali apa^ap^rjc;. Prim. Schurer, 1. c. II. str. 540. 2 Prim. Dej. ap. II, 28—30. — 3 Antiq. 20, 5. 2. 4 Svetonij (Claud. 28), Jožef Flavij (Antiq. 20, 7. I ; Bell. Iud. 2, 12. 8) in Zonara ga imenujejo: Klavdij Feliks; Tacit (Hist. 5, 9) pa: Antonij Feliks. Ocl tod se po pravici sklepa, da je bil oproščenec Antonije, matere'cesarja Klavdija, pri katerem je ostal po Antonijini smrti. Da bi bil oproščenec dobil oskrbništvO z vojaškim poveljništvom, se do tedaj ni primerilo nikdar. -I- 48 -I* Feliks se je v mladosti posvetil vojaškemu stanu, v katerem je stopal polagoma višje in višje, služeč bržkone v sirski armadi. Pozneje je prestopil v civilno službo ter postal pred 1. 52. oskrbnik Samarije 1 2 3 . Ko je bil Kuman odstavljen, ga je Klavdij odločil za imenitnejše oskrb- ništvo v Judeji. Kot oskrbnik v Samariji je več ali manj zakrivil, da je bilo umorjenih in oropanih več galilejskih Judov, potujočih v Jeruzalem. Sirski legat Umidij Kvadrat je moral priti in red napraviti. Vedel pa se je Kvadrat tedaj pristransko. Oskrbnika Judeje, Kumana, je — kakor smo zgorej povedali — kratko malo odstavil; Feliksu pa je z ozirom na velemožnega brata Palanta pomagal, da ni bil ne le nič kaznovan, marveč poplačan z oskrbništvom nad Judejo. Daši oproščenec, se je vendar sukal vedno le v najvišjih krogih, žal, da je bilo njegovo zasebno življenje sila spotakljivo 3 . Nič boljše kot Feliksovo zasebno življenje ni bilo njegovo javno delovanje. Brat mogočnega ministra Palanta je menil, da mu je brez kazni vse dovoljeno. Zato se ni čuditi, da je pod njim silno naraslo sovraštvo Judov do Rimljanov. Stranka zelotov je dobivala med Judi vedno več privržencev. Prevelika strogost Feliksova do zelotov pa je rodila novo politično stranko sikarijev 3 , ki si je stavila nalogo, politične nasprotnike moriti z bodali 4 . Med drugimi so sikariji umorili velikega duhovnika Jonatana, posredovavca med raznimi stran¬ kami. Političnim fanatikom pa so se pridružili še verski. Sem je pri¬ števati nekov Egipčan (Jud), ki je z veliko množico oboroženih pri¬ vržencev z Oljiske gore nameraval naskočiti Jeruzalem, pa se mu je slabo sponeslo 3 . Veliki duhovniki so bili v Feliksovi dobi iz sebičnosti v vednem nasprotju z drugimi duhovniki. 1 Res je sicer, da, ta slučaj izvzemši, ne slišimo o posebnih oskrbnikih Samarije. Ali v tem času je Samarija brez dvoma imela posebnega oskrbnika (Tacit Ann. 12, 54 coli. Hist. 5, 9). — Prim. tudi zgoraj str. 37. 2 Feliks je bil trikrat »oženjen« — s tremi kraljicami: »trium reginarum maritum« ga imenuje Svetonij (Claud. 28). Živel je namreč z Družilo, hčerjo kralja Heroda Agripa I., sestro kralja Heroda Agripa II., ki je bila zakonito poročena z emeškim knezom Azizom. Znani čarovnik Simon (Simon Magus) je posredoval pri tej prešeštni zvezi. — Neka druga »žena« mu je bila Družila, hči numidijskega kralja Juba, nečakinja Kleopatrina in Antonijeva. Po tej zvezi je stopil celo v svaštvo s cesarjem Klavdijem. — Za tretjo »ženo« pa ne vemo, kako ji je bilo ime, kdo in od kod da je bila. — Prva Družila mu je porodila sina Agripa III., ki je bil z ženo vred (auv yuvauu) zasut od Vezuva (Antiq. 20, 7, 2; Bell. Iud. 2, 11. 6). 3 Prim. Dej. ap. 21, 38. — 4 Sica, ae, bodalo. 6 Prim. Dej. ap. 21, 38 pa Bell. Iud. 2, 13. 5. H§- 49 -ll- Sploh pa se vidi iz njegovega strogega in podlega vladanja', kako je judovsko ljudstvo vedno hitreje drlo v prepad. Zadnji dve leti Feliksove vlade je bil sv. apostol Pavel vjet v Cezareji, kamor ga je bil poslal tribun Klavdij Lizija. Lesem je bil prišel Pavla tožit veliki duhovnik Ananija z neverniškim govornikom ali advokatom Tertulom. Feliks je poslušal tožitelja in Pavla; razsodbo pa je odložil. Drugič je obiskal Feliks vjetega Pavla z ženo Družilo. Pavel je govoril njunim razmeram primerno o pravici, čistosti in pri¬ hodnji sodbi, kar pa Feliksu ni prav ugajalo. Odgovoril je Pavlu: »Za zdaj le pojdi; ob priložnem času te bom pa poklical«. Pričakoval je namreč tudi, da bo dobil od kristjanov denarja, s katerim bi odkupili Pavla. Zategavoljo ga je pogosto klical in ž njim govoril' 1 2 . Verjetno je, da je Feliksa odstavil cesar Neron 1. 60. po Kr. 3 5. Naslednika mu je poslal cesar Neron Porcija Festa (Porcius Festus, llopzio; Ofjoro;, 1. 60. do 62.), pravično mislečega moža, ki pa ni več mogel popraviti, kar je bil zagrešil Feliks. Komaj je bil Feliks odšel v Rim, so ga šli cezarejski Judje tožit. To pot se je bil še izrezal, ker je imel tedaj brat Palant zopet dokaj vpliva pri Neronu. 0 Festovem prejšnjem življenju ni nič znanega. Precej ko je bil prišel v pokrajino, je potoval iz Cezareje v Jeruzalem. Tu se Judje pritožujejo o Pavlu, ki je bil tedaj še v preiskovalnem zaporu v Cezareji, ter Festa prosijo, naj ga pošlje k obravnavi v Jeruzalem. Nameravali so ga namreč med potom umoriti. Fest se je pomudil v Jeruzalemu H do 10 dni. Potem pa se je zopet povrnil v Cezarejo ter si dal pred¬ staviti Pavla. Nekateri Judje, ki so bili prišli s Pestom, iznova tožijo Pavla. Fest, hoteč Judom ustreči, predlaga Pavlu, naj se da soditi v Jeruzalemu. A Pavel, poznavajoč judovsko lokavost, se prizove na cesarja 4 . Zato je moral Pavel v Rim. Še prej pa ga je obiskal Herod AgripalL, kralj halkiški, s sestro Bereniko, ki sta bila prišla pozdravit novega oskrbnika. Pri ti priliki je imel Pavel pred Festom in visokima gostoma znamenit govor, o katerem nam poroča Dej. ap. v 26. pogl. Sikariji so bili tudi pod Festom silno drzni. 1 »Per omnem saevitiam ac libidinem ius regium servili ingenio exercuit« (Tacitus Hist. 5, 9). 2 Prim. Dej. ap. pogl. 23. in 24. 3 O ilobi Feliksovega oskrbništva se časoslovci ne vjemajo. Nekateri (H. Kellner v »Katholik-u« 1887, str. 146 — 151 in v »Zeitschrift tur katholische Theologie« 1888, str. 640 — 646 ter V. Weber v »Kritische Geschichte der Exegese des 9. Kapitels des Komerbriefes«, 1889, str. 177—197) trdijo, da je Feliks upravljal Judejo samo od 1 . 52. l>a do nov. 1 . 54. Potem bi morali sklepati, da je bil sv. Pavel vjet že 1 . 53. in da je bil v Rim odpeljan 1 . 54. ali 55., čemur pa ne moremo pritrditi. Temu nasprotuje tudi Dej. ap. 24, 10, »da je Feliks že veliko let sodnik tega naroda- 4 Dej. ap. 25, 1 — 13. Lesar, Uvod v biblijske zgodbe N. 4 -I- 50 -4- Nekov slepar' je tistikrat kot prerok brezuspešno poskušal svojo srečo. Umrl je Fest 1. 62., ko je komaj dve leti upravljal deželo. 6. Preden je prišel naslednik Albin (ATfitvo;, 1. 62. do 64.), je bila v Jeruzalemu popolna anarhija. V takem neredu se je veliki duhovnik Anan, sin starejšega Anana, ki je znan iz zgodovine trpljenja Gospo¬ dovega, v kratki dobi treh mesecev, ko je bil veliki duhovnik, iznebil mnogih neljubih nasprotnikov. Brez zakonitih obravnav jih je dal obsoditi po sinedriju in pomoriti, dasi vsled rimske prepovedi sinedrij ni imel pravice, izvrševati smrtne obsodbe. Pri ti priliki je umrl mučeniške smrti tudi sv.Jakob mlajši, bratranec Jezusov 1 2 . Hegezip še dostavlja 3 4 , da so vrgli sv. Jakoba s tempeljske strehe in potem ga kamenjali. Ker še ni bil mrtev, ga je ubil neki suknjar (Yvacpsu;) s kolom, ob katerem se sukno izžema. Albin je bil silno podkupljiv. Pod njim so vznemirjali deželo roparji; z njimi pa je on sam delil dobiček. Ko gaje cesar odstavil, je izpustil vse jetnike iz ječ; prave hudo¬ delce je dal pomoriti, druge jetnike pa je oprostil jetništva. »Tako so ječe postale prazne jetnikov, dežela pa napolnjena z razbojniki« h 7. Zadnji in ob enem najzlobnejši oskrbnik je bil Gesij Flor (Gessius Florus, Fiaato; TAtopoc, 1. 64. do 66. po Kr.). Službo je dobil po vplivu Neronove soproge Popeje. Ne le, da je z roparji delil plen, tudi sam je ropal po mestih in selih. Ni čuda torej, da Judje niso več mogli prenašati krivic, da so se uprli nasilstvu in pričeli vojsko z Rimljani. Jeseni 1. 66. je cesar Neron odstavil Flora ter ga nadomestil z vojaškim poveljnikom T. Flavijem Vespazianom, kateremu je podredil tri legije. Po odhodu Vespazianovem pa je dobila Judeja zopet oskrbnika, namreč M. Antonija Juliana, ki z vojsko, katero je vodil Tit samostojno, ni imel ničesar opraviti. 9. j^erod Hgripa li. Agripa II., s polnim imenom Marko Julij Agripa, sin Agripa I., se je bržkone vzgajal — kot drugi Herodovci — v Rimu. Ob očetovi smrti je bil šele 17 let star in zato so svetovavci priporočili Klavdiju, naj ga nikar ne postavi za kralja Palestini. Mladenič je torej ostal v Rimu ter je bil po zvezah z rimskim cesarskim dvorom Judom v veliko korist. 1 Fotj;, Antiq. 20, 8. 10. 2 Antiq. 20, 9. 1 : Kat 7 iapayaYa)v si; auxo (auvšoptov) tov dosAcpov 'UjaoO tol) X£yo|jiivQO XptaxoO ('Id-/Uoj 3 o; ovopa auT«) 7. at ttva; erspou;, TtapavopY]- advxwv xaxYjyoptav uotvjadpsvo;, Ttapšoor/.c Asuall-rjaopsvou;. 3 Hist. eccl. Euseb. II., 23, 11—18. 4 Antiq. 20, 9. 5: Kat oikto; yj piv xwv Seapu)xajv Iv.alH.pilrj, y/ /Mpz OŠ A^CJTOjV Š7xXY)p(l)D-Y]. -Ir- 51 -Ž* Ze pred 1. 52. — bržkone 1. 50. — mu je podaril Klavdij po smrti strica Heroda halkiškega' kraljestvo ob Libanonskem pogorju; ob enem pa mu je podelil nadzorstvo nad templjem in pravico, imenovati velike duhovnike. Lete pravice se je posluževal prav do 1. 66. L. 53. mu je zamenil Klavdij halkiško kraljestvo z nekdanjo četrt- nijo Filipovo, s četrtnijo Lizanijevo (Abila v Siriji in Helbon) in z okrajem Varovim 2 . Po Klavdijevi smrti mu je Neron kraljestvo še povečal z deli Galileje in Pereje, namreč z mesti Tiberiado, Tarihejo, Juliado s 14 vasmi in z Abilo v Pereji. Zasebno življenje Agripovo je bilo zelo pohujšljivo. Živel je namreč od 1. 48. dalje v krvoskrunstvu s sestro Bereniko, vdovo Heroda hal¬ kiškega, s katero je imel dva otroka. Ko je bila ta nesramna zveza postala znana, se je Berenika poročila s cilicijskim kraljem Polemonom, ki se je dal obrezati. Vendar pa ni ostala dolgo pri možu, ampak se je kmalu zopet vrnila k bratu. V politiki je bil Agripa popolno vdan Rimljanom. Ko je prišel 1.60. v Palestino novi oskrbnik Porcij Fest, se mu je šel Agripa s sestro slovesno predstavit in ga pozdravit 3 . Tedaj je imel Agripa, ki je slovel tudi kot pravdoznanec, priliko, spoznavati sv. apostola Pavla. Poslušal je njegov zagovor in se izjavil, da bi se smel Pavel oprostiti, če bi se ne bil prizval na cesarja 3 . Glavno mesto kraljestva: Cezar e j o Filipovo je imenoval na čast cesarju Neronu Neroniado. Tudi mesto Berit, katero je bil povečal že njegov oče, mu mora biti hvaležno za marsikaj. Po njegovih ukazih kovani denarji imajo skoro izključno imena vladajočih cesarjev: Nerona, Vespaziana, Tita in Domiciana. Kakor očeta so naslavljali tudi njega: Veliki kralj, cesarjev prijatelj, zvesti prijatelj Rimljanom". Kadar je bival v Jeruzalemu, je stanoval v Antonijevi palači, nekdanjem hazmonejskem gradu »Baris«. Tej palači je prizidal Agripa neki visok stolp, s katerega je opazoval gibanje v templju. Ali duhov¬ niki so mu zakrili razgled z drugim zidom, ki so ga sezidali v templju palači nasproti. Agripa je hotel s pomočjo oskrbnika Festa podreti oni zid, Judje pa so se obrnili naravnost do cesarja Nerona, in na priprošnjo judom naklonjene cesarice Popeje so dosegli, kar so želeli. 1 Herod halkiški je bil nečak Heroda Vel., sin Aristobulov in brat Agripa I. Imel je kraljevski naslov (fžaatAetJs) in pretorsko dostojanstvo (oTpaTrjY'.y.6v dokopa, Dio Cass. 6o, 8). 2 O okraju Varovem (ittap^la Ouipou) prim. Jož. Flav. Vita c. II.; in o S o emu Dio Cass. 59, 12. — O teh deželicah in njih vladarjih glej več v prihodnjem odstavku. 3 Meta tcoXa^5 cpaviaala 5, cum multa ambitione, pravi sv.Luka (Dej. ap. 25, 13). 1 Prim. Dej. ap. 25, 13 -- 26, 32. — 5 Prim. str. 45. Lesar, Uvod v biblijske /godbe N. '/r. 4 52 Čeprav je bil Agripa prijazen Rimljanom, je vendar skušal biti pravičen tudi Judom. Svaka njegova Aziz emeški in Polemon cilicijski sta se morala dati obrezati, preden sta se smela poročiti ž njegovima sestrama Družilo in Bereniko. Pisatelji pripovedujejo, da je bil Agripa izobražen v judovskem in rimskem pravu. Trdi se celo, da se je večkrat prerekal z judovskimi učenjaki ali rabini, n. pr. s slavnim pismoukom Rabi Eliezer-jem. Tudi sestra njegova Berenika se je zanimala za judovske šege in obrede. Svetohlinsko nesramnico nahajamo celo med nazirejci. Če beremo v Apostolskem dejanju 1 , kako sta Agripa in Berenika iz radovednosti želela videti in slišati sv. Pavla, kralj pa na Pavlovo navdušeno priče¬ vanje o Jezusu ni vedel drugega odgovoriti, kot: »Malo, pa me pre¬ govoriš, da kristjan postanem«, pa se potem nič več ne briga za Kristusa, se prepričamo, da je bil popolnoma vnemaren v verskih rečeh. Ko se je 1. 66. pod Gesijem Florom začela vstaja, je bil Agripa v Aleksandriji, kamor je bil šel pozdravit tamošnjega novega namestnika Tiberija Aleksandra; sestra Berenika pa seje mudila v Jeruzalemu, da bi dopolnila neko nazirejsko obljubo. Agripa je hitel takoj v Jeruzalem; in brat pa sestra sta sedaj napela vse moči, da bi pomirila razburjene duhove. Pa zastonj! Ko Agripa vidi, da zmagujejo uporniki, pridruži se Rimljanom prijazni stranki. Izgubi pa v prvih bitkah mesta Tiberiado, Tarihejo in Gamalo. Po končani vojski potrdi cesar Vespazian Agripa zopet za kralja ter mu še poveča kraljestvo. Sicer nam niso znane meje povečanega Agripovega kraljestva, a to je gotovo, da je Ar kaj a 2 še pripadala nje¬ govemu kraljestvu. L. 75. pride Agripa z Bereniko v Rim in tu se je nadaljevala nesramna zveza Berenikina s Titom, o kateri govori malo častno — tudi svetna zgodovina. Začela se je bila že v Palestini. V Rimu biva judovska kraljica pri Titu na Palatinu in se vede, kakor bi že bila rimska cesarica. Nevolja Rimljanov nad Titom je tolika, da mora naposled odsloviti Judinjo, čeprav ji je bil že obljubil, da se bode ž njo poročil. Po smrti Vespazianovi (23. jun. 1. 79.) je prišla Berenika zopet v Rim, a Tit je bil vendar že spoznal, da se ne strinja s cesarsko častjo, sklepati take dvomljive zveze. Z Bereniko ni imel od tedaj nič več opraviti. Iz poznejšega življenja Agripovega in Berenikinega ni skoro nič znanega. Le to nam še poroča Jožef Flavij 3 , da mu je Agripa dopisaval 1 Prim. Dej. ap. str. 26, 28. 2 Arkaja ali Arka, na severu Libanona, severovzhodno od Tripolja. 3 Vita 65; Contra Apion. 1, 9. ■*S— o 3 "“S* o njegovi zgodovini judovske vojske, da je delo pohvalil kot zanesljivo in da je kupil en izvpd. Umrl je Agripa v tretjem letu Trajanovem 1. 100 po Kr. Zapustil ni nič zakonskih otrok; nekateri celo sodijo, da ni bil niti oženjen. Kraljestvo njegovo se je sedaj brezdvomno združilo s Sirijo. 10. Itureja, Halkida in Rbila. V prejšnjih odstavkih smo opetovano omenjali halkiško kra¬ ljestvo in četrtnijo Lizanijevo, imenovano Abileno. Sv. Luka (3, 1) pa spominja tudi še Iturejo. Zato dostavljamo o teh deželicah in njih zgodovini nekoliko pojasnil. Med sinovi Izmaelovimi se imenuje eden Je tur (UD') 1 , gotovo oče onega rodu, ki ga nahajamo pozneje v zgodovini z imenom Iturejci (Troopalot ali Ttupatoc). Nekateri zgodovinarji jih prištevajo Sircem, drugi pa Arabcem. Bivališč menda niso imeli vedno stalnih. V dobi pa, ko imamo o njih zgodovinskih podatkov, jih ne nahajamo drugod kot ob libanonskem in antilibanonskem pogorju. Ko so se polastili Rimljani teh krajev, so imeli Iturejci znamenito državo, katero je vladal Ptolemej, sin Menajev (Iltokepafog 6 Mevvalou) krog 1. 85—40 pr. Kr. Obsegala je iturejsko pogorje in ravnino Massyas ali Marsyas 3 z glavnim mestom H alki do 3 . Za Ptolemejem je vladal sin Lizanija L, katerega je dal leta 36. pr. Kr. umoriti Antonij na prigovarjanje Kleopatrino. Večji del njegovih posestev je dobila Kleopatra. Poznejša zgodovina Itureje se ne da več zasledovati. Za gotovo pa se sme trditi, da se je nekdanja Ptolemejeva in Lizanijeva dežela razdelila v štiri manjše pokrajine. In vsaka teh deželic ima za kratko dobo lastno zgodovino. I. Krog 1. 23. pr. Kr. je vladal mestoma Ulati (OOkaH-a) 4 in Paniadi (Havla?) Z e n o d o r (Zrjv65wpc;) r >, skoraj gotovo Lizanijev sin. Deželo je dobil pozneje podse Herod Veliki. Po njegovi smrti je dobil en del nekdanje Zenodorove četrtnije Herodov sin Filip 0 . Ta del meni gotovo sv. evangelist Luka (3, 1), ko pravi, daje vladal Filip tudi v Itureji 7 . 1 Prim. str. 4. 3 Strabo, 16, 2. 10. — To je ravnina, katero so krstili Grki Votlo Sirijo (Kelesirijo). Dandanes se ravnina zove El Bekaa; na mestu Halkide so videti obsežne razvaline pri vasi A n d ž a r. 3 S to Halkido pa ne zamenjuj druge Halkide v severni Siriji ob reki Belu, °d katere ima dežela ime Halkidika. 1 Ul ata je pokrajina krog Meromskega ali Samahonitiškega jezera, ki ima se dandanes ime: Hule. 5 Antiq. 15, 10. I — 3. Prim. Bell. lud. 1, 20. 4; Dio Cass. 54, 9. 6 Prim. str. 31. — 1 dHAtratOU . . . x£Tpaf>^ouvxo? x?j? ’lxoi»pala? . . . -I- 54 ~§~ 2. Druga četrtnija se je iz nekdanje iturejske države ustanovila v okolici mesta Abile (Xfk'Aa) ob Antilibanonu k To je bila četrtnija Lizanija II. ali mlajšega * 1 2 . L. 37. po Kr. je dobil to tetrarhijo Herbd Agripa I. Po njegovi smrti jo je vladal Agripa II. do svoje smrti, ko se je združila s Sirijo. 3. Itureja v ožjem smislu je bila za Klavdijeve dobe severozapadni del nekdanje večje Itureje, morda od Heliopolja (danes Baalbek), ki je bila rimska kolonija, pa do Laodiceje ob severnem Libanonu. L. 38. po Kr. je podelil cesar Kaligula oblast nad Malo Iturejo nekemu Soemu 3 , ki je umrl 1. 49. Po smrti Soemovi je dobil sin Var ali Noar (Oudpog ali Noapo;) 4 en del očetovega posestva, katerega pa je obdržal samo do 1. 53., ko je deželica prišla pod gospostvo Heroda Agripa II. 5 4. Zgodovina Halkide, središča nekdanjega večjega iturejskega kraljestva, od smrti Kleopatrine pa do začetka Klavdijeve vlade nam ni znana. Cesar Klavdij pa je podaril Halkido 1. 41. H ero d u®, nečaku 1 Med mestoma Halkido in Damaskom, na kraju današnje vasi S uk (trg) Bar a d a, ob reki Baradi, nekdanjem Xpi>aopoac;. — 2 Prim. Luk. 3, 1. 3 Dio Cass. 59, 12: XoaE|i(p xy]v xwv Txoupac(i)v xwv 'Apajkov . . . i/apiaaxo. 4 Bell. Iud. 2, 18. 6. — 5 Bell. Iud. 2, 12. 8. 6 Herodovci*: Antipa Antipater -J- 43. Jožef j- 34 (Kipros) (Saloma) Fazael + 40 pr. Kr. Fazael (Dorida) o (Salampso) Antipater * I 1 4 pr-Kr. | Kipros (Agripa I.) Sj, Herod Vel. Jožef f 38 f 4 pr. Kr. f Mariama II. (Maltaka) Herod (Filip) Arhelaj Antipa (Herodiada) (Glaiira) (Herodiada) Saloma _(Filip) Ferora 5 pr- Kr. (Kleopatra) Filip) t 34 P« Kr. (Saloma) Saloma J- krog 10 po Kr. I. (Jožef) f 34 2. (Kostobar) t 25 3. (Aleksa) Aleksander Aristobul Salampso Kipros f 7 pr. Kr. f 7 pr. Kr. (Fazael) (Glafira) (Berenika) (2.) Berenika (Aristobul) Herod Agripa I. Herodiada halkiški f 44 po Kr. (1. Herod Filip) (Berenika) (Kipros) (2. Antipa) Agripa II. Berenika Družila f 100 po Kr. (1. Herod halkiški) (1. Aziz emeški) (2. Polemon cilicijski) (2. KI. Ant. Feliks). * Podatkov išči: 1. Antiq. 14, 7. 3; Bell. Iud. 1, 8, 9. (Stariši, bratje in sestra Herodova). 2. Antiq. 17, 1. 3; Bell. Iud. 1, 28. 4. (Žene in otroci Herodovi). 3. Antiq. 18, 5. 4; 19, 9. I; Bell. Iud. 2, n. 6. (Potomci Mariamini). -5- 55 Heroda Vel., sinu Aristobiilovemu, bratu Agripa I. Da ga ločimo od drugih Herodovcev, mu pridevljemo priimek halkiški. Herod halkiški je imel kraljevski naslov in pretorsko dostojanstvo'. Bil je dvakrat oženjen. Prva soproga mu je bila Mariama, nečakinja Heroda Vel. Od nje je imel sina Ar is to bula, kateremu je cesar Neron podaril Malo Armenijo. Oženjen je bil Aristobul s Salomo 2 , hčerjo Herodiadino in vdovo tetrarha Filipa. Porodila mu je tri sinove: Heroda, Agripa in Aristobula 3 * * . Druga soproga Herodu halkiškemu pa je bila Berenika, hči brata Agripa. Od nje je imel dva sina Berenikiana in Hirkana*. Po smrti Agripa I. (1. 44. po Kr.) si je izprosil od cesarja Klavdija nadzorstvo nad templjem in tempeljskimi zakladi, pa pravico, imenovati velike duhovnike. In to je razlog, zakaj se pečamo ž njim na tem mestu. Umrl je Herod halkiški po sedemletnem vladanju 1. 48. po Kr. Kraljestvo njegovo je dobil krog 1. 50. nečak Agripa II. 3 Agripa II. pa je gospodaril v Halkidi samo do 1. 58., ko je namesto nje dobil večjo pokrajino". Poznejša zgodovina Halkide je zopet nerazjasnjena. Nahajajo pa se halkiški denarji še iz 1. 92., pozneje pa ne več. Verjetno je torej, da se je tedaj združila s Sirijo. 11. Rimsko-judovska vojska (66 do 73 po Kr.). 7 a) Začetek vojske. -»IfjvA eposrednji povod k judovskemu uporu je bilo neko dejanje proku- I Mr/ ratorja Gesija Flora, ki samo na sebi ni bilo sicer hudobnejše, - 1 kot marsikatero drugo njegovo dejanje, a je Jude neizrečeno raztogotilo, ker je bil ž njim močno užaljen njih verski čut. Dosle je namreč Flor kradel in ropal samo pri meščanih, sedaj pa je posegel v tempeljsko zakladnico ter iz nje odnesel 17 talentov ali okrog 70.000 K. S tem je bila pri kraju potrpežljivost ljudstva. V Jeruzalemu je nastal velik nemir, slišale so se zoper prokuratorja najostrejše besede. Dva šaljivca začneta smešiti njegovo lakomnost: z jerbaščki v roki nabirata milodarov za ubogega, nesrečnega Flora. Ko Flor to izve, se silno raztogoti in sklene, maščevati se. Z enim delom vojske primaršira iz 1 Prim. str. 51. — 2 O njeni smrti poroča Nicefor Kal. (H. E. I, 20), da se je drsajoč do vratu udrla, in da ji je led, ko se je izkušala rešiti, prerezal vrat. 3 Antiq. 18, 5. 4. — '* Antiq. 20, 5. 2. 5 Antiq. 20, 5. 2. Prim. tudi str. 51. — 6 Anticp 20, 7. I. 7 Prim. Schiirer, Geschichte des jtldischen Volkes im Zeitalter Jesu Christi. 1 . zv. str. 502—539- 56 —s* - Cezareje v Jeruzalem, kjer vojakom dovoli ropati in pleniti, kakor jim ljubo in drago, dasiravno ga lepo prosijo veliki duhovniki in drugi plemenitaši, naj tega nikar ne dela. Florovi vojaki so tisti dan oropali mnogo meščanov in med njimi celo več rimskih vitezov, katere so potem bičali in križali. Celo mile prošnje kraljice Berenike, ki je bila tedaj slučajno v Jeruzalemu, niso omečile grozovitega Flora. To se je zgodilo 16. maja 1. 66. po Kr. Drugi dan zahteva Flor, naj gredo meščani slovesno pozdravit dve kohorti, ki sta prihajali iz Cezareje v Jeruzalem. Daši zelo neradi, se dajo meščani vendar pregovoriti velikim duhovnikom. Pa glej, nova razžalitev! Ko Judje prijazno pozdravljajo rimske vojake, jim ti —baje po Florovem ukazu — nič ne odzdravljajo. Zato začne ljudstvo godrnjati in jeziti se nad Florom. Vojaki pa zgrabijo za meče in udrihajo po glavah, podeč razkačeno ljudstvo v mesto. Tu se začne po cestah grozovito klanje. Meščanom se slednjič posreči, polastiti se tempeljskega hriba ter podreti hodišče, po katerem se je iz gradu Antonije lahko prihajalo v tempelj. Flor kmalu spozna, da z vojaki, ki jih je imel v mestu, ni kos Jeruzalemčanom. Zato se umakne nazaj v Cezarejo, popustivši v Jeruzalemu samo eno kohorto. Načelnikom mesta pa ukaže, skrbeti za mir in red, sicer jih čaka huda kazen. Kralj Agripa je bil tedaj v Aleksandriji. Ko sliši o nemirih v Jeruzalemu, hiti takoj tja in povabi ljudstvo, naj se zbere na trgu Ksistu pred hazmonejsko palačo, v kateri je bival, kadar je prišel v Jeruzalem. Iz te palače nagovori zbrano množico ter jo prosi, naj se pomiri in ne ustavlja Rimljanom, ker bodo gotovo izlahka potlačili upor, upornike pa strašno kaznovali. Ljudstvo se po teh kraljevih besedah za trenutek pomiri. Načelniki začno popravljati podrta hodišča in lope, ki so bile med templjem in gradom Antonijo. Tudi začno zopet pobirati za Rim¬ ljane davek. Ko pa zahteva Agripa, naj se Floru iznova obljubi pokor¬ ščina, ljudstvo jeze vzkipi in izgubi potrpežljivost. Agripa mora prekiniti govor, ker Judje začno zasmehovati tudi njega. Videč, da nič ne opravi, zapusti Jeruzalem in se vrne v svoje kraljestvo. Medtem pa se upornikom posreči, polastiti se trdnjave Masade ob južno-zapadnem bregu Mrtvega morja. Na prigovarjanje Kleazarja, sina velikega duhovnika Ananija, sklenejo uporniki, da se morajo usta¬ viti daritve * 1 za cesarja ter odbiti tudi vsaka daritev, ki bi jo hotel darovati nevernik. S tem torej pokažejo Judje kar naravnost, da od¬ rekajo pokorščino rimski vladi. Zastohj je vse prigovarjanje velikih 1 Filon (Legat, ad Caium § 23.) trdi, da so se res sežigale v jeruzalemskem templju na stroške cesarjeve vsak dan daritve za cesarja in rimsko ljudstvo, namreč 1 junec in 2 jagnjeti. 57 4- duhovnikov in Farizejev, naj se prekliče uporna prepoved: »Kar smo sklenili, je sklenjeno«, se jim odgovori. Ko se prepriča miroljubna judovska stranka, h kateri so pripadali večinoma vsi razumniki, — veliki duhovniki, najveljavnejši Farizeji, sorodniki herodianske družine — •, da upornikov ni moči več ukrotiti izlepa, jih sklene pomiriti s silo. V ta namen prosi pomoči pri kralju Agripu. Ta res pošlje v Jeruzalem 3000 konjikov pod vodstvom, oziroma poveljstvom Darija in Filipa. Z njih pomočjo zasede mirovna stranka Zgornje mesto (Sion); tempeljski hrib in Spodnje mesto pa ostaneta v oblasti upornikov. Med obema vojskama se prične srdita bitka. Agripovih konjikov je premalo: morajo se umakniti iz Zgornjega mesta. Zmagoviti uporniki zažgo sedaj iz maščevanja v Zgornjem mestu palače velikega duhovnika Ananija, kralja Agripa in Berenike. Čez nekoliko dni — bilo je meseca avgusta — se posreči upor¬ nikom, dobiti tudi trdnjavo Antonijo v svojo oblast. Na to pa začno oblegati palačo Herodovo, kjer so bili zavetje našli vojaki mirovne stranke. A dolgo se malo krdelce Agripovih vojakov tudi tukaj ni moglo braniti; bilo je torej veselo, da se je moglo rešiti brez prelivanja krvi ter odriniti domov. Rimska kohorta se je rešila v mogočne stolpe Herodove palače z imeni Hipik, Fazael in Mariama. Palačo samo pa zažgo uporniki 6. septembra. Prihodnjega dne umore velikega duhov¬ nika, ki se je do tedaj skrival pred uporniki. Fldina podpora mirovni stranki je bila sedaj še rimska kohorta; pa tudi ta se je morala kmalu udati preveliki sili. Oddati je morala orožje ter se vrniti v Cezarejo. Komaj pa so rimski vojaki zapustili mesto, pridero za njimi uporniki ter vse grozovito pokoljejo. Uporniki so torej dosegli popolno zmago v Jeruzalemu ter jo slavili z morijami. Podobno kakor v glavnem mestu, se je godilo pa tudi v nekaterih drugih, zlasti obmejnih mestih. Kjer so bili Judje v večini, so potolkli Rimljane; kjer pa je bilo več Rimljanov, so ti grozo¬ vito morili Jude. Šele sedaj, 30. oktobra, se vzdigne sirski namestnik Cestij Gal zoper upornike in zasede, ne da bi se mu kaj upirali, severno jeru¬ zalemsko predmestje Bezeto ter jo zažge. Ko pa na to naskoči tem¬ peljski hrib, odbijejo uporniki napad in Cestij Gal se vrne, ker je bržkone spoznal, da so preslabe njegove moči. V soteski pri Bet-Horonu ga obkolijo Judje in mu odvzamejo mnogo prtljage. Le z jedrom vojske se povrne v Antiohijo. Po opisanih zmagah uporniki več ne marajo o miru niti slišati. Se oni možje, ki so do sedaj nagovarjali k miru, se vdajo javnemu 58 mnenju ali prisiljeni ali pa pregovorjeni. Mala trohica onih, ki tudi še sedaj zvesti ostanejo Rimljanom, zapusti Jeruzalem ter se tako umakne nasilstvu. Sedaj ni kazalo drugega, kot pripraviti se na rimski napad, kije bil neizogibljiv. Značilno za to dobo, v nasprotju s poznejšo dobo, je to, da so vsi načelniki upornikov iz višjih stanov, kajti veliki duhov¬ niki in najveljavnejši Farizeji vodijo priprave za obrambo dežele'. Na ljudskem shodu, ki se vrši v templju, izvolijo pokrajinske načelnike. Branitev glavnega mesta se izroči Jožefu, Gorionovemu sinu, in velikemu duhovniku An anu. V Idumejo pošljejo Jezusa, sina Safievega in Eleazarja, sina Ananijevega, oba iz rodu velikih duhovnikov. Skoraj vsaka enajsterih toparhij, v katere je bila tedaj razdeljena Judeja, dobi posebnega načelnika. V Galilejo pa pošljejo Jožefa, sina Matijevega, poznejšega zgodopisca. Brez dvoma najtežavnejšo nalogo je prevzel v Galileji mladi trideset¬ letni Jožef, kateremu je pretil prvi rimski napad. Čudno je pa na vsak način, da so neizkušenega, v vojski prav nič vajenega Jožefa odločili za Galilejo, kakor tudi, da je on prevzel toli odgovorno nalogo. Bil je sicer po naravi zvit in pretkan, ali izobražen je bil le v rabinski učenosti, nič pa ne v vojaških vednostih. Jožef se je lotil — tako sam trdi —• neizpeljive naloge s skrbno gorečnostjo. Za vladanje Galileje je postavil po vzgledu jeruzalemskega sinedrija zbor 70 mož, ki naj bi svetovali v težavnejših slučajih. V manjših mestih pa je nastavil sodne zbore po 7 mož. Utrdil je Jotapato, Tarihejo, Tiberiado, Seforido, Gishalo, goro Tabor, Gamalo v Gavlanitidi in še nekaj drugih manjših mest. S posebnim ponosom pa pripoveduje Jožef 1 2 , da je bil nabral baje 100.000 mož ter jih izuril po rimskih načelih. Ko se je Jožef pripravljal na vojno zoper Rimljane, se je zoper njega osnovala v Galileji nasprotna stranka. Duša nasprotstva je bil Janez iz Gishale, pogumen pa brezobziren človek. Rimljane je smrtno sovražil ter je bil pripravljen na skrajni odpor. Rimskim tiranom je bil prisegel smrtno sovraštvo, a do podložnikov je bil tudi sam pravi tiran. Sovražil je tudi galilejskega vojskovodja, deloma, ker bi mu bil moral biti pokoren, deloma pa, ker se mu je dozdevalo, da Jožefovo mirno vojskovanje ni drugega, kot pripravljanje Galileje za rimsko posest. Istinito je, da je bil Jožef za vojno malo ali nič zavzet; predobro je namreč vedel, da je brezuspešen vsak poskus, otresti se Rimljanov, 1 Lahko trdimo, da je vodila upor jeruzalemska občina (to V.OtVOV TU)V 'IspoaoXuiJUTUjV, los. Flavius, Vita 12) in nje zastopništvo: sinedrij. - Bell. lud. 2, 20. 6 - 8 . ' Od časa do časa so mu take misli nehote uhajale tudi iz ust, in tako si lahko razlagamo sovraštvo Janeza iz Gishale in tovarišev do njega. Nekoč so mladeniči iz vasi Dabarita oplenili nekega uradnika kralja Heroda Agripa; Jožef pa jim plen ugrabi, češ, da ga izroči o priliki kralju Agripu. Ko ljudstvo o tem izve, se mu javno upre. V Tariheji, kjer se je Jožef takrat mudil, izbukne upor proti njemu: izda- javca hočejo umoriti. Le ker se je sramotno ponižal in po nizkotni zvijači je ušel smrtni nevarnosti. Drugi pot pa v Tiberiadi komaj ubeži morivcem. Nazadnje Janez pregovori sinedrij v Jeruzalemu, da Jožefu vzame poveljništvo ter pošlje v Galilejo štiri veljavne može, da ga — če treba tudi s silo — odstavijo. Zviti Jožef pa prevara sinedrij, da sklep prekliče in odposlancem ukaže, naj se vrnejo domov. Ker tega ne store, jih Jožef vjame ter pošlje domov. Tudi Tiberiadce, ki so se mu bili uprli, ukroti. Podobno kot Galilejci, se pripravljajo tudi Jeruzalemci za rimski napad. Zidovi se popravljajo, stolpi utrjujejo in razno bojno orodje se pripravlja. Mladi junaki pa se urijo v orožju. V takih pripravah napoči spomlad 1. 67. Mlada judovska ljudovlada gleda v upanju in v strahu v bodočnost. b) Vojska v Galileji (67 po Kr.). Da se je moral namestnik Cestij Gal umakniti iz Jeruzalema, se je sporočilo tudi cesarju Neronu v Ahajo, kjer je takrat bival. Ker premagani vojskovodja ni mogel več obdržati poveljništva, se je po¬ verilo izkušenemu Vespazianu. Njega torej zadene sedaj naloga, da ukroti uporne Jude. Že po zimi 1. 66. na 67. se je jel pripravljati, da prihodnjo pomlad napade Jude. Sam zbira vojsko v Antiohiji; sina Tita pa pošlje v Aleksandrijo, da mu od tam pripelje 15. legijo. Ko se približa pomlad, pomakne se Vespazian z vojsko v Ptolemaido, kjer je hotel pričakati Tita in njegovo vojsko. Se preden dojde Tit, pridejo k Vespazianu odposlanci mesta Seforide v Galileji ter prosijo za rimsko posadko. Umljivo je, da Vespazian brž ustreže prošnji ter pošlje v Seforido Placida s 6000 vojaki. Tako si prilaste Rimljani mirnim potom eno najimenitnejših mest v Galileji. Kmalu dojde tudi Tit v Galilejo. Vseh rimskih vojakov je bilo tedaj v Galileji do 60.000. Ko je vsa vojska vrejena, zapusti Vespazian Ptolemaido ter se utabori ob galilejski meji. Jožef pa se utabori pri vasi Goridi blizu Seforide. Tu hoče počakati, da ga napadejo Rimljani. A kmalu se pokaže, kako slaba je njegova vojska. Se preden zagleda sovražnika, ji upade srce in večina vojakov zapusti vojskovodja ter pobegne na vse strani. Jožefu ne kaže drugega, kot umakniti se v Tiberiado. Tako -S- 60 -S* dobi torej Vespazian mirnim potom vso Galilejo; le še trdnjav se mora polastiti. Jožef poprosi sedaj v Jeruzalemu pomoči, da bi bila njegova vojska enako močna kot Vespazianova, ker bi sicer ne mogel več voditi vojske. V Jeruzalemu mu ne morejo ustreči, vendar pa Jožef še ostane načelnik. Ker se je bila velika množica njegove pobegle vojske ustavila v močni trdnjavi Jotapati (dandanes Džefat) severno od Seforide, napoti se tudi sam tja, da bi branil mesto. Že na večer prihodnjega dne dojde tudi Vespazian z vojsko pred trdnjavo ter jo začne oblegati. Obleganje nam popisuje Jožef Flavij na dolgo in široko, hvalisajoč posebno svojo zvitost in prekanjenost. Naposled trdnjava vendarle pade. Izda jo neki izdajavec, kateri naznani Rimljanom, da so vojaki tako utrujeni, da se celo čuvaji proti jutru več ne morejo ubraniti spancu. S tem se Rimljani okoristijo. Nekega jutra tiho spleza Tit z nekaterimi tovariši na zidovje, pobije čuvaje ter vdere v mesto. Legije pridero za njim; in še preden se Judje do dobrega zavedo, kaj se je zgodilo, je trdnjava v rimskih rokah. Sedaj se začne pravo mesarsko klanje: kdorkoli pride Rimljanom v pest, ga ali pobijejo, ali vjamejo in v suženjstvo obsodijo. Trdnjavo in vse mesto pa porušijo do tal. To se je zgodilo 1. julija 1. 67. Jožef se je bil s 40 tovariši skril v vodnjaku, iz katerega je vodila postranska votlina. Ko ga tu spazijo, se hoče vdati Rimljanom, a tovariši mu tega kratko malo ne dopuste; dogovore se, da drug drugega umore, zadnji pa samega sebe usmrti. Jožef pa tovariše prekani, da srečkajo, po kateri vrsti da je vsakemu umreti in — tako vsaj Jožef pripoveduje - pusti sreča njega zadnjega pri življenju. Sedaj se vda Rimljanom. Ko ga pripeljejo pred Vespaziana, se dela, kakor da je prerok in zmagonosnemu vojskovodju prerokuje, da bode cesar'. S tem si pri¬ dobi njegovo naklonjenost. Vespazian ga da sicer vkleniti, a vendar ravna ž njim lepše kot z drugimi jetniki. 1 Jožef je bržkone pozdravil Vespaziana s hinavskim pozdravom in še le potem, ko je bil slavni vojskovodja res postal cesar, je oni pozdrav spremenil v prerokbo, ki se takole glasi: »2u piv, OOsanaaiavš, vopKs:; at/pa/.tOTGv aurov povov s:AYf.p£vai xov 'IdiOTjTcov žyd> ge ayy£/vO; fjzm aoi psGovmv. Mrj yap Otto HegO zpoTtEpTtopEvo? jjo£tv tov 'louSattov vopov, zal Ttaic; aTpax7)YQu; aTtoifvrjcr/.Eiv 7tp£Tt£:. Kepam pe tc£|xtc£i;; xt yap; o: psxa Nsputva pš/p: aou daZo/oi psvouatv; -u Kafaap, 0'j£cr7taa:ave, v.a: aiiTOZpaTMp ab v. vi G ao; goto;. Aeape: ge ps vov aacpakEGTEpov, za: Tfjps: aaiiTtp' GEaTtGTVjg psv yap ob povov žpoO au, Kataap, aXXa za: yf )5 za: IVakaoarjS za: Ttavt g; avD'pd)7to)v y£VGuc. T^to Se ett: x:pa)p:av GŽopa: cppoopa; pst^ovos, s: zaxaa/EG:a^to za: (-)egu«: Vespazian, ti sicer misliš, da si vjel v Jožefu navadnega jetnika; ali jaz sem ti poslan iz nebes, da ti prero¬ kujem imenitne reči. Če bi namreč ne bil poslan od Boga, bi bil ravnal po judovski postavi, katero poznam, in vem, kako se spodobi umreti vojskovodjem. Poslati me *i- 61 —I* 4. julija zapusti Vespazian jotapato ter gre črez Ptolemaido v Cezarejo ob Sredozemskem morju, da si vojaki nekoliko odpočijejo. Sam pa potuje v Cezarejo Filipovo k prijatelju — kralju Agripu, kateri mu prireja velike slavnosti, trajajoče 20 dni. Nato pa ukaže Titu, naj pripelje vojsko iz Cezareje Palestinske pred Tiberiado. Tu prevzame Vespazian zopet poveljništvo. Mesto se mu vda radovoljno. Zato, in Agripu na ljubo, ki se je potegnil za mesto, se mu ne zgodi nič žalega. Od tod gre Vespazian vTarihejo 1 . Po nepričakovanem napadu Titovem so se odprla Rimljanom vrata tudi tega mesta. V Galileji je bilo sedaj samo še mesto Gishala in gora Tabor v rokah ustajnikov, v Gavlanitidi pa, vzhodno od Genezareškega jezera, močna trdnjavica Gamala. Nanjo obrne Vespazian sedaj vso pozornost. Res se Rimljanom posreči, pridreti v mesto, ali tu se jim uporniki ustavijo tako srčno, da se morajo Rimljani brzo zopet umakniti. Še le 23. oktobra si upajo trdnjavo zopet naskočiti in sicer sedaj z dobrim uspehom. Ko je glavna rimska vojska oblegala Gamalo, se je pa nekemu manjšemu oddelku posrečilo, polastiti se trdnjave ob gori Tabor. Obleganje Gishale ’ prepusti Vespazian sinu Titu. Sam pa popelje 5. in 10. legijo črez zimo v Cezarejo, 15. pa v Skitopolj. Gishala Titu ni dala dosti opraviti. Ze drugi dan, ko se je bilo začelo obleganje, mu meščani prostovoljno odpro vrata, ko je bil poveljnik Janez s četo Zelotov pobegnil iz mesta in odšel v Jeruzalem. Tako je bila proti koncu leta 67. zopet vsa severna Galileja v rimski oblasti. r) Zeloti v Jeruzalemu (68 do 69 po Kr.). Slabi uspehi dosedanjega vojskovanja so silno poparili ljudstvo. Fanatična ljudska stranka je zvračala krivdo vse nesreče na voditelje, ter jih spravila ob vso veljavo. Hotela se je tudi sama polastiti načel- ništva, katerega ji pa dosedanji voditelji niso marali prepustiti mirnim hočeš Neronu? Zakaj pač? Ali mar meniš, da bodo oni, ki pridejo do tebe za Neronom (Galba, Oton, Vitelij), ostali v svoji časti? Ti, Vespazian, bodeš cesar, ti in tale tvoj sin. Vkleni me pa le nekoliko tesneje in zase prihrani; ne bodeš namreč gospodoval le meni, o cesar, marveč suhi zemlji in morju in vsemu člo¬ veškemu rodu. Zveži me pa še tesneje, vrzi me v najstrašnejšo ječo, če sem govoril le količkaj neresnice«. (Bell. Iud. 3, 8. 9.) 1 Tapt/šat ali Tapi/sa ima ime od glagola Tapi^Euto, kar pomenja ribe soliti. Tu so namreč pripravljali ribe za kupčijo. Blizu . razvalin je sedaj vas Kerak, pri kateri se izteka Jordan iz Genezareškega jezera. 2 Gishala (nbn tth.l, Guš-Halab, t. j. mastna zemlja; pridelovalo se je tu res izvrstno olje), danes el Džiš. ♦I- 62 -S- potom. Zato je bilo po zimi L 67. na 68. v Jeruzalemu grozovito med¬ sebojno klanje meščanov, ki se da primerjati edino le z grozovitimi dogodki v francoski prekuciji leta 1789. Načelnik ljudske stranke, ali kakor se je sama imenovala: Zelotov, je bil Janez iz Gishale. Pobegnil je bil iz Gishale, ko jo je Tit oblegal, ter pribežal s peščico prijateljev v začetku novembra 1. 67. v Jeruzalem. Takoj je začel nagovarjati ljudstvo, naj le srčno pa neustra¬ šeno nadaljuje vojsko z Rimljani ter naj njemu popolnem zaupa. Posreči se mu res, pridobiti zase mladino. In ker je prihajalo v mesto vedno obilo bojaželjnega ljudstva, je stranka Zelotov kmalu prevladala dose¬ danje trezne načelnike. Najprvo odstranijo vse načelnike, ki so bili količkaj na sumu, da so prijazni Rimljanom. Zato zapro ali po ječah pomore mnogo najbolj plemenitih mož. Nato izvolijo s srečkanjem novega velikega duhovnika, ker so vsi dosedanji pripadali aristokratski stranki. Izvoljen je bil Fanija iz Afte, ki ni sicer prav nič umeval svojih dolžnosti; ali bil je izmed ljudstva in to je bilo dovolj. Dosedanji načelniki, ki so skrbeli za red in mir v mestu: Jožef, sin Gorionov, imenitni Farizej Simon, sin Gamalielov, velika duhovnika Anan, sin Ananov in Jezus, Gamalielov sin,' skušajo Zelotom s silo vzeti oblast iz rok. Obenem pa nagovarjajo ljudstvo, naj se otrese Zelotov. Res pripomore neki govor velikega duhovnika Anana, da se precejšnja množica ljudstva vzdigne zoper Zelote. Ker Zeloti zapazijo, da so v manjšini, pobegnejo v notranje prostore templja ter zapro vrata za seboj. Ker načelniki ne marajo s silo ulomiti tempeljskih vrat, samo pazljivo čuvajo zajete Zelote. Da bi se rešili iz zagate, pošljejo Zeloti skrivaj poslanca k boje¬ vitim Idumejcem in jih prosijo, naj jim pridejo pomagat. Idumejci res pridrve pred Jeruzalem, ali ker je bilo znano, da so poklicani od Zelotov, jih stražarji ne puste v mesto. V noči po njihovem prihodu je bila strašna nevihta; vetrovi so tulili in lilo je v potokih. Ker so se bili stražarji pred nevihto skrili v varno zavetje, so se nekateri Zeloti skrivaj priplazili do mestnih vrat, jih odprli Idumejcem ter jih spustili v mesto. Takoj, ko so bili Idumejci v mestu, se je začelo ropanje in klanje. Zeloti pa jim pomagajo prav od srca. Sedaj se načelniki več ne morejo upirati Zelotom: fanatični brezbožneži so gospodarji v mestu. Posebno grozovito ravnajo sedaj s plemiči, veljaki in bogatini. Vse dosedanje voditelje vstanka pomore, češ, da so naklonjeni Rimljanom. Najprvo morata umreti velika duhovnika Anan in Jezus. Da bi mogli umor opravičiti vsaj na videz, posnemajo to pot šege in običaje sod- nijskega postopanja. Ko pa je sodni zbor oprostil zatoženca Zaharija, 63 - 4 * Baruhovega sina, zabodla sta oproščenca dva Zetota, norčujoč se iz njega, češ: »Tu imaš še najina glasova« 1 . Ko se Idumejci naveličajo moriti in ko se tudi prepričajo, da rodoljubni meščani nikakor niso izdajavci, kakor so jih obrekovali Zeloti, se ločijo od Zelotov in zapuste mesto. Sedaj pa začno Zeloti tem strašneje postopati in umore kmalu tudi Goriona. Janezu iz Gishale se mora sedaj v mestu vse pokoriti. V tem času, če ne že prej, so bežali tudi kristjani iz Jeruzalema. Zapustili so mesto vsled »božjega ukaza« 2 ter se preselili v neverniško in zato pred vojsko obvarovano mesto Pelo v Pereji, sedaj bržkone razvaline pri vasi Fahil 3 . Vojskovodji so nagovarjali Vespaziana, naj takoj plane nad mesto. Menili so, da bodo lahko ukrotili razdvojene Jude. Drugače pa je sodil Vespazian. Njemu se je zdelo bolj modro čakati, češ, razdvojeni meščani bodo morili in slabili drug drugega, tako, da bode naposled treba le malo napora in mesto se bode moralo vdati. Zato pusti Vespazian Jeruzalem v miru in se obrne zoper Perejo. Se preden je nastopila pomlad, zapusti Cezarejo in zasede 4. marcija 1. 68. Gadaro, ki si je bila sama izprosila rimsko posadko. Na to pa se zopet povrne v Cezarejo. Oddelek 3000 pešcev in 500 konjikov pod vodstvom Placida pridobi Rimljanom vso Perejo, izvzemši trdnjavo Maherunt. Spomladi pa zbere Vespazian zopet vojsko in gre z večjim delom iz Cezareje v Antipatrido, Lido in Jamnijo, pusti pred Emavzom peto legijo, z drugo vojsko pa ukroti Idumejo. Na to se zopet obrne mimo Emavza proti severu, gre skozi Samarijo mimo Neapolja (Sihem) zopet proti jugu in nato črez Koreje 4 5 — kamor je došel 2. junija — v Jeriho. V Jerihi in Adidi 6 pusti rimski posadki. Gerazo 0 pa premaga in podjarmi Lucij Anij z majhno vojsko. Dežela je bila sedaj podjarmljena; vzeti se je moralo še glavno mesto. Vespazian se vrne torej v Cezarejo, da se pripravi za obleganje Jeruzalema. Nenadoma pride glas iz Rima, da je umrl cesar Neron (9. jun. 68). Vespazian sklene mirovati toliko časa, dokler ne izve, 1 Nekateri razlagavci sv. pisma trdijo, da je ta Zaharija oni Zaharija, Barahijev sin, o katerem govori Jezus Kristus (Mat. 23, 35 in Luk. n, 51); pa po krivici, kajti pri sv. Mateju in Luku omenjeni Zaharija je iskati v II. Paralip. 24, 20 ss. 2 Euseb. Hist. eccl. III. 5, 2 —3. Epiphan. haer. 29, 7. 3 Mogoče, da je IleAAa samo pogrčeno semitsko ime (Pehila). 4 Koreje (Koreae, Kopea:), dandanes Kerluva ob Wadi Faria pri jordanski dolini. 5 Adida v ravnini Sefela (rDstr nižava) v zapadni Judeji. Bržkone stoji danes na istem mestu vas Hadiheh, vzhodno od Lide. 6 Ta Geraza ne more biti slavna heleniška Geraza v Deseteromestju, ker je zadnja bila brez dvoma na rimski strani. ■fe- 64 —t- kdo bode cesar. Ko je postal Galija cesar, pošlje Vespazian po zimi 1. 68. na 69. sina Tita v Rim, da se cesarju v njegovem imenu vdanostno predstavi, mu zapriseže zvestobo ter ga poprosi ukazov, kako naj dalje vodi vojsko. Pa komaj pride Tit v Korint, izve, da je Galba umorjen (15. jan. 69). Zato se takoj vrne k očetu v Cezarejo. Vespazian tudi po tem dogodku ne izpremeni svojega ravnanja; še vedno čaka, kaj dovede skrita prihodnjost. Vendar mora Vespazian prej, kot je mislil, zopet prijeti za orožje. Neki Simon Bar-Giora', t. j. prozelitov sin, po duhu in značaju podoben Janezu Gishalskemu, je v premirju nabral četo Zelotov, s katero je ropal po južnem delu Svete dežele ter je popolnoma oropal tudi Hebron. Vespazian zapusti torej, ko je počival celo leto, Cezarejo 5. jun. 1.69. ter si podvrže okraje Gofna in Akrabata 1 2 , mesti Betel 3 4 in Efraim * ter dospe prav blizu Jeruzalema. Mesto Hebron je popolnoma razdejal tribun Cereal, ker se ni hotelo vdati Rimljanom. Razen Jeruzalema ter mest Herodij, Masada in Maherunt je bila sedaj vsa Palestina v rimski oblasti. Se preden si je bil podvrgel Vespazian večji del Judeje in Idumeje, je prihrumel Simon v Jeruzalem, kjer so ga sprejeli z velikim veseljem. Do pomladi 1. 69. je gospodoval v Jeruzalemu siloviti Janez iz Gishale. Pod njim so se godile v mestu strašne reči. Ljudstvo je komaj čakalo rešitve. Da bi se Janeza odkrižali čim preje, povabijo Simona na pri¬ govarjanje velikega duhovnika Matija, naj pride s svojo četo v mesto. Meseca aprila 1. 69. pride res v mesto, a Janeza ne more pregnati. Meščanje so menili, ko so poklicali Simona, da bode pregnal Janeza ter vpeljal v mestu zopet red; ali zmotili so se. Namesto enega trinoga so imeli sedaj dva, ki sta se sicer ruvala med seboj, a roparja sta bila oba enaka. Ni čuda, da so zlasti bogati meščanje morali v tem času prestati veliko hudega. Vespazian se je bil komaj povrnil v Cezarejo, ko se je razširila novica, da je Vitelij proglašen za cesarja. Pa kaj se zgodi? Legije v Egiptu, Palestini in Siriji se domenijo, da hočejo imeti za cesarja Vespaziana, in res ga 1. julija 1. 69. proglase v Egiptu. Preden poteče, pol meseca, ga pripozna za cesarja ves vzhodni del rimske države. 1 SObll je aramejska oblika za “lil prozelit, prišlec, izpreobrnjenec. 2 Gofna je bila ob cesti iz Jeruzalema v Neapolj (Sihem), sedaj Džifna; Akra- bata, še bolj proti severu, sedaj Akraba. 3 V Betelu je bilo v starih časih izraelsko svetišče. Mesto je bilo 12 rim. milj severno od Jeruzalema, sedaj Betin. 4 Efraim je ono mesto, kamor se je Gospod umaknil sovražnim Judom kratko pred trpljenjem (Jan. n, 54). Bilo je 20 rimskih milj severno od Jeruzalema in 5 milj vzhodno od Betela. 4- 65 -t- Vespazian se je moral.od sedaj pečati z imenitnejšimi rečmi, kot je bilo nadaljevanje vojske z upornimi Judi. Zato potuje v Berit, kjer se mu kot cesarju poklonijo odposlanci iz Sirije in sosednjih dežel. Od tod se napoti v Antiohijo. Muciana odpošlje po suhem z vojsko proti Rimu, sam pa odjadra v Aleksandrijo. Tu izve, da je zmagala v Rimu njegova stranka in da je Vitelij umorjen (20. dec. 69). V Aleksan¬ driji ostane do začetka poletja 1. 70. Sin Tit pa, ki dobi od očeta povelje, nadaljevati vojsko z Judi, se pomika proti Palestini. V Jeruzalemu so postale razmere neznosne. Namesto dveh strank: Janezove in Simonove, so imeli sedaj tri. Od stranke Janezove se je namreč odcepila nova stranka pod vodstvom Eleazarja, sina Simonovega. Simon gospoduje v Zgornjem mestu in velikem delu Spodnjega mesta, Janez na tempeljskem griču in Eleazar v notranjem tempeljskem dvoru. V zaslepljeni strasti zažge ena stranka celo veliko zalogo žita, da se je ne bi polastila nasprotna stranka; ni pa pomislila, da s tem spod : koplje tla sebi in rojakom za čas obleganja. Ko torej Jeruzalemci tako med seboj divjajo, pripravlja Tit vse potrebno za obleganje. d) Obleganje Jeruzalema (70 po Kr.). Titova vojska je štela štiri legije. Razen pete, desete in petnajste legije, katere je prevzel po očetu, je dobil še dvanajsto, kije bila tako nesrečno začela vojsko. Poleg teh štirih legij je imel še pomožne čete onih vladarjev, ki so bili zvezani z Rimljani. Peto legijo je vodil Sekst Cereal (Sextus Cerealis), deseto Larcij Lepid (Larcius Lepidus), pet¬ najsto Titij Dobrotni (Tittius Frugi). Poveljnikovega imena dvanajste le¬ gije nam ni ohranila zgodovina. Vrhovni svetovavec vojskovodju Titu je bil nekdanji oskrbnik Judeje, Tiberij Aleksander. Enemu delu vojske naroči Tit, naj pride pravočasno pred Jeruzalem ter se tam združi ž njim. Glavno vojsko je vodil namreč iz Cezareje Tit sam ter prišel if njo nekoliko dni pred Veliko nočjo 1. 70. pred jeruzalemsko ozidje. Ko si je deseta legija, prišedša od Jerihe, stavila na Oljiski gori taborišče, so jo napadli Judje s? tako silo, da bi bila poražena, če bi ne bil prišel pomagat Tit, ki jo je ustavil, Jude pa zapodil v mesto. Strankarski boji v Jeruzalemu pa tudi sedaj še ne ponehajo. Ko so se Rimljani že utaborili pred mestom, spoprimejo se Judje med seboj o velikonočnih praznikih. Stranka Eleazarjeva je namreč odprla božje- potnikom vrata v tempeljski dvor. Janez iz Gishale pa porabi to pri¬ liko, da vtihotapi med božjepotnike več svojih privržencev s skritim orožjem. Ti napadejo tihotapsko Eleazarja in njegove pristaše, ki so bili preslabi, da bi se bili mogli braniti. Zato se umaknejo s tempelj¬ skega dvora. Od sedaj sta torej v Jeruzalemu samo dve stranki: Janezova in Simonova. Lesar, Uvod v biblijske zgodbe N. Z. 5 Tit napade mesto s severne strani, kar je bilo najprimerneje. Sele sedaj, ko so jeli skakati v zidovje stenolomi, jenjajo strankarske praske v mestu. Janezova in Simonova stranka se namreč združita ter skupno napadata rimsko vojsko. Po petnajstdnevnem trudapolnem naskakovanju razruši stenolom na nekem kraju zid. Rimljani udero takoj v predmestje Bezeto ali '>Novo mesto« 7. maja 1. 70., in začno takoj napad na drugi zid. Po petdnevnem naskakovanju poruši stenolom tudi ta zid. Tit udere urno v staro predmestje; mora se sicer hitro umakniti, vendar se ga čez štiri dni zopet polasti ter ga stalno obdrži. Sedaj začne Tit graditi po dva okopa proti Zgornjemu mestu in proti gradu Antoniji. Vsaka legija mora enega zgraditi. Zgornje mesto brani Simon Bar-Giora, Antonijo pa Janez iz Gishale. Ko so se gradili nasipi, pozove Tit meščane po Jožefu Flaviju, naj se podajo mirno. Seveda je ta poziv brezuspešen, četudi že nedostaje živeža v mestu. Marsikateri revež pride iz mesta, iskat si živeža. A kogar Rimljani zasačijo, ga drugim v strah in svarilo — križajo na očitnem, daleč vidnem kraju ali pa ga zapode v mesto s potrtimi udi. 29. maja so dodelani okopi. Simon in Janez skušata pokončati trudapolno in dolgotrajno delo. Ona nasipa, ki sta bila obrnjena proti Antoniji, pokonča Janez iz Gishale. Izkoplje namreč pod okopoma podzemeljski rov ter ga podpre samo z lesenimi tramovi, katere sedaj zažge. Ko so zgoreli tramovi, se vdere prst in za njo seveda tudi nasipa. Dva dni pozneje zažge Simon tudi nasipa proti Zgornjemu mestu ter ju pokonča. Tit sklene sedaj krog in krog mesta postaviti nasip iz debelega kamenja (rsl^og). Nameraval je s tem preprečiti, da se ne bi mogla nobena reč, zlasti živež, v mesto dovažati; hotel je namreč mesto pri¬ siliti, da bi se vdalo vsled lakote. Močno delo je dogotovljeno nepri¬ čakovano hitro, namreč v treh dneh. Številne straže skrbe od sedaj naprej, da nikdo ne more niti v mesto, niti iz mesta. V malo dneh nastane v mestu velika lakota. Ge je samo polovica tega resnična, kar nam pripoveduje Jožef Flavij 1 o strašni tedanji lakoti, nam mora pre¬ tresti mozeg in kosti. 1 Onih, ki so po mestu lakote počepali, je bila neštevilna množica. »Kaj vse so pretrpeli, se ne more popisati. Ce se je le slutilo, da je v kaki hiši še kaj živeža, takoj se je tja vdrla vsa množica, ki je za to izvedela, in začela se je prava, večkrat krvava vojska za drobtine. Lakota jih je silila jesti in žvečiti vse, karkoli so dobili, večkrat tudi take reči, za katere ne marajo niti najbolj umazane živali. Grizli in žvečili so celo usnjate pasove in jermene s svojih črevljev ter usnjene obšitke svojih ščitov. Znano je grozno dejstvo, da je neka Marija, hči imenitnega in nekdaj bogatega Eleazarja, doma iz Bet-Ezoba v Pereji, vsled lakote zadavila, spekla in snedla last¬ nega dojenčka.« (Prim. Bell. Iud. 6, 3. 3—4.) Izpolnilo se je takrat, kar je Bog zažugal večkrat v Starem Zakonu, n. pr. Lev. 26, 29: »Ako me še potem ne boste poslušali, temveč mi boste nasprotovali, se bom vzdignil tudi jaz nad vas v sovražnem srdu V večjo varnost napravi sedaj Tit še štiri nasipe nasproti gradu Antoniji. Janez iz Gishale poskuša sicer 1. julija pokončati tudi te nasipe, a mu izpodleti. To Rimljane izpodbode, da začno iznova s steno- lomi podirati zid. En zid sicer porušijo, v Antonijo pa vendarle ne morejo, ker je bil dal Janez za prvim zidom sezidati še drugega. 3. julija poskuša srčen vojak Sabin z ■ enajstimi tovariši priplezati na zid; a sovražniki ubijejo njega in tri tovariše. Isto poskuša 5. julija 20—30 drugih junakov. Po noči splezajo na zid in potolčejo prve straže. Tit udari za njimi in prepodi Jude iz Antonije na tempeljski dvor. Od tu se morajo sicer Rimljani urno umakniti, vendar se ustavijo v Antoniji, katero porušijo v naslednjih dneh. Četudi sta divjali med Judi vojska in lakota, sta se vendar še vsak dan redovito opravljali jutranja in večerna daritev. 17. julija pa se po Janezovem ukazu ustavijo vse daritve, ne sicer, ker je morda nedostajalo darov, ampak ker je nedostajalo mož 1 , ki bi bili mogli darovati; vsi so namreč morali v boj zoper Rimljane. Ker je brez¬ uspešen nov poziv Jožefa Flavija, naj se Judje vdajo, se začne Tit pri¬ pravljati, da z vso silo naskoči na utrjeni tempeljski dvor. Polasti se najprvo velikega dvora nevernikov, požgavši vrata, ki so bila v močnem zidovju. Prihodnjega dne (9. avgusta) se posvetuje z drugimi vojsko¬ vodji, kaj naj stori s templjem. Sklene se, da se tempelj ohrani' 2 . Ko pa Judje naslednjega dne (10. avgusta) dvakrat hitro zapored z no¬ tranjega dvora naskočijo Rimljane, ki so gasili goreče hodnike ob zidovju velikega dvora, jih Rimljani po drugem naskoku zapode nazaj na notranji dvor. Nekaj rimskih vojakov pridere za Judi tudi na notranji dvor in neki vojak vrže gorečo bakljo na tempeljsko lopo. Ko izve Tit, kaj se je zgodilo, urno priskoči, za njim pa drugi načelniki in vojaki. Tit takoj ukaže pogasiti ogenj v oni lopi. Ukaz pa se v ropotu pre¬ sliši in ogenj se širi čim dalje bolj po tempeljskih prostorih. Tit upa vendar še rešiti vsaj notranje tempeljske dele; zato ukaže iznova gasiti. Vojaki so pa tako razjarjeni, da več ne poslušajo njegovih ukazov. Ne le, da ne gase, marveč še zažigajo na novih krajih. Krasna stavba je kmalu vsa v plamenu. Titu se še posreči, ogledati svetišče, preden ga je obliznil zubelj 3 . in vas bom sedemkrat hujše tepel zavoljo vaših grehov, tako da boste jedli meso svojih sinov in svojih hčera«. (Prim. Deut. 28, 53; Jerem. 19, 9; Ezech. 5, 10; Thren. 2, 20; Bar. 2, 3). — O podobnih groznih dejanjih, kakršna nam pripoveduje Jožef Flavij, čitamo tudi v starejši sveti zgodovini, n. pr. pri obleganju Samarije (IV. Reg. 6, 28.29, m pri obleganju Jeruzalema po Kaldejcih (Thren. 4, 10). 1 ’A.v8pffiv anopta (Bell. Iud. 6, 2. 1). — 2 Bell. Iud. 6, 4. 3. 3 Po poročilu Jožefa Flavija (Bell. Iud. 6, 4. 5) je zgorel tempelj 10. avgusta. Rabinsko poročilo, ohranjeno v Talmudu (Mišna Taanit, IV. 6), pa trdi, da je zgorel Lesar, [Jvod v biblijske zgodbe N. Z. 5 * -I- 68 -S- Rimljani pomore sedaj, karkoli zalote: otroke in starce, duhovnike in neduhovnike. Strašen ogenj nete še navlašč, da vpepeli, kar je zgorljivega. Vendar pa se posreči Janezu iz Gishale s četo Zelotov ubežati v Zgornje mesto. Se preden pogori tempelj docela, razvijejo rimske legije zastave na tempeljskem dvoru in pozdravijo vojskovodja kot »imperatorja« k Tempelj je torej porušen. Držalo pa se je še Zgornjo mesto, zadnje pribežališče oblegancev. A tudi to se mora vdati naposled. Tit pozove namreč iznova Simona in Janeza, naj se vdasta. Obleganca zahtevata, da bi se smela s tovariši umakniti prosta. Tit ne privoli tega; pač pa ukaže zažgati one mestne dele, koder so gospodarili Rimljani, zlasti pa Oflo in Spodnje mesto do studenca Siloa. Medtem pa Zeloti more in ropajo v Zgornjem mestu. Da se obleganci vdajo prostovoljno, ni bilo misliti. Zato začne Tit iznova delati nasipe in sicer na severozapadnem vogalu Zgornjega mesta pri Herodovi palači, pa na severovzhodnem vogalu blizu Ksista. 20. avgusta začno delati okop, dokončajo ga 7. septembra. S stenolomi porušijo sedaj vojaki kmalu toliko zidu, da morejo v mesto, zlasti ker se jim obleganci v obupnem položaju več ne ustavljajo resno. Nekateri med njimi izkušajo uiti skozi zid pri studencu Siloa. Rimljani pa jih zapode. Beguni se skrijejo v podzemeljska hodišča. Medtem se polaste Rimljani vsega Zgornjega mesta. Veselo pevajoč zmagoslavne pesmi, razvijejo zastave; potem pa moreč in požigajoč hite po mestu, da si naropajo dosti plena. Celih pet mesecev so morali Rimljani oblegati mesto, priboriti si z največjimi napori utrdbo za utrdbo, da so si 8. septembra osvojili vse mesto. Tako se je kmalu pa strašno izpolnila prerokba Gospodova, katero je jokajoč izrekel na cvetno nedeljo 2 : »Prišli bodo dnevi nad te, in tvoji sovražniki te bodo obdali z nasipom in te bodo oblegli in stiskali od vseh strani; in bodo v tla pomandrali tebe in tvoje otroke v tebi, in ne bodo pustili v tebi kamena na kamenu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja«. Celo neverni Rimljani, na katere ni vpli¬ vala Gospodova prerokba, so primerjali judovsko vojno in razdejanje Jeruzalema s porazom Kartagine in Numancije. Grozna usoda je zadela one Jude, ki so si ohranili življenje v tistih strašnih dnevih. Enajst tisoč jih je umrlo lakote; krog deset tisoč v predvečer 9. avgusta, torej po našem štetju 8. avgusta. Judje imajo torej za usodni dan tisti dan, ko je ukazal Tit požgati vrata tempeljskega dvora. Po rabinski tradi¬ ciji se je to zgodilo neko soboto večer. 1 Bell. Iud. 6, 6. 1. Suet. Tit. 5. Dio Cass. 66, 7. Oros. 7, 9. 6. O pomenu tega dogodka prim. Mommsen, Imperatortitel des Titus (Wiener Numismat. Zeitschrift zv. III., 1871, str. 458—478). — 2 Luk. 19, 42—44. -S- 69 -I- — večkrat do petsto na dan — so jih Rimljani pohromili, bičali in križali na višavah krog Jeruzalema. Naposled je nedostajalo celo lesa za križe in prostora za križanje. Mnogim so rimski vojaki prerezali trebuhe, ker so sumili, da so požrli zlatih denarjev. Mladeniče in deklice, mlajše kot petnajst let, so segnali skupaj kot čredo ovac, barbarsko jih pregledavali in prodajali v sužnost. Odrasle može so poslali zvezane v egiptovske kamenolome, kjer so kmalu pomrli vsled napornega dela in nasilstva, ali pa so jih prihranili, da so se po raznih mestih v gle¬ dališčih na življenje in smrt borili z gladiatorji ali divjimi zvermi. Sedemsto najlepših, najmočnejših in najbolj plemenitih Hebrejcev pa je vlekel Tit v Rim, kjer so morali spremljati zmagovavčev slavnostni sprevod, in kjer so naposled večinoma pustili glavo pod sekiro. 97.000 Judov so odpeljali Rimljani iz domovine. 115.000 trupel so spravili v dveh mesecih in pol iz mesta pri enih samih vratih; 600.000 so jih pometali črez zidovje. Več kot 1,000.000 Hebrejcev je bilo pomorjenih v tej vojni. Titov slavolok v Rimu priča še danes o tej največji žalo- igri sveta. Med ubežniki, ki so vsled lakote polagoma prihajali iz podzemskih hodnikov, je bil tudi Janez iz Gishale. Janez poprosi Tita, naj mu je milostljiv. Res se ga Tit usmili, da ga ne usmrti; da ga pa zapreti v dosmrtno ječo. Črez nekaj časa vjamejo Rimljani tudi Simona E ar-Gi o ra. Tit ga odloči, da bode poveličeval zmagoslavje v Rimu. Mesto Jeruzalem, kar ga je bilo še ostalo, Rimljani porušijo; puste samo tri stolpe Herodove palače: Hipik, Fazael in Mariamo 1 ter del mestnega ozidja. Stolpi naj bi pričali potomcem o utrjenosti mesta, zid pa naj bi bil posadki v obrambo. e) Dogodki po vojski (71 do 73 po Kr.). Dočim je ostala sedaj deseta legija kot posadka v Jeruzalemu, je odpotoval Tit z ostalim delom vojne v Cezar e j o Palestinsko. Tu shrani bogati plen in zapre po ječah vjete Jude. Odtod potuje v 1 Od treh stolpov Herodove palače se je ohranil eden še do danes; navadno pravijo, da Hipik; Schick pa trdi (Zeitschrift des deutsehen Palaestina-Vereines, 226ss.), da se je ohranil Fazael. — Imenujejo ga »stolp Davidov«. Prim. o n jem dr. Fr. Lampetovega »Jeruzalemskega romarja« str. 155 s. — Marijin častni naslov v lavretanskih litanijah: »Stolp kralja Davida«, pa je povzet iz ženinovega slavo¬ speva na lepoto neveste v Visoki pesmi (4, 4): »Tvoj vrat je kakor Davidov stolp, ki je zidan, da ima branila; na njem visi tisoč Skitov, vse orožje močnih«. Stolp, s katerim ženin primerja nevesto, je sezidal David, premagavši Jebuzite (I. Paralip. n), °t> zidovju Jeruzalema kot trdnjavo sionskemu gradu, v brambo zoper sovražnike, khl je stolp močna, trdna in visoka stavba, ki je v nevarnostih bila Sioncem tudi v arno prebivališče. Sv. cerkev moli k Mariji: »Bodi nam trden stolp zoper sovražnike!« Po Bogu je Marija tak trden stolp v vseh nevarnostih življenja. Cezarejo Filipovo, kjer se mora en del jetnikov boriti z zvermi in se izkušati v gladiatorskih igrah. VCezareji Palestinski, kamor se zopet vrne, praznuje rojstni dan brata Domiciana (24. oktobra) z velikimi igrami. Se večje svečanosti napravi na očetov rojstni dan (17. novembra) v Beritu v Feniciji. Tukaj se pomudi dalj časa; potem pa odide v Antiohijo. Med potom napravlja po vseh mestih velike igre, pri katerih morajo nastopati judovski jetniki kot gladiatorji. V Antiohiji se ne mudi dolgo, ampak kmalu odpotuje v Cevgmo (Z£uy|j.a) ob Evfratu; odtod pa zopet nazaj v Antiohijo in potem v Egipet. V Aleksandriji odslovi legije. Izmed jetnikov izbere 700 najvrlejših ter jih odloči, kakor smo že omenili, za zmagoslavni sprevod. Za ta sprevod se odločita seveda tudi načelnika upornikov: Simon Bar Giora in Janez iz Gishale. Tit odjadra potem v Rim. Oče in ves narod ga sprejme z nepopisnim veseljem. Skupno z očetom in bratom slavi (1.71.) zmago, dasi je priznal senat vsakemu posebno zmagoslavje 1 . 1 O zmagoslavju pripoveduje Jožef Flavij (Bell. Iud. 7, 5. 4—6) nekako takole: Vojna pod vodstvom svojih vojvod je bila po noči postavljena v vrstah pred Izidinim templjem, kjer sta prenočila cesarja. Ko napoči dan, prideta iz templja Vespazian in Tit z lovorovim vencem na glavi in v škrlatasti opravi ter korakata k Oktavijinemu hodniku, kjer ju čaka senat, drugi dostojanstveniki ter plemiči. Pred hodnikom se cesarja usedeta na stole od slonove kosti, ki sta bila postavljena na pripravljenem odru. Sedaj začno pred cesarjema nastopati vojaki, slaveč njune zmage med glasnimi vskliki navdušene množice. Vojaki niso oboroženi; oblečeni so v svilenih oblačilih, ovenčani z lovorjem. Vespazian da znamenje, da naj ljudstvo neha vsklikati. Ko postane vse tiho, vstane Vespazian, si zakrije obraz in opravi molitev. Isto stori za njim Tit. Sedaj ogovori Vespazian narod, vojaki pa odkorakajo k običajni pojedini. Vespazian stopi s Titom pod hodnik, kjer se nekoliko okrepčata. Potem se preoble¬ četa v obleko za zmagoslavni sprevod in darujeta. Po daritvi se prične sprevod, najprvo skozi gledališče, da je moglo občudovati krasne prizore ljudstvo, ki se je bilo tam zbralo. Ne da se popisati raznoličnost in krasota prizorov. Karkoli so kdaj imeli posamezniki umetnin in dragocenosti, je bilo skupaj zneseno ta dan, da se je tembolj kazalo veličje rimskega cesarstva. Okraskov od zlata, srebra in slonove kosti si mogel gledati v vseh oblikah, pa ne kot posamezne dragocenosti slavnostnega sprevoda, ampak kakor bi bili tekoča reka. Oblačila so bila iz najboljšega škrlata, babilonsko - umetno vezena. Bliščečih biserov v zlate vence nanizanih, ali drugače nabranih, so nosili toliko, kakor bi bili brez vrednosti. Za tem lepotičjem so nosili velike, umetno izdelane kipe bogov. Za njimi so v sprevodu vodili čudovito ozalj¬ šane živali raznih vrst. Vsi nosivci dragocenih reči so bili oblečeni v škrlat in okra¬ šeni z zlatim lepotičjem. Tudi vojaki, ki so se udeleževali slavnostnega sprevoda, so bili bogato okrašeni. Celo vjeti Judje so vzbujali zanimanje; njih pisana oprava pa je odvračala pozornost gledavcev od sestradanih postav in obrazov. Najbolj pa si se moral čuditi krasnim baldahinom, ki so bili za nosače skoro pretežki. Bili so po trikrat in štirikrat izbočeni, umetno izdelani in preprečeni s preprogami, vezenimi z zlatom in okrašeni z zlatim lepotičjem in slonovo kostjo. V vezeninah je bil tu upodobljen opustošen kraj, tam cele vrste ubitih vojakov; tu begunci, tam jetniki; -S- 71 -S- Med zmagoslavjem so odpeljali po starem običaju vojskovodja sovražnikov Simona Bar-Giora v ječo in ga tam obglavili 1 . Tit je vsekako imel pravico do zmagoslavja, ker si je bil prisvojil glavno mesto Jeruzalem, dasi Palestina še ni bila podjarmljena popol¬ noma. Trdnjave: Herodij ('HpcoSEfov), Maherunt (Ma/aipou?) in Masada 2 so bile namreč še pod oblastjo upornikov. Podjarmil naj bi jih sedanji cesarski namestnik v Palestini Lucilij Bas (Lucilius Bassus). Herodij premaga izlahka; dalj časa pa mora oblegati Maherunt; vendar se mu naposled posreči, vzeti tudi to mesto. Preden pa začne oblegati zadnjo trdnjavo, namreč Masado, umre. Naslednik Flavij Silva (Flavius Silva) dobi nalog, ukrotiti še Masado. V tej trdnjavi so se bili takoj v začetku vojske utaborili in do sedaj obdržali Sik ariji, katere je vodil Eleazar, sin Jajrijev, potomec Juda Galilejca. Obleganje je bilo silno težko in zamudno, ker je bila trdnjavica sezidana na visoki, silno strmi skali. A rimski premoči se je naposled vendarle morala ukloniti. Ko Eleazar vidi, da se več ne more ubraniti rimskemu naskoku, pregovori svoje privržence, da pomore najprvo vse svojce, potem pa da pokoljejo še drug drugega. Tako se res tudi zgodi. Ko dospo tu je bilo upodobljeno, kako rušijo stenolomi neizmerno visoke zidove in stolpe, tam, kako plezajo zmagovavci na utrjene nasipe; tu, kako trdosrčni vojaki mesarijo in koljejo ljudi, ki se ne morejo braniti, tam pa, kako gorijo templji, kako padajo kameni s podirajočih se hiš na nesrečne ljudi, tam zopet, kako napeljujejo vodo, da bi gasili strašen ogenj. Vse to so morali Judje izkusiti in pretrpeti. Celo neukim so bile slike dovolj umljive. Pri vsakem baldahinu je korakalo po nekaj voditeljev upora v tisti vrsti, kakor so bili vjeti. Za baldahini so vozili veliko bark, obloženih z bogatim judovskim plenom. Vse pa so prekosile svete posode iz jeruzalemskega templja, namreč silno dragocena zlata miza, zlati svetilnik posebne vrste, z deblom v sredi, spodaj pritrjenim, od katerega so se cepile na vsaki strani po tri veje, ki so nosile na konceh bronaste svetilke, vseh skupaj sedem . . . Nazadnje pa knjiga postave božje. Potem so nosili možje kip boginje Zmagovavke od zlata in slonove kosti. Za njim se je peljal Vespazian na slavnostnem vozu, za njim pa Tit in zraven njega je jahal na iskrem konju Domician, krasno oblečen. Slavnostni sprevod se pomika k Jupitrovemu terrlplju na Kapitolu. Ko dospč pred tempelj, se ustavijo, ker je tako veleval običaj, dokler ne naznani klicar, da je mrtev sovražni vojskovodja. Ko klicar naznani, daje mrtev Simon Bar-Giora, zažene množica veseli krik. Sedaj se začne slavnostna daritev. Ko Vespazian in Tit opravita daritev in odmolita predpisane molitve, se vrneta v svojo palačo . . . Vse mesto je praznovalo ta dan kot pravnik zahvale, da se je srečno dokon¬ čala vojska, da je nehala domača vojska, da se obeta blagovita bodočnost. 1 Bell. Iud. 7, 5—6. Dio Cass. 66, 7. Misliti moramo na mamertinsko ječo, ki je bila — kakor trdi Livij — ob »Forumu«. 2 Masado (mSD, gorska trdnjava) je bil utrdil že veliki duhovnik Jonatan. Herod Veliki jo je utrdil iznova. Bila je ob Mrtvem morju blizu zapadnega brega, ne daleč od Engadi. Danes je na tistem mestu vas Sebbeh, južno od Engadi. -1- 72 Rimljani v trdnjavo, opazijo šele, da so bivši obleganci vsi mrtvi. Tako je prešla zadnja zaslomba judovskih upornikov v roke Rimljanov 1 . Ko se je vdala Masada, je bilo samo še nekaj nemirov v Aleksan¬ driji in K ir eni. Aleksandrijski nemiri so povzročili, da so Rimljani zaprli Onijev tempelj v Leontopolju 2 . Usodo Palestine pa je že bil odločil poraz pri Masadi. Deželo je obdržal Vespazian kot zasebno last in jo razdelil v zakup na svoj račun. Samo 800 veteranom je dal v last po nekoliko zemljišča v Emavzu blizu Jeruzalema 3 . Davek dveh drahem na leto, katerega so morali Judje dosedaj plačevati svojemu templju 3 , so morali zanaprej oddajati templju kapitolskega Jupitra. Prebivavci Palestine so silno obubožali in njih število se je silno skrčilo v sedemletni vojski. Tudi niso več imeli domačih oblastnikov. Edino središče, ki jih je še družilo, je bila »postava«. Zato so jo v naslednji dobi izpolnovali zelo zvesto, v trdni nadi, da jih bode Jehova kmalu rešil rimskih oblastnikov. Se vedno so namreč pričakovali Mesija, ki bode popolnoma premagal Rimljane, ustanovil mogočno kraljestvo ter si podvrgel vse narode po svetu. f) Po rimsko-judovski vojski ( 70 — 100 ). Ko je Vespazian dobil nalog, naj ukroti uporne Jude, je postal ob enem samostojen cesarski namestnik v Palestini, ki se je tedaj ločila od Sirije. In ločena od Sirije je ostala Palestina tudi po kon¬ čani vojski. Postala je samostojna pokrajina in dobila ime Judeja. Ker je imela za posadko samo eno legijo 5 in še nekaj pomožnih čet, je bil njih vojni poveljnik ob enem cesarski namestnik v pokrajini. Iz raznih zgodovinskih poročil moramo sklepati, da so imeli cesarski na¬ mestniki te dobe pretorsko dostojanstvo. Šele pozneje, bržčas od ce¬ sarja Hadriana naprej, koso poslali Rimljani še drugo legijo 0 v Judejo in ni bil legijski legat ob enem tudi cesarski namestnik, so upravljali pokrajino možje konzulskega dostojanstva. Niso nam pa znani vsi cesarski namestniki te dobe. Vemo namreč samo za nekatera imena. Prve tri, ki so bili v Judeji že za rimsko-judovske vojske (70—73 po Kr.), smo imenovali že v prejšnjem odstavku. Bili so namreč: 1. Sekst Vetulen Cereal (Sextus Vettulenus Cerealis). Vodil je med obleganjem Jeruzalema peto legijo. Po odhodu Titovem je ostal v Judeji kot načelnik posadke, torej desete legije in njej prideljenih pomožnih čet. Odstopajoč je izročil poveljništvo Luciliju Basu. 7 1 Bell. tud. 7, 9. 1, kjer se kot smrtni dan masadske posadke navaja 15. Ksan- tikos (Nizan, april), torej judovska Velika noč. 2 Bell. Iud. 7, 10—n. — 3 Bell. Iud. 7, 6. 6. — 4 Prim. Mat. 17, 23 — 26. 5 Leg X. Fretensis. 0 Leg. VI. Ferrata. 1 Bell. Iud. 7, 6. 1. -I- 73 -S* 2. Lucilij Bas (Lucilius Bassus) je premagal in osvojil trdnjavi Herodij in Maherunt. Umrl je kot cesarski namestnik. 1 — Pod njim je služil prokurator L. Laberij Maksim (L. Laberius Maximus). 2 3. L. Flavij Silva (L. Flavius Silva Nonius Bassus) je osvojil trdnjavo Masado. L. 81. po Kr. je postal konzul. 4. M. Salviden (M. Salvidenus) krog 1. 80 po Kr. Pod Domici- anorn je bil prokonzul v Bitiniji. 5. Kn. Pompej Longin (Cn, Pompeius Longinus) 1 . 86. po Kr. 6. Atik (Atticus) krog 1 . 107 po Kr. V dveh fragmentih Hegezi- povih, katera nam je ohranil cerkveni zgodopisec Evzebij, se poroča, da je drugi jeruzalemski škof Simeon umrl kot mučenik pod cesarjem Trajanom in namestnikom A tikom. 3 7. Kv. Pompej Falkon (Ou. Pompeius Falco) krog leta 107 ss. Znan je iz pisem Plinija ml. 4 5 * 8. Tiberian (Tiberianus) krog 1 . 114. 6 9. Luzij Kviet (Lusius Ouietus), krog 117 po Kr. Prej je bil vojskovodja v Mezopotamiji, kjer je zatrl judovski upor. 0 Odstavil ga je cesar Hadrian in kmalu potem ga je dal umoriti. 7 10. Tinej Ruf (Tineius Rufus), 1. 132 po Kr. Ko se je uprl Bar- Koheba, je bil Ruf cesarski namestnik v Judeji. 8 Da bi se upor zatrl, je bil poslan v Judejo tudi tedanji sirski cesarski namestnik Publicij Marcel (Publicius Marcellus). 11. Julij Sever (Iulius Severus) 1. 135 po Kr. — Šele njemu se je posrečilo udušiti zadnji judovski upor. Poslan je bil v Judejo iz Britanije, kjer je bil dotlej cesarski namestnik. 12. V zapisnik cesarskih namestnikov Judeje spada tudi KI. Pa- tern Klemencian (Claudius Paternus Clementianus), 0 ki je bil pro¬ kurator in namestovavec umrlega ali odpoklicanega cesarskega namest¬ nika. Ne vemo pa dobe njegovemu službovanju. 1 Bell. Iud. 7, 8. I. 2 Bell. Iud. 7, 6. 6. 3 Euseb. Hist. eccl. III., 32, ’Etu Tpatavoo Kataapo? v.od bna.HY.ob 'Airr/oO, ibid. III., 32, 6: ’Era ’AttoioO too Otto v.v-ob. V kroniki Evzebijevi se stavi ta dogodek v 10. leto Trajanovo (107 po Kr.) — Čudno je za Atika zaznamo¬ vanje : bnailV-Og, ko so vendar drugi cesarski namestniki to službo tistikrat oprav¬ ljali pred konzulatom. — Prim. o Simeonu str. 77 s. 4 Epist. I., 23; IV., 27; VII., 22; IX., 15. 5 Janez Malalas (ed. Dindorf pg. 273) navaja neko pismo, katero je pisal Ti¬ berian, namestnik »Palestine prve (!)«, Trajanu, ko se je mudil v Antiohiji, 1 . 114 po Kr. Tiberian stavi v pismu cesarju pred oči, da kristjani nespametno kar sami hite v mučeništvo, in prosi za navodila, kako naj se vede. Vsled tega ukaže Trajan njemu in vsem drugim oblastnijam po cesarstvu, naj nehajo preganjati kristjane. “ Euseb. Hist. eccl. IV., 2. 5. 7 Dio Cass. 69, 2. 8 Euseb. Hist. eccl. IV., 6. I. " Corp. Inscr. Lat. t. III. n. 5776. -S- 74 Prestolnica cesarskega namestnika je bila, kot že prej pod prokuratorji, Cezareja, imenitno pristanišče, katero je bil sezidal Herod Veliki. Vespazian jo je spremenil v rimsko kolonijo, 1 ki se je uradno imenovala: Colonia prirna Flavia Augusta Caesarensis ali Caesarea. — Jeruzalem je bil tako razdejan, da si prišleci niti misliti niso mogli, da so tam kdaj bivali ljudje 2 . V tej dobi je bilo mesto samo rimski ostrog, v katerem je bila utaborjena deseta legija. Kako je Vespazian sicer uredil deželo in mesta, ne moremo na¬ tančneje določiti, ker ne dostaje poročil. Da je v Judeji ustanovil vo¬ jaško kolonijo Emavs, smo zgoraj 3 povedali. V Samariji se je po¬ vzdignila Flavia N e a polis 4 na mestu sela, katero imenuje Jožef Flavij 5 6 Maborta ali Mamorta v neposrednji bližini starega Sihema, radi česar se navadno istoveti s Sibemom. V dobi poznejših cesarjev je bila Flavia Neapolis med največjimi mesti Palestine. Prebivalci mesta so bili večinoma neverniki. Na denarjih, kovanih v tem mestu za cesarja Hadriana in pozneje, nahajamo vpodobljeno goro Garizim (DTlj Taptijiv ali Tap^etv) in na njenem vrhu tempelj, posvečen po spo¬ ročilu Damascija 8 vsevišnjemu Jovu. — V dobi Nervovi ali Trajanovi je bila sezidana Kapitoliada (Capitolias) v Deseteromestju. — Ha- drian je pozidal Elijo (Aelia) na mestu Jeruzalema, kar bomo še po¬ sebej opisali pozneje. Vse bolj pa je vplivalo razdejanje Jeruzalema na domače in zlasti versko življenje judovskega ljudstva. Ni bilo več sinedrija 7 , ne več daritev 8 ; to sta dejstvi, ki sta korenito predrugačili življenje Judov. V sinedriju se je bila ohranila zadnja trohica politiške svobode in ž njo tudi zadnji ostanek moči, katero so imeli veliki duhovniki, ki so bili na čelu sinedriju. Ker so pa prenehale tudi daritve, je jasno, da so izgubili veljavo v javnem življenju z velikim duhovnikom tudi navadni duhovniki. Sicer jim je ljudstvo še dajalo običajne davščine. Samo davščine za 1 Plinius H. N. V., 13, 69: »Stratonis turris, eadem Caesarea, ab Herode rege condita, nune colonia prima Flavia a Vespasiano imperatore deducta«. 2 Bell. Iud. 7 , 1, 1 : Tov S' ožAAov auavta ttjs TtoAecog TcsptjfoAov o(jxwc; £^w|jiaAcaav ol uaxaauauxovTss wc; |j.Y)8e k&tzgz ocx,Y]t)7jvai m'axtv av exi n a- paa^eTv xotc; TtpoasArtobaiv. s Prim. str. 72. 4 Prim. str. 9 s. in Iustin. Apol. I. c. 1: ! Atco /.ao'Jiac Nea$ itoAemg xfj? SupEa; IlakauraVT)?. 5 Bell. Iud. 4, 8. 1. 6 Damscij v Focijevi Biblioteki cod. 242 ed. Bekker pg. 345 b: ev (p A tog ojacrcou aytwxaxov Eepov. 7 Šota IX., n. 8 Iustin. Dial. c. Tryph. c. 40. 46. -I- 75 -3- vzdržavanje templja in službe božje so odpravili rabini 1 . Vendar so v tej dobi duhovniki izgubili prejšnjo veljavo. Bili so sedaj samo še spomeniki preteklih časov, ki so polagoma razpadali. Za Saduceji in duhovniki so nastopili dedščino Farizeji in Rabini. Ze dvesto let so se Rabini pripravljali na ta preobrat in res so imeli sedaj že skoraj vso moč v narodu. To pa je bila posle¬ dica razdejanja jeruzalemskega mesta. Središče rabinskega delovanja po razdejanju Jeruzalema je bilo zlasti v Jamniji. (Jabni). Tu je deloval prva desetletja po razdejanju templja Rabin Johanan ben Sakkai; proti koncu prvega in v za¬ četku drugega stoletja Rabin Gamaliel II., krog katerega se je družil velik krog učenjakov. Najimenitnejša sovrstnika Gamalielova sta bila R. Jozua ben Hananja in R. Eliezer, sin Hirkanov. Poslednji je bival v Lidi (Lydda). Mlajši vrstniki in učenci teh mož so bili R. Iz m a el, R. A kiha in R. Tar fon. Na drugem mestu bodemo o njih še izpregovorili. Ti možje z mnogimi tovariši in učenci so z veliko vnemo razla¬ gali postavo in so bili sodniki narodu. Upali so namreč, da bode Bog odvzel izvoljenemu ljudstvu ponižanje, da ga bode rešil zatiravcev, in da bode zopet nastopila doba, ko bode mogoče sezidati tempelj in kot prej vršiti službo božjo. In ljudstvo jih je poslušalo in storilo vse, karkoli so mu ukazali. Imelo jih je za postavne sodnike v verskih in posvetnih zadevah. Največje veljave je bilo proti koncu prvega in v začetku drugega stoletja po Kr. sodišče v Jamniji. Bilo je to sodišče zbor učenjakov, ki je imel skoro tako veljavo kot nekdanji sine dr ij. Ali je imel ta sodni zbor kaj pravic, podeljenih mu od Rimljanov, ne vemo; to pa je gotovo, da je bil v tej dobi najvišji sodni zbor izraelski. Še celo glede števila prisednikov je menda posnemal nekdanji sinedrij. Vsaj nekje v Talmudu 2 je govor o »72 starejšinah«. Sodil pa je kot nek¬ danji sinedrij v verskih, meščanskih in kazenskih zadevah. 3 Gorečnost za vero in postavo očakov pa je netilo upanje na slavno prihodnost izvoljenega ljudstva. To se vidi že pred rimsko vojsko, še bolj pa po strašni nesreči, ki je doletela Jude. Prepričamo se o tem iz dveh apokalips, ki sta nastali v tej dobi, namreč iz apokalipse Ba- ruhove in Ezrove. Upanje na slavno prihodnost je gnalo Jude tudi v boj. Tako je bilo pod Neronom; drugače ni bilo tudi v tej dobi. 1 Sekalim VIII. 8: S ek ali m (davek dveh drahem, prim. IV. Kralj. 12, 4 in Mat. 17, 23—26) in Bikkurim (novina poljskih sadežev) se plačuje, če stoji tem¬ pelj; desetina od žita in desetina živine in prvorojeni od živali pa se oddajajo, naj tempelj stoji ali ne. 2 Sebahim I., 3 idr. 3 Origenes, Epistola ad Africanum § 14. -*- 76 Hh Pod Flavijevci (Vespazian, Tit, Domician, do 1. 96. po Kr.) sicer ne nahajamo večjih nemirov, dasi je bilo zanje dovolj resnih vzrokov. Tako je bila n. pr. zapoved 1 , nekdanji tempeljski davek plačevati ka- pitoljskemu Jupitru v Rim, hudo razžaljenje judovskega verskega čuta. In ta žalitev se je ponavljala od leta do leta. Zlasti pod Domicianom se je iztirjaval ta davek posebno strogo 2 . Tudi sicer se je kazal Domi¬ cian kot odločen nasprotnik Judov; zato je strogo prepovedal, da ne sme postati Jud noben nevernik 3 . Da je po razdejanju Jeruzalema preganjal Jude že Vespazian, poroča Evzebij Cezarejski 4 , sklicujoč se na Hegezipa. Vsi trije Flavi¬ jevci 5 pa so ukazali poiskati in pomoriti vse Jude iz Davidovega rodu, da se pokonča ta rod, od katerega je izvoljeno ljudstvo pričakovalo rešitve. Davidovci in sorodniki Jezusovi so se bili ohranili v Nazaretu in okolici čez 100 let. Tja so bili namreč pribežali, ker jih je preganjal Herod Veliki. Sele v judovski vojski, ko so bežali jeruzalemski krist¬ jani v Pelo in v Havran, so se preselili tudi Davidovci v druge kraje, zlasti v Kohabo v Siriji, ki je postala nazarejska naselbina. Epifanij 6 priča, da so jeruzalemski beguni 1. 70. v celih tropah pribežali v Ga¬ lilejo, od koder so pregnali Nazarejce. Ko pa je začel Domician pre¬ ganjati kristjane, torej krog 1. 86. po Kr., sta živela v lepi svoji domo¬ vini še dva nečaka Juda Tadeja, bratranca Kristusovega. Izdali so jih sosedje in neki odpadnik po imenu Jokat jih je poslal v Rim krvoloč¬ nemu trinogu. Ko pa spozna Domician iz žuljev na rokah, da sta pri- prosta poljedelca, jih izpusti, češ, da mu ne moreta biti nevarna. Bila sta precej premožna, zakaj njuno premoženje so takrat cenili na 9000 denarjev, po naše na okroglih 6000 K. 7 Tudi sv. Janez Evangelist, bržkone tudi sorodnik Jezusov, je občutil jezo trinogovo. V Rimu ga je dal vreči v posodo z vrelim oljem 8 ; ker mu pa ta kopelj ni škodila, marveč ga je še pomladila in pokrepčala, ga je poslal cesar v pre¬ gnanstvo na otok Patmos. Če so bili pod Domicianom v Palestini tudi politiški nemiri, ni gotovo. Če so bili, niso mogli biti posebno hudi, ker nam stari pisa¬ telji ne poročajo nič gotovega o njih. Veliko hujši pa so bili nemiri Judov pod Trajanom in Hadrianom, prvi zunaj Judeje, drugi pa v sami Judeji. 1 Prim. str. 72. 2 Sueton. Domitian. 12. 3 Dio Cass. 67, 14. 4 H. E. III., 12: OuEanaatavov |jl£xx rij v xd>v IepoaoAiSfratv aXwacv udvxag TCUg ano yevoug Aa[I'to.ava^rjTEtallai npocrraljai, pijtcrc&v xe 'louSafotg aCiihg £7. xauxrjg 6uoy[x6v ETto^irjtBjvai x?jg atxtag. 5 Prim. prejšnjo opombo in glede Domiciana H. E. III., 19—20. G Haer. 30. n. 7 H. E. III., 15, 26. 8 Tertulian de praescr. c. 36. -S- 77 -S~ g) Vojne pod Trajanom (115—117). Da bi se popolnem zavaroval pred vsako vstajo, katero bi mogli povzročiti potomci Davidovi, je ukazal cesar Trajan 1 1. 106. pomoriti vse moške potomce Davidove in vse sorodnike Jezusa Nazaretskega. Cesarjev ukaz so spolnili natanko. Tedaj so križali tudi 120letnega Simeona, bratranca Jezusovega in drugega jeruzalemskega škofa, zad¬ njega sorodnika Jezusovega. Smehljajoč se, je umrl sveti starček na križu, kakor največji »Sin Davidov«. 2 1 Evzeb. H. E. III., 32, 3—4. 2 »V Jeruzalemu praznik sv. Simeona, mučenca in škofa, o katerem se poroča, da je bil sin Kleofov in sorodnik Jezusov po mesu. Za Jakobom, »bratom« Go¬ spodovim, je postal škof jeruzalemski in je umrl mučeniške smrti pod cesarjem Trajanom, star 120 let«. Tako naznanja rimski martirologij njegov praznik dne 18. febr. Ni sicer po¬ polnem gotovo, je li evangeljski »Simon Zelot« ali Gorečnik isti kot Simeon, drugi jeruzalemski škof, kar trdita Hegezip in za njim Evzebij Cezarejski. Gotovo pa je da je bil sorodnik Jezusov. Stari pisatelji sporočajo o njem tole: Simon se je rodil nekaj let prej kot Jezus Kristus. Postal je učenec Gospodov in ga je spremljal s stariši, brati in sestrami od kraja do kraja. Ker je vedno spremljal kot zvest učenec svojega Gospoda, si ga je Jezus izbral za »učenca«. Bil je torej priča vseh njegovih čudežev. Brez dvoma se mu je tudi po vstajenju pri¬ kazal, kot drugim učencem in sorodnikom. Gotovo je bil tudi navzoč pri vnebohodu Gospodovem, in ko je na binkoštni praznik prišel sv. Duh nad apostole, je bil tudi on deležen njegovih milosti. Ko so se apostoli po božjem navdihnjenju razšli po raznih krajih, oznanjat sv. evangelij, je ostal Simeon nad 20 let v Jeruzalemu, v pomoč bratu Jakobu, prvemu jeruzalemskemu škofu. Ko pa so Judje 1. 62. Jakoba umorili, so mu apo¬ stoli izbrali za naslednika Simeona. Kot škof je deloval Simeon celih 45 let po zgledu »dobrega pastirja« z besedo in dejanjem. Kmalu, ko je bil nastopil škofovsko službo, so došli z vojsko Rimljani v sv. deželo. Vespazian je oblegal Jeruzalem, Tit pa ga je razdejal. Narodno judovsko svetišče, krasni Jehovov tempelj, o katerem so menili, da ne more razpasti, je zgorel, da ni ostal kamen na kamenu, kakor je bil napovedal Kristus. Preden je bila zadela ta strašna nesreča mesto in tempelj, ti bežal je Simeon po Gospodovem ukazu (Mat. 24, 16) z jeruzalemskimi kristjani »v gore«, v Pelo, malo mesto v Basanu onostran Jordana, in se je vrnil v porušeno mesto šele 1. 73. po Kr. Tu so ga čakale sedaj velike skrbi in težave. Pa prenaša jih potrpežljivo in srčno. Nikdar ne krene od poti pravice, in naj ima opraviti z nevernimi Judi ali s trdovratnimi kristjani. Kot srčen čuvaj resnice se bori stanovitno z judovsko-krščanskimi ločinami Nazarejcev in Ebionitov, dokler ne umre 120 let star mučeniške smrti pod Trajanom, ki je jel preganjati vse potomce Davidove po Palestini in Siriji. Trajan se je bil namreč prepričal, da so še vedno pričakovali Judje posvetnega, politiškega Zveličarja. Res se je kmalu vzdignil oni »sin laži« in namišljeni Mesija, Simon bar Koheba, ki Je povzročil popolno pogubo rodu Davidovega in vsega izraelskega ljudstva. Tudi starega Simeona, Kleofovega sina, izdajo kot potomca Davidovega in kot privrženca Jezusa Nazaretskega. Pripeljejo ga pred sodnji stol cesarskega na¬ mestnika Atika, ki ga ukaže več dni zapored strašno bičati in naposled križati. -S- 78 -I* V zadnjih letih življenja (114—117) je imel Trajan vedno mnogo opraviti z nemiri na vzhodu cesarstva. Ko pa si je 1. 115. osvajal Mezopotamijo, začeli so Judje v Egiptu in Kireni upor proti nejudovskim rojakom. Zdelo seje, kakor bi jih kak neviden duh silil k uporu. * 1 Upor se je prihodnjega leta (116. po Kr.) tako razširil, daje bil podoben pravi vojski. Rimski cesarski namestnik v Egiptu, M. Rutilij Lup (M. Rutilius Lupus), ni bil kos Judom. Ti so namreč premagali »Helene« in so jih zapodili v Aleksandrijo. Tu, v glavnem mestu, pa so bili Grki v večini. Zato se vzdignejo zoper Jude in jih mnogo pomore. Se huje kot Grki v Aleksandriji pa so Judje divjali v Kireni. Kako grozovito so postopali z nejudovskimi sosedi, nam pripoveduje Dio Kasij: Morili so jih, jedli njih meso, mazali se ž njih krvjo, sekali in žagali so jih na dva ali več kosov in jih metali pred divje zveri, da so jih žrle. Umorili so jih tistikrat baje 220.000. 2 Četudi je morda kaj pretirala živa domišljija pisateljeva, se iz poročila da ven¬ darle z gotovostjo sklepati, kako obsežen in mogočen je bil ta upor. Voditelja kirenejskih Judov — proglasili so ga kraljem — imenuje Evzebij L u k u a, Dio Kasij pa Andreja. 3 Da bi ukrotil upornike, pošlje Trajan enega najboljših vojsko¬ vodij: Marcija Turbona (Q. Marcius Turbo Fronto Publicius Se- verus), ki je postal pozneje cesarski namestnik v Mavretaniji, Panoniji in Daciji in naposled celo načelnik cesarske telesne straže (praefectus praetorio). Vojna je trajala dolgo. Po mnogih hudih bitkah je vendar ukrotil upornike, pobivši mnogo Judov ne le iz Kirene, ampak tudi iz Egipta, ki so se bili pridružili svojemu kralju Lukuu. 4 Upor seje razširil tudi na otok Kip er. Pod vodstvom nekega Artemiona so tamošnji Judje posnemali zgled kirenejskih sovernikov Smehljajoč se, umre mladeniško-čili očak 1. 107. na sramotnem lesu križa, kateremu pa je bil odvzel sramoto Zveličar sveta. (Prim. Dr. Heim, Unser Herr Jezus von Nazareth der Menschensohn, Bachem v Kolinu, 2. izd., str. 491 ss.) — Primeri tudi stran 73. 1 Euseb. Hist. eccl. IV., 2 : 'Ev x£ ydp ’AXe^avSp£ta xai xjj Xot7tJj Alyu7txM xod Ttpoašxt z.axa Kupvjvrjv uja7t£p utc o 7tvs'jpaxo£ §£tvou xtvd? zal axaai(i>5ou laga imena za »lažnik«, ali »lažnivi prerok«, z ozirom na slab izid njegovega nastopa . 1 Priimek Koheba ali Barkoheba so mu dali, ker se podobno glasi kot Koziba in Barkoziba. Pravo ime tega upornika pa se je ohranilo na denarjih, ki imajo ime po nekem Simonu iz te dobe. Gotovo je ta Simon voditelj upora, ki pa se imenuje Barko¬ heba. Denarji, ki so bili kovani v prvem letu upora, imajo naslov: »Simon, knez izraelski« pyos'), denarji iz drugega leta pa samo ime: »Simon« (pyDS'). Na nekaterih novcih je upodobljena zvezda nad templjem. Razen denarjev s Simonovim imenom so se ohranili iz prvega leta upora še denarji z napisom: Eleazar duhov¬ nik n D n "ny/X). Odtod sklepamo, da sta tistikrat bila na čelu upora dva moža: knez Simon in duhovnik Eleazar. Iz drugega leta ustanka se ne nahajajo z Eleazarjevim imenom nobeni novci več. Ker so tolmačili prerokbo Bileamovo, namreč zvezdo, vzhajajočo iz Jakoba , 2 o Barkozibu, so ga brezdvomno imeli za Mesija. Pa saj ni čuda, ko ga je bil za takega proglasil najimenitnejši pismouk tiste dobe, R. Akiba . 3 Kakor v dobi Vespazianovi, so menili Judje tudi sedaj, da je prišel čas, ko bodo po prerokbah starih prerokov otresli rimski jarem in ustanovili mogočno mesijansko kraljestvo. — To je tudi razlog, da se kristjani prav nič niso marali družiti z Barkohebo in njegovimi uporniki. Rajši so se dali mučiti in moriti, kakor da bi se bili družili z Barkohebom in njegovimi vstajniki . 4 Upor se je naglo širil po vsej Palestini. Kjerkoli so bile trd¬ njave, gradovi, podzemeljske jame ali rovi, povsod so se zbirali bo¬ jevniki za domače šege in navade pa za ljubo prostost. Izogibali pa so se večjih bitek, le v manjših oddelkih so hodili ropat iz svojih skrivališč in nadlegovat vsakogar, ki se jim ni hotel pridružiti. Zasedli so brezdvomno tudi Jeruzalem. Ali so takoj začeli iznova zidati tem¬ pelj, kar zatrjujejo krščanski viri , 5 ni dognano. O voj e vanju ne vemo skoro ničesar. Ko se je vojna pričela, je bil cesarski namestnik v Judeji Tinej Ruf. Ker upornikom ni bil kos, se je upor razširil po vsej "deželi in celo daleč črez meje pale- 1 Razlaga 2TO, kar pomenja lažnik, se nahaja šele v Midraš Eha rabbati. 2 Num. 24, 7. 3 Prim. opombo 4. na prejšnji strani. 4 Iustin. Apol. I., 31: ,,Kal yce.fi Iv tij) vov evY| pisvtp 'Iouoaouj) TOAlpij) ^cepyi(,'/i^ac,, o x?j q 'louoatmv aTtoaraaem? «PZ Y IY£ tY )S’ XpiaTtavoijc; povoug et$ Seivac, st pij dcpvoovto Trjaoov tov Xptaxiv xai pkaa^rjiJtotsv, žue^susv 5 t 7 taYeai) , at“. — Evzeb. Chron. II., 168 ss: «Qui dux rebellionis [udaeorum erat Phochebas, multos e Christianis diversis suppliciis affecit, quia nolebant procedere oum 1II0 ad pugnam contra Romanos«. 5 Prim. sv. Janez Krizostom, Oratio adv. Iudaeos V., 10; Nicefor, Ecel. hist. Bi-, 24; Chronicon paschale I., 474. Lesar, Uvod v biblijske zgodbe N. Z. 6 82 li¬ stinske. Upornikom so se pridružili še razni drugi sumljivi nemirneži, tako, da je bil naposled »skoro ves svet po koncu.« 1 Le z največjim naporom so mogli Rimljani zadušiti upor. Morali so privesti v Pale¬ stino nebrojno vojakov iz drugih pokrajin in poslati tja najboljše voj¬ skovodje . 2 Tudi cesarski namestnik Sirije Publicij M ar cel je hitel Tineju Rufu na pomoč. Potrebno je bilo celo, poklicati iz daljne Bri¬ tanije vrhovnega poveljnika J ul i j a Severa, kateremu se je naposled posrečilo, zadušiti vstanek. Kako se je v tem času godilo glavnemu mestu Jeruzalemu, se za gotovo ne da določiti. Trditi pa se sme, da se glavni boji niso vršili krog Jeruzalema, dasi so bili uporniki pregnali iz mesta rimsko posadko, ki pa se je kmalu zopet nazaj povrnila. Mnogi cerkveni očetje katerim ne nasprotuje judovska tradicija, pa vendar jasno pričajo, da je Hadrian pri tej priliki porušil oni del Jeruzalema, ki je bil še ostal po rimsko-judovski vojski in da je s plugom preoral prostor, kjer je nekdaj stalo mesto, ali — kakor poročajo drugi viri — samo tempeljski prostor , 3 4 v znamenje, da hoče zidati novo mesto. Zadnje pribežališče Barkohebovo in njegovih privržencev je bila močna trdnjava Bet-ter , 1 menda današnji Bettir, tri nre jugozapadno 1 Dio Cass. 69, 13: ,,riaaYjg d); efoeiv ouvoupivt)? žirt xoiSx(j> xfj? otxou[jL£VYj;“. 2 Dio Cass. 1 . c.: ,,Toug y.paxtaxous xaiv axpaxY)ywv 6 ’ASpiav6g žit’ auxou; £7X£[J/JeV.“ 3 Prim. Mišna Taanit, IV., 6, kjer se navaja pet nesreč, ki so se zgodile 17. Tammus-a in pet nezgod v 9. dan Ab-a. Glede zadnjih nesreč je Citati: »V 9. dan Ab-a se je primerilo našim očetom, da niso mogli vstopiti v obljubljeno deželo, da je bil tempelj razdejan prvič in drugič, da je podlegel Beter in da je bil Jeruzalem s plugom preoran«. — Isto poroča sv. Hieronim, sklicujoč se na judovsko tradicijo (ad Zachar. 8, 19) : »In quinto mense, qui apud Latinos appellatur Augustus, quum propter exploratores terrae sanctae seditio orta esset in populo, jussi sunt montem non ascendere, sed per quadraginta annos longis ad terram sanctam circuire dis- pendiis, ut exceptis duobus, Caleb et Iosue, omnes in solitudine caderent. In hoc mense et a Nabucliodonosor et multa post saecula a Tito et Vespasiano templum Ierosolymis incensum est atque destructum; capta urbs Bethel (čitaj: Bether), ad quam multa millia confugerant Iudaeorum ; aratum templum in ignominiam gentis oppressae a T. Annio (beri: Tinnio) Rufo«. — Da bi bili Jeruzalem s plugom pre¬ orali v znamenje opustošenja, ni verjetno, ker je Hadrian nameraval zidati novo mesto. Verjetnejše je torej, da je prostor preoral v znamenje, da hoče zidati novo mesto. S ceremonijo preoranja so ali podrta mesta opustošili, ali pa zidanje pri¬ čenjali. Ceremonija je bila namreč v obeh slučajih enaka. (Prim. Servius ad Virgil. Aeneid. IV., 212: »Cum conderetur nova civitas, aratrum adhibitum, ut eodem ritu quo condita subvertatur«. 4 Ime mesta piše Evzebij (Hist. eccl. IV., 6: BJSHHjp (accus. BHHhrjpa), ali po drugih rokopisih BiJKBjp, BvjlKhrjp, ar. inri’2, Bethther. — Glede lege prim. Evzebija ( 1 . c.): „Te>v TepoaoLjjimv o\> acpoopa rcoppu) Si£axu)aa“. -S- 83 -3- od Jeruzalema. Branila se je skoro celo leto. Naposled se mora vdati v 18. letu Hadrianovem (134—135 po Kr.), po rabinski tradiciji 9. Ab-a. 1 Tudi Barkohebo, povzročitelja nespametnega upora, »zadene zaslužena kazen«. 2 Podrobnejših gotovih poročil, kako so Rimljani mesto oblegali in so si je naposled osvojili, nimamo. Značilno pa je za Barkoheba, da je dal umoriti svojega strica R. Eleazarja, češ, da je zvezan s sovraž¬ nikom. Rimljani pa so umorili več Rabinov. Poznejša poročila nava¬ jajo zlasti deset Rabinov, ki so umrli mučeniške smrti, med njimi tudi znani R. A ki b a. 3 * Strašno pa je, kar pripoveduje Dio Kasij * in zlasti poznejši ju¬ dovski viri. Ko so si Rimljani mesto osvojili, so pomorili 10.000 Judov, 1000 pa so jih vjeli. V treh in pol letih, ko je trajal upor, je bilo razdejanih 50 trdnjav in do 1000 drugih večjih selišč. 580.000 Izra¬ elcev je pokončala vojska. Vsa Palestina je bila opustošena, tako da so hijene in volkovi kar v tropah prihajali v mesta in vasi. Jetnike so nečuveno zasramovali in naposled pod Abrahamovo terebinto pri Hebronu po Srebrnjaku (šeklu) razprodali v suženjstvo. Vsled te zmage so legije Hadriana drugič pozdravile kot im¬ peratorja — cesarja. Vojskovodja Julij Sever je bil odlikovan z »ornamenta triumphalia«. 5 Tudi častniki in drugi vojaki so dobili običajne odlike. Z glavnim mestom Jeruzalemom seje sedaj zgodilo, kar je Hadrian nameraval že pred vojno. Spremenil ga je v rimsko kolonijo z imenom: Aelia Capitolina. In da bi mesto ostalo neverniško za vselej, je izgnal iz njega vse Jude ter pod smrtno kaznijo prepovedal, da se ne sme tam noben Jud več naseliti. 0 Naselilo pa se je tam po cesarjevi volji mnogo neverniških kolonistov. Uradno ime novousta¬ novljenega mesta je bilo: Colonia Aelia Capitolina. Pisatelji je 1 Prim. op. 3. str. 82. 2 Evzebij.. Hist. eccl. IV., 6. 3 Po bab. Berachoth 61 b so Rimljani mučili R. Akiba, trgajoč mu z želez¬ nimi grebeni meso z života. On pa je molil medtem molitev (Semag) in ko J e , po predpisu, za besedico inN (e h a d) (Deut. 6. 4) dolgo postal, je izdihnil svojo dušo. Tedaj se je slišal glas z neba: »Blagor ti, R. Akiba, da si izdihnil dušo pri: hhad«. 4 69, 14. 5 Corona aurea, toga picta, tirnica palmata, scipio eburneus itd. “Justin. A pol. L, 47: ,,"Oxt Se cpuXaaa£Tai ucp’ ojjuov Stc (1)5 pvjSeic; žv a vi:Ji y£VY]T£U, zal atavaros žara too zataHapjlavopivou TooSalou etatovro; w pWtat, azpi[ 3 d>$ štuaTaaUe. 41 •— Tertulian, Apologet, c. 21: „Quibus nec ad- venarum iure terram patriam saltem vestigio salutare conceditur“. — Hieronymus 111 Ierem. 18, 15: »Nullus Iudaeorum terram quondam et urbem sanctam ingredi ,e Ste permittitur«. Lesar, Uvod v biblijske zgodbe N. Z. 6 * -I- 84 ~i~ imenujejo navadno le: Aelia. Upravljalo se je mesto kot druge rimske kolonije, ni pa imelo »ius italicum «. 1 Samo po sebi se ume, da je dal Hadrian v Eliji sezidati tudi običajne javne stavbe: državna vladna poslopja, stebrišča ali hodišča itd . 2 Ob južnih mestnih vratih, proti Betlehemu, je bil vzidan marmornat prešič, v znamenje, da mestu go¬ spodujejo Rimljani . 3 Na mestu nekdanjega judovskega templja je dal Hadrian sezidati nov tempelj, posvečen kapiteljskemu Jupitru . 4 V templju je bila postavljena tudi soha Hadrianova . 5 Na denarjih se nahajajo kot mestna božanstva razven Jupitra še: Bah, Serapis, Astarta, Dios- kura. Astartino svetišče je stalo na Golgoti ali Kalvariji nad Gospo¬ dovim grobom , 6 kjer je dal pozneje cesar Konstantin V. sezidati cerkev božjega groba. Drugo poročilo pa trdi , 7 da je Hadricin sezidal Jupitrov tempelj nad Jezusovim grobom, Venerin tempelj pa na kraju, kjer je stal križ Jezusov. Pa tudi drugače je skušal Hadrian zatreti judovsko vero. Pre¬ povedal je Judom obrezo. Sele cesar Antonin Pij jim jo je zopet dovolil. Prepovedal je Hadrian dalje, da se ne sme praznovati sobota in da se Judje ne smejo učiti Mozesove postave. Ni čuda torej, če čujemo že zopet pod Antonin o m Pijem o krvavem vstanku, kate¬ rega je moral zatreti z vojaško silo . 8 Potem pa so se vrnili Judom mirnejši časi. Farizeji in Rabini so zopet dobili veliko moč in ljud¬ stvo se je razvijalo v mejah, katere mu je bil začrtal Vespazian. Oropani politične samostojnosti so se družili edino krog »postave«, katero so gojili in izpolnjevali z vso vnemo in natančnostjo. Tako pa so se seveda zopet čimdalje bolj ločili od drugih narodov, kakor so bili tudi prvotno po volji božji tujci med neverniki. Niso pa izgubili upanja, da jim bode še kdaj mogoče zasnovati v sveti deželi politično 1 Ulpian. Digest. L., 15, i, 6: »In Palaestina duae fuerunt coloniae, Caesari- ensis et Aelia Capitolina, sed neutra ius Italicum habet«. 2 Chronicon paschale I. 474 navaja: Ta Suo STjpoata zal to D-earpov zal to StoSszaituAov to itplv ovopa^opevov ava^a-Upo’: zal ty]v zoSpav. 3 Hieron. chron. ad ann. Abr. 2152: »Aelia ab Aelio Hadriano condita, et in fronte eius portae, qua Bethleem egredimur, sus sculptus in marmore signiticans Romanae potestati subiacere Iudaeos. 4 Dio Cass. 69, 12. 5 Hieron. Comment. in les. 2, 9: »Ubi quondam erat templum et religio dei, ibi Hadriani statua et loviš idolum collocatum est«. 6 Eusebius, Vita Constantini, III., 26. 1 Hieron., Epist. 58. ad Paulinum c. 3: »Ab Hadriani temporibus usque ad imperium Constantini per annos circiter centum octoginta in loco resurrectionis simulacrum loviš, in crucis rupe statua ex marmore Veneris a gentibus posita co- lebatur«. 8 Capitolin. Antoninus Pius c. 5 : »Iudaeos rebellantes contudit per praesides ac legatos«. -S- 85 -S* samostojnost, čeprav se niso smeli bližati Jeruzalemu. Šele sedaj se je docela izpolnila prerokba Gospodova, da bodo Jeruzalem teptali pogani, dokler se ne izpolnijo časi poganov. 1 Šele sedaj so prav čutili Judje globoki pomen pretresljive »Žalostne pesmi« Jeremijeve: 2 * * * * * »Kako prazno stoji mesto, ki je prej bilo polno ljudstva. Kakor vdova je postala gospa narodov; kraljica dežel je podvržena davku. Joka se in joka po noči in solze ji teko po licih; izmed vseh njenih ljubih ni nikogar, ki bi jo tolažil. Vsi nekdanji prijatelji jo zaničujejo in postali so ji sovražniki . . . Pota na Sion žalujejo, ker ni nikogar, ki bi prišel k praznovanju. Vsa njena vrata so podrta; njeni duhovniki zdihujejo, njene device niso okrašene in sama je vtopljena v britkosti. Sovražniki so ji postali poglavarji, njeni zoprniki so obogateli, ker jo je Gospod obsodil zaradi obilnosti njenih pregreh . . . Izginila je od sionske hčere vsa lepota; njeni poglavarji so postali kakor ovni, ki ne najdejo paše in hodijo oslabljeni pred poganjačem. Roko je sovražnik iztegnil po vseh zakladih judovskega ljudstva. Jeruzalem žaluje, ker vidi, da so se vrinili v njegovo svetišče narodi, zastran katerih si zapovedal, da naj ne hodijo v tvoj tempelj . . . Sklenil je Gospod podreti zidovje sionske hčere; potegnil je vrv in roke ni umaknil od pokončanja. Predzidje je v solzah in tudi zidovje v žalovanju . . . Zato je žalostno naše srce, zato so otemnele naše oči, zavoljo sionske gore, ker je zapuščena; lisice se sprehajajo po njej«. Še v četrtem stoletju je bilo Judom dovoljeno, le enkrat v letu, v dan, ko je bil Jeruzalem porušen (9. Ab-a), priti v mesto in na pro¬ storu nekdanjega templja opraviti žalostnice. S pretresljivimi besedami opisuje sv. Hieronim, 8 kako so Judje v pomilovanja vrednih gručah 1 Prim. Luk. 21, 24. 2 Prim. »Žalostno pes.« 1, I—12; 2, 8; 5, 17. 18. 3 Ad Sophon. 1, 15. sq.: »Usque ad praesenten diem perfidi coloni post inter- fectionem servorum et ad extremum Filii Dei excepto planetu prohibentur ingredi Ierusalem, et, ut ruinam suae eis flere liceat civitatis, pretio redimunt, ut, qui quon- dam emerant sanguinem Christi, ema.pt lacrymas suas et ne fletus quidem eis gra- tuitus sit. Videas in die, quo capta est a Romanis et diruta Jerusalem, venire po- pulum lugubrem confluere decrepitas mulierculas et senes pannis annisque obsitos, m corporibus et in habitu suo iram Domini demonstrantes. Congregatur turba mi- serorum; et patibulo Domini coruscante ac radiante avaataaei eius, de Oliveti monte quoque crucis fulgente vexillo, plangere ruinas templi sui populum miserum e t tamen non esse miserabilem: adhuc fletus in genis et livida brachia et sparsi cnnes, et miles mercedem postulat, ut illis flere plus liceat. Et dubitat aliquis, quum haec videat, de die tribulationis et angustiae, de die calamitatis et miseriae, de die tenebrarum et caliginis, de die nebulae et turbinis, de die tubae et clangoris ? Habent e nim et in luctu tubas et iuxta prophetiam vox solemnitatis versa est in planctum. Ululant super cineres sanctuarii et super altare destructum et super civitates quon- dam munitas et super excelsos angulos templi, de quibus quondam Iacobum fratrem Domini praecipitaverunt. prihajali isti dan v Jeruzalem, da so tam opravljali svoje žalostinke in kako so z denarjem podkupavali rimske stražarje, da so smeli dalj časa postajati na mestu žalovanja. In še dandanes hodijo Judje ob petkih jokat in molit pod zi¬ dovje tempeljsko. Močno staro zidovje se ponosno dviga kvišku na onem mestu, kjer se strinjata Morija pa Sionska gora. Vidi se zidovju, da se je ohranilo iz starodavnih časov. Ob zidu je nekaka ulica, kakih 30 metrov dolga in kakih 5 metrov široka. Tu je videti ob petkih popoldne vse polno ljudi. Ob zidu stoje večinoma stari Judje, z dol¬ gimi suknjami in običajnimi kapami; nekateri se naslanjajo na zid. V rokah imajo kako knjigo, ali pa tudi nič; obrnjeni so proti zidu in glasno molijo, vzdihujejo, jokajo in se priklanjajo in gibljejo s svojimi životi. 1 2 Tu torej Judje še vedno jokajo zaradi razdejanega templja, zaradi podrtih mestnih zidov, zaradi slavnih mož, ki so poginili, zaradi du¬ hovnikov, ki so padli; tu prosijo Boga usmiljenja, da bi se Sion zopet povzdignil in Jeruzalem zbral svoje otroke. To se pač več ne bode zgodilo, ker pozemsko kraljestvo Da¬ vidovo in Izraelovo je pokopano za vselej. Na kamenitih razvalinah Jeruzalema pa se je dvignilo duhovno kraljestvo Izraelovo, nebeški Jeruzalem, kateremu je bil zemeljski Jeruzalem znamenita predpodoba. Zemeljski jeruzalemski kralji in poglavarji so morali izginiti s površja zemlje, da je mogel v neminljivi slavi nastopiti večno kraljestvo kralj pravice in svetosti, kralj, ki bode vladal in pasel svojo ljudstvo vekomaj. Odstopiti je moral zemeljski veliki duhovnik, porušiti se je moralo zemeljsko svetišče, da je mogel nastopiti službo večni veliki duhovnik po redu Melhizedekovem in s predrago svojo krvjo odpreti vsem in vsakemu svetišče milosti. Zavrgel in raz¬ kropil je Bog čutno svoje ljudstvo, da si je mogel Gospod vzre¬ diti in vzgojiti med vsemi narodi in jeziki duhovno ljudstvo, katero vodi iz dežele suženjstva in greha kot nebeški Jezus v deželo miru in pokoja 3 — pravo, duhovno ljudstvo Abrahamovo in Izraelovo. Iz žalostnih razvalin podrtega mesta in porušenega templja je vzklilo novo življenje. Sinagoga je umrla vsled starosti. Njen prestol pa je zasedlo pravomočno izvoljeno kraljevsko Dete, dejalo si krono na glavo in vzelo v roko kraljevsko žezlo. Drugačna, bolj vzvišena žgavna daritev, kot daritve živali, gori od tedaj v Jehovovem templju 3 : Nedolžno Jagnje božje leži od tedaj na oltarju. Taka je bila volja Naj višjega. 1 Prim. dr. Fr. Lampe, Jeruzalemski romar, str. 153 ss. 2 Prim. Hebr. 3, 7: 4, 7 in Ps. 94, 8. 3 Prim. Hebr. 9, 12. III. Versko-nravno stanje judovskega ljudstva ob Kristusovem času. f ' versko-nravnem obziru se je bilo pri Judih po prihodu iz babi¬ lonske sužnosti obrnilo marsikaj na bolje, kakor je bilo v prejšnjih časih. Marsikaj seje bilo pa tudi poslabšalo; in ne¬ varnost, da bode v prihodnosti še slabše, je bila velika. Dobro v versko-nravnem stanju ljudstva je bilo pred vsemi to, daje bilo hudo nagnjenje do malikovavst v a zatrto do cela. To pregreho zoper glavne resnice judovske vere opazujemo med Judi v prejšnjih dobah pogostem. V Kristusovi dobi je ta pregreha izginila docela. Povzročilo pa je to premembo deloma hudo trpljenje v asir¬ skem in babilonskem suženjstvu in opominjevanje in svarjenje gorečih prerokov Daniela in Ezehiela, deloma pa hude vojske navdušenih Ma¬ kabejcev zoper brezbožno trinoštvo sirskih kraljev, zlasti Antioha Epi- fana in njegovih vojskovodjev. Dalje so se bili verski nazori ljudstva v mnogih točkah izči¬ stili in izjasnili. Tempelj je bil Judom svet kraj, prava hiša božja, četudi ni bilo v njem več skrinje zaveze, četudi ni sijala nad njo »šehina«, četudi veliki duhovnik ni več imel daru prerokovanja, in četudi so bili pre¬ roki odmrli ter je bilo nehalo prerokovanje. Tudi žrtve ali daritve so cenili drugače kot prej; pazili so nam¬ reč zlasti na njih pomen. Ravno tako je bila javna služba božja dobro urejena in seje obhajala spodobno. Jutranja in večerna daritev se je skrbno opravljala. Sobota se je praznovala zvesto in goreče. Veliki prazniki so se praznovali navdušeno in z velikim slavljena. Udeleževalo se jih je mnogo božjepotnikov iz vseh pokrajin sv. dežele. Celo dobro urejene zasebne pobožnosti so se obhajale vsak dan po posameznih družinah in hišah. Poznavanje »postave« sta -I- 88 * •Sr - gojili šola in sinagoga, življenje po postavi pa sinedrij in drugi sodni zbori. Vse to je pospeševalo vero in nravnost. Oviralo pa je versko življenje, ker so bili odmrli preroki, ki so bili močna podpora versko-nravnemu življenju v Starem zakonu. Zadnji prerok Malahija (krog 450 pr. Kr.) je napovedal še predhodnika Mesijevega, zatem pa so umolknili preroški glasovi. Tako je bilo pre¬ puščeno judovsko versko-nravno življenje — seve ne glede na božjo previdnost — natornemu razvitku. Zato pa je bila nevarnost za vero velika. S tem je bila v zvezi druga okoliščina: nastopili so namreč na¬ mesto prerokov in deloma tudi namesto duhovnikov pismouki ali pismarji. Pismouki bi bili morali ohraniti pravi pomen »postave« in prerokeb ter ga izročiti potomcem s poukom v šolah in sinagogah. Pa žal, da so le preradi pozabljali na to svojo nalogo, da so samo¬ voljno postopali s postavo, ji primešavali svoje izmišljotine ali jih celo stavili nad postavo. To je zlo »človeških postav«, nad katerim se Zveličar tako britko pritožuje 1 , ker so Judje, opustivši zapovedi božje, izpolnjevali te »človeške postave«. Tretja usodna okoliščina, ki je ovirala versko-nravno življenje med Judi, je bilo zmanjšanje časti in veljave velikega duhovnika. Od Onija III. dalje, katerega je pod Antiohom Epifanom 1. 175 pr. Kr. izpodrinil brat Jazon, je bilo ustavljeno zakonito nasledstvo velikih duhovnikov. Sirski kralji so od tedaj naprej oddajali službo velikega duhovnika tistemu, ki je več ponudil zanjo. Tudi ni bilo v korist do¬ stojanstvu velikega duhovnika, da se je pod Hazmonejcem Simonom ta služba pa politiška vladarska oblast dedno združila veni osebi 3 . Še bolj pa so ponižali to dostojanstvo Herod in Rimljani, ki so kar svojevoljno odstavljali in nastavljali velike duhovnike. Najhujše zlo za versko-nravno življenje med Judi pa je bilo stran¬ karstvo, zlasti stranki Farizejev in Saducejev, ki zaznamujete dve nasprotni smeri judovskih nazorov ob Kristusovem času. 0 tem bomo v naslednjem podrobneje razpravljali in sicer naj- prvo o nekaterih okoliščinah, ki so pospeševale, versko-nravno življenje, potem pa o nekaterih okoliščinah, ki so je ovirale. A. Kaj je pospeševalo versko-nravno življenje? 1. Služba božja v templju. Tempelj, v katerem je nastopil veliki duhovnik po redu Melhize- dekovem 3 , Jezus Kristus, sta sezidala Zorobabel in Ezdra. Posvečen 1 Prim. Mat. 23, 4. — 2 I. Mak. 13, 14; 14, 41. (Prim. str. 21.) 3 Ps. 109, 4. Prim. Hebr. 5, 6; 6, 20; 7, 1 ss. -t- 89 -S- je bil v 6. letu Darijevem (516 pr. Kr.), dne 3. Adarja 1 . Povečal in olepšal pa ga je v 18. letu vladanja (15/16 pr. Kr.) Herold Veliki 2 . Navajajo ga kot sedmi svetovni čudež. Že v začetku evangeljskih zgodeb se vrše razni dogodki v Zoro- babel-Herodovem templju. Tu preživi presv. Devica otroška leta; tu zažiga Zaharija kadilo, ko se mu prikaže angelj, oznanjujoč, da dobi sina v visoki starosti; tu »postavijo pred Gospoda« Sina božjega 40. dan po rojstvu; tu dopolni Marija, njegova mati, postavo o »očišče¬ vanju«; tu sedi 12letni Jezus sredi učenikov, ki se čudijo njegovemu umu in njegovim odgovorom; z nad tempeljskega visokega slemena pahnejo sina Alfejevega, Jakoba, da prejme mučeniško krono. Tempelj je bil izraelskemu ljudstvu središče narodnega življenja. Po Mozesovi postavi ni smel noben Jud drugde darovati in praznovati zapovedanih glavnih praznikov, kot v templju. Zato se je moralo ljud¬ stvo v celoti v gotovih časih zbirati v templju, v svetišču Gospodovem. Tako pa so se Judje drug drugemu bližali »v vežah Gospodovih«, med seboj se spoznavali; čutili se kot otroke enega Očeta, kot brate ene velike družine. In tako so stopali v ozadje sebični nameni posameznih rodov: pri istem Bogu, v isti hiši božji se je morala pri vseh vzbujati skupna navdušenost za Jehova, skupna ljubezen za nebeškega Kralja m domovino. Zato pa je tudi politična samostojnost tega naroda prenehala šele na ožganih razvalinah njegovega svetišča. Se dandanes verujejo orto¬ doksni Judje, da bi dosegli politično samostojnost in ustanovili mesi¬ jansko kraljestvo, če bi si iznova sezidali svetišče v Jeruzalemu. Zato gledajo v spravni dan solznih oči proti mestu, kjer je nekdaj stal tem¬ pelj, in prosijo usmiljenja za »hišo božjo«. Ker smo opisali tempelj že drugde 3 , postavimo sem, kar piše o »pozemeljskem svetišču« Stare zaveze sv. apostol Pavel v pismu do Hebrejcev 4 . Govori sicer samo o sv. šatoru, dasiravno ima pred očmi tudi tempelj, ker je bil tempelj urejen prav po vzorcu sv. šatora. »Na¬ rejen je bil prvi šator (prvi del sv. šatora), v katerem so bili svečniki in miza, in posvečeni kruhi in temu se pravi: Sveto (Svetišče) 5 . Za drugim pregrinjalom (t. j. za pregrinjalom, ki je ločilo obadva predela, Svetišče od Presvetišča) pa je šator, (t. j. drugi predel sv. šatora), ka¬ teremu se pravi: Naj svetejše (Presvetišče), v katerem je zlata ka- divnica 0 , in skrinja zaveze, okovana od vseh strani z zlatom. V njej 1 I. Ezdr. 6, 15 ss. 2 Antiq. 15. 11 sqq; Bell. Iud. 5, 5. Prim. str. 15. 3 Prim. str. 15 ss. — 4 9, 1—15. — 5 Kadivni oltar je izpuščen. 3 Zlata kadivnica je bila pravzaprav v Svetišču, in le veliki spravni dan so Se je posluževali v Presvetišču. Prim. Lev. 16, 12. -S- 90 je zlati vrč z mano in Aronova palica, katera je bila ozelenela, in tabli zaveze 1 . Nad skrinjo zaveze sta bila častitljiva Kerubina, katera sta (s perotmi) obsenčevala pokrov sprave 2 . . . Ko so bile tako narejene te reči, so sicer v prvi šator vedno hodili duhovniki, kadar so opravljali službo darovanja. V drugi šator pa gre le enkrat v letu samo veliki duhovnik, pa ne brez krvi, katero daruje za svoje grehe in ljudstva. S tem je hotel sv. Duh dati na znanje, da še ni odprta pot v (nebeško) svetišče, dokler stoji poprejšnji šator (Stara zaveza). To je podoba sedanjega (krščanskega) časa. Po njej se darujejo darovi in klavščine, katere pa ne morejo, kar vest zadeva, storiti popolnega tistega, kateri opravlja službo samo z jedmi in pijačami in z mnogimi umivanji in opravičbami mesa, naloženimi do časa poprave 3 4 . Kristus pa je pri¬ stopil kot veliki duhovnik prihodnjih dobrot skozi višji in veliko boljši šator, kateri ni narejen z roko, t. j., ne tega vstvarjenja; tudi ne s krvjo kozlov ali juncev, temuč je šel z lastno krvjo enkrat v svetišče in je našel večno odrešenje*. Zakaj če kri kozlov in juncev in po¬ treseni juničin pepel posveti omadeževane v telesno očiščenje, koliko bolj bo kri Kristusova, kateri je dal samega sebe Bogu brez madeža, očistila našo vest od mrtvih del, da bomo služili živemu Bogu! In zato je srednik Novega zakona . . .« Kakor je imel tempelj tri oddelke: Dvor, Svetišče in Presve- tišče, tako so bili tudi svečeniki ločeni v tri vrste: levite, duhov¬ nike in velike duhovnike. Leviti so opravljali službo le na Dvoru, duhovniki tudi v Svetišču in samo veliki duhovniki v Presvetišču. 1 V Salomonovem času sta bili v skrinji zaveze samo tabli zaveze (III. Kr. 8, 9). Kakor trdi sv. Pavel na našem mestu (Hebr. 9, 4. 5), sta bili tam tudi Aro- nova palica in posoda z mano. To navidezno nasprotstvo izgine, če trdimo, da go¬ vori sv. Pavel glede te točke o dobi pred Salomonom, ali pa, da je njegovo poro¬ čilo tako umevati, da sta bili Aronova palica in posoda z mano shranjeni na onem kraju, kakor skrinja zaveze. 2 Pokrov skrinje zaveze se imenuje »pokrov sprave« ali »sedež milosti«, ker je znad njega govoril z Mozesom Bog sam, vedno pripravljen k usmiljenju in spravi. (Prim. Exod. 25, 22). 3 Ker je zemeljski šator le pomenljiva podoba, se opravljajo v njem tudi po¬ menljive daritve, katere same na sebi nimajo nobene opravičujoče, posvečujoče moči za Jude. Njih služba božja je namreč le v spolnovanju jedilnih postav (Lev. 11), zapovedanih umivanj ali očiščevanj (Exod. 29, 4; Num. 8, 7) in takih šeg, katere opravičujejo le po vnanjem, pred svetom; po notranjem pa nimajo nobene vrednosti, ker ne morejo človeka storiti Bogu dopadljivega in so imele veljavnost le do »pol¬ nosti časov«, namreč do Kristusa. 4 Kristus je s svojo smrtjo odrešil ves človeški rod, pridobivši mu dobrote prihodnjega življenja. Potem pa je šel enkrat za vselej v nebesa, kjer ni daroval živalske krvi, ampak zasluženje svoje smrti. S tem pa je zagotovil odrešenje, ka¬ tero obsega, časno in večno življenje. -S- 91 Vsakdanjo službo božjo v templju so oskrbovali svečeniki raz¬ deljeni v 24 vrsta; vsaka vrsta je opravljala službo en teden. Menjavale so se v soboto. Odstopajoča vrsta je opravila še običajno jutranjo daritev in dodatno sobotno daritev (pr. Num. 28, 9—10); na¬ stopajoča pa je darovala večerno daritev in premenila ogledne kruhe L Tri velike praznike (Velika noč, Binkošti in praznik šatorov) so bile v službi vse 24 vrste skupaj. — Vsak tedenski oddelek pa je bil raz¬ vrščen v 5—9 p o d o d d e 1 ko v, ki so opravljali službo poprečno vsak po en dan. Če je bilo manj pododdelkov kot sedem, so nekateri služili po dva dni; če jih je bilo več kot sedem, sta nekatere dni nastopila po dva pododdelka. Ni pa misliti, da so vsi duhovniki dotičnih pod¬ oddelkov prišli do opravil v templju, ampak samo nekateri, ki so se za dotično opravilo določili po žrebu 1 2 . Kakor duhovniki so bili tudi leviti razvrščeni v 24 vrst, ki so se menjavale vsak teden. Vzporedno s to razdelitvijo duhovnikov in levitov pa je bilo tudi ljudstvo razdeljeno v 24 službenih vrsta (rvhptfp) in vsak teden je pri¬ hajala pred obličje Gospodovo samo po ena vrsta kot zastopnica vsega ljudstva. Imenovala se je 402*? (zastopnica, Standmannschaft, viri sta- tionarii). Ni pa bilo potrebno, da bi se bila morala dotična vrsta zbrati vsa v Jeruzalemu. Zadostovalo je, če se je sešla k službi božji v do¬ mači sinagogi; v Jeruzalem pa so odšli samo nekateri zastopniki, da so »stali« pred obličjem božjim, ko so se opravljale daritve. Duhovniki so v službi nosili posebno službeno obleko: 1. D'p?5p, t. j. kratke, samo ledja in stegna pokrivajoče gače iz bisa (tankega belega platna). Vrhu gač 2. mn?, dolgo, do tal segajočo haljo z ozkimi rokavi, tudi iz bisa. To haljo so 3. prepasavali z dol¬ gim pisanim pasom tSJpR, tudi iz bisa, pa prepleten z bagrenimi, škr- latastimi pa višnjevimi okraski. Glavo so si pokrivali 4. z njnjp, po¬ krivalom, podobnim turbanu 3 . Črevlji se ne navajajo nikjer; sklepati smemo torej, da so duhovniki opravljali službo bosi. Bela obleka je zaznamovala čistost; zato se je zahtevala od du¬ hovnika treznost in levitiška čistost. Tisti čas, ko so bili v službi, niso smeli piti vina in sploh nobene vpijanljive pijače 4 . Kdor ni bil levitiško čist, ni smel prestopiti praga svetega »Dvora«. Celo tisti, ki so bili levitiško čisti, so se morali rituelno izkopati, preden so nastopili službo. Razen tega so si morali umiti še roke in noge 1 Prim. 11 . Chron. 23, 4, 8 in II. Reg. 11, 5. 9. 2 Prim. Luk. I, 5. 3 Prim. o duhovniški obleki Ezech. 44, 17—19; Exod. 28, 40—43; 39, 27 — 29 m obširni popis pri Jožefu Flaviju Antiq. III., 7, 1 —3. 4 Lev. 10, 8 — n; Ezech. 44, 21. -S- 92 -§- v bronastem morju ii’3, ki je bilo na prostem med svetiščem in žgav- nim oltarjem. Daritve, katerih se je darovalo vsak dan mnogo, so bile dvojne: javne in zasebne. Prve so se darovale v imenu ljudstva in oskr¬ bovale zato na ljudske stroške, zlasti iz davščine, katero je plačeval vsak odrasli Izraelec templju, namreč dve drahmi'. Druge so naročali zasebniki iz najrazličniših vzrokov in o raznih prilikah. Obojne daritve, javne in zasebne, ločimo v naslednje tri glavne vrste: 1. Zgavne daritve; darovana žival se je morala vsa na oltarju sežgati. 2. Daritve za grehe in zadolženja. Namen jim je bil, grešnika spraviti z Bogom. Pri teh daritvah so sežgali samo mastnino; druge dele so dobili duhovniki. 3. Mirovne daritve (trpati' ’n?s). Z njimi so zahvaljevali Boga za prejete dobrote, ali ga prosili novih dobrot. Mastnino so tudi pri teh daritvah sežgali; drugo meso pa so použili pri veselem daritvenem obedu darovavec z družino in duhovniki 2 . — Največ se je seveda darovalo raznih zasebnih daritev. Govoreč o javni službi božji, se zanimljemo zlasti za javne daritve in med temi seveda v prvi vrsti za vsakdanjo žgavno daritev, ki je bila najimenitniši del javne službe božje. Z vsakdanjo žgavno daritvijo so Izraelci častili in molili Boga. Ker moramo Boga moliti in častiti neprenehoma, zato ni smela žgavna daritev nikdar nehati. Vsako jutro in vsak večer so torej darovali po eno jagnje, ki je gorelo celi dan, oziroma celo noč. Zato se je ime¬ novala ta daritev Tpnn nb]) ali samo Tpnn, t. j. večna daritev (juge sacrificium). Opustiti se ni smela nikdar. Ko je bil 1. 70. po Kr. Jeru¬ zalem že davno obkoljen od Rimljanov in je v mestu že gospodarila najhujša lakota, se je vendar še redovito opravljala vsakdanja jutranja in večerna daritev. Ko pa so 17. julija morale prenehati vse daritve 3 , so ta žalostni dogodek prištevali največjim nesrečam. Natančniše določbe glede vsakdanje jutranje in večerne daritve pa so bile naslednje 4 : Zjutraj in zvečer seje moralo darovati v žgavni daritvi po eno brezmadežno enoletno jagnje moškega spola. Doda¬ jali so vsakokrat kot jedivno daritev 1 / 10 »efe« lepe pšenične moke, pomočene s ] / 4 »hina« dobrega namiznega olja, kot pitno daritev pa 1 / i »hina« vina. — Jutranjo daritev so opravljali zarana; večerno 1 Prim. Mat. 17, 23—26. Prim. tudi Exod 30, 13; II. Chron. 24, 6; Neh. 10, 33. Antiq. XVIII., 9, Bell. iud. 8, 6. Philo, De victimis § 3. ed. Mangey II., 224 sqq. 2 Lev. 1—7. 3 Prim. str. 67. 4 Exod. 29, 38 — 42 ; Num. 28, 3 — 8. po svetopisemskem izrazu D’pn, t. j. v mraku. V poznejši dobi pa so opravljali večerno daritev že krog 3. popoldne 1 . V zvezi z vsakdanjo žgavno daritvijo občine se je vsak dan darovala tudi jedivna daritev velikega duhovnika. Če primerjamo Lev. 6, 12—16 in Lev. 2, 5 — 6 je moral veliki duhovnik vsak dan zjutraj in zvečer darovati posebno jedivno daritev 2 . Daroval je i/io »efe« moke, eno polovico zjutraj, drugo pa zvečer. Moko so zmešali z oljem, jo gnetli in napravili hlebčke, katere so spekli, je z oljem polili in potem darovali. Razen teh daritev so morali duhovniki vsak dan opraviti tudi še kadivno daritev na kadivnem oltarju pa oskrbeti razsvetljavo na sedmerorokem svečniku. Kadivna daritev seje morala opraviti zjutraj in zvečer (Exod. 30, 7—8) in sicer zjutraj pred žgavno darit¬ vijo, zvečer pa za njo. Tudi pri svečniku so imeli duhovniki opraviti zjutraj in zvečer. Zjutraj so osnažili svetilke in jih iznova napolnili z oljem. Pustili so čez dan goreti eno ali več svetilk (Jožef Flavij pravi, da tri). Zvečer so prižgali še drugih šest ali štiri, ker so po noči morale vse goreti 3 . Službo božjo sta poviševala tudi glasba in petje. Ko se je bila darovala žgavna daritev, so leviti zapeli in udarili na strune; dva duhovnika pa sta zatrobila na srebrne trobente 4 . Med petjem in glasbo je zbrano ljudstvo molilo in častilo Boga. Krasno in ob enem poetiško nam opisuje tempeljsko službo božjo Modri Sirah 6 , imajoč pred očmi velikega duhovnika Simona, Onijevega sina: »Kadar je šel k svetemu oltarju, je razsvetlil vse Svetišče. Ko je prejemal darove iz rok duhovnov in stal sam pri oltarju, krog njega pa njegovi bratje, je bil kakor vsajena cedra na libanonski gori, in vsi Aronovi sinovi so stali okoli njega v svoji časti kakor palmove veje. Gospodove darove pa so držali v rokah pred zbranimi Izraelci. In ko je pri oltarju opravljal svojo službo, da bi dokončal daritev najvišjega Kralja, je stegnil svojo roko po pitnem daru, in je daroval kri grozdja: 1 To se vidi iz Antiq. 14, 4. "3: Alg XY]g fjpepag, up on xe xal n epi IvatTjV 6 p a v, kpoopyooVTWV era xou (ikopou. Zato so hodili Izraelci tudi ob 9. uri, t. j. ob 3. popoldne v tempelj molit, ali so v tem času molili doma. Prim. Dej. ap. 3, I ; io, 3. 30. — Prim. tudi Jos. contra Apion. II., 8 (ed. Bekker p. 239): Mane etiam aperto templo oportebat facientes traditas hostias introire et meridie rursus dum clauderetur templum. 2 Prim. Hebr. 7, 27 in Antiq. 3, 10. 7: ©tlel S’ 6 Eepeijg (= veliki duhovnik) tI&v tStuiv dvodoipatuiv, xai Slg iz.daTTjg Yjpepag xouxo noiet, dAeupov eAacoj pepappevov xai ueurjfog čnvrjoei jlpa^aa’ . .. xoa elg pev ecrav daaapaiv xou dkeupou, xouxou Se to p£v Yjpi.au upuit xo S’ £xepov SeOorjg iracpžpet X(j> Tcopt. 3 Exod. 30, 7—8; II. Chron. 13, 11. 4 II. Chron. 29, 26—28; Ntim. io, i. 2. 10. — 5 Eccli. 50, 12--21. ♦I- 94 izlil jo je na tla pri oltarju v dišavo božjo najvišjemu poglavarju. Tedaj so Aronovi sinovi vpili in z dolgimi trobentami trobili in dajali slišati velik glas, da bi se Bog spomnil ljudstva. Tedaj je palo vse ljudstvo z obrazom na tla, da je molilo Gospoda svojega Boga in prosilo vse¬ mogočnega, visokega Boga. In pevci psaljmov so ga poveličevali s svojimi glasovi, in v veliki hiši je bilo polno prijetnega glasu. In ljud¬ stvo je v molitvah prosilo Gospoda Najvišjega, dokler ni bilo dokon¬ čano češčenje Gospodovo in dokler niso dokončali svoje službe h Jutranja služba božja se je končavala z duhovniškim blagoslo¬ vom. Duhovnik, ki je imel nalogo, da izreče blagoslov, se je umil, stopil pred tempelj in zapel proti vzhodu obrnjen globoko sklonjen nad izraelskim ljudstvom »Aronov blagoslov«: »Blagoslovi te Bog in te varuj! Pokaži ti Gospod svoj obraz in se te usmili! Večni obrni k 1 Precej natančen opi.s jutranje službe božje nahajamo tudi v »Mišni«, v od¬ stavku Tam id. Ker se opi.s očividno naslanja na ustno izročilo, ga tu v glavnih potezah v pojasnitev povedanega priobčujemo: Na vse zgodaj, še preden se je začelo daniti, so šli nekateri duhovniki, ki so prenočili v templju, s svojim načelnikom pogledat, če je pripravljeno vse potrebno za daritev. Medtem vstanejo tudi drugi v templju bivajoči duhovniki, se izkopljejo in v posebni dvorani oblečejo v sveta oblačila. Nog si iz spoštovanja do templja ne obujejo. Potem se zbero v dvorani ob Ksistu (liškath hagazith), da si s srečka- njem razdele posamna opravila (prim. Luk. i, 9), n. pr.: kdo naj snaži oltar, kd'o naj škropi kri, kdo naj deli blagoslov itd. Ko dosp6 v tempelj še leviti in tempeljski čuvaji, napolnijo z vodo umivavnico od medi ali bronasto morje, ki je bilo blizu žgav- nega oltarja. Pri bronastem morju se umije en duhovnik, ki potem takoj odgrne veli¬ kansko zaveso pred Svetiščem, odpre vrata k Svetišču in tempeljskim Dvorom. Sedaj osnažijo žgavni oltar in nalože nanj iznova drv. Na oltarju je moral vedno goreti ogenj in nikdar ni smel ugasniti. Dvakrat je pal na drva naravnost z neba: »In glej ogenj je šinil od Gospoda (iz svetlega oblaka, v katerem je bil Gospod pričujoč) in je použil žgavno daritev in mastnino, ki je bila na oltarju« (Lev. 9, 24). — Sveti ogenj je gorel namreč na oltarju do preselitve Judov v babilonsko suženjstvo. Duhovniki, ki so bili ravno takrat v službi v templju, so ogenj vzeli z oltarja in ga na skrivnem spravili v globokem praznem vodnjaku, v katerem se je ob deževju nabirala kap¬ nica. Kraj je ostal neznan vsem drugim Judom. Ko pa so se povrnili Judje iz suženjstva in ko so si sezidali nov tempelj in oltar, je poslal Nehemija iskat skriti sv. ogenj vnuke tistih duhovnikov, ki so ga bili skrili. Ti so šli, pa niso našli ognja, ampak blato ali gosto lužo. »In ukazal jim je zajeti in prinesti. In darove, ki so bili položeni, je ukazal Nehemija poškropiti s tisto vodo, in drva, in kar je bilo položeno nanje. Ko se je to zgodilo, in je prišel čas, da je solnce posvetilo, katero je bilo poprej za oblakom, se je užgal velik ogenj, tako da so se vsi čudili. (Prim. II. Mak. 1, 19—23 in 2, 10). Ko so leviti osnažili in pripravili žgavni oltar, pridejo v tempelj tudi godci in pevci še pred dnem. Čuvaj na tempeljskem stolpu da znamenje, da se je zdanilo. Leviti pripeljejo jagnje — mladega ovna. Duhovnik položi nanj obe roki; s tem prenese nanj grehe vsega ljudstva ter ga zakolje na severni strani oltarja. Drug duhovnik pa prestreže kri ter jo meša, da se ne strdi, marveč da se more ž njo škropiti. Medtem pridejo tebi svoj obraz in ti podeli svoj mir 1 !« Ime božje je izgovoril prav po črkah (torej mri’, ne ’jnx). Posamezne besede je pel zategnjeno, podobno našemu »Ite missa est«. Verniki pa so odgovorili »Amen« in potem se razšli. Podobno kot zjutraj se je obhajala služba božja tudi zvečer. Vendar se je morala večerna kadivna daritev opraviti za žgavno da¬ ritvijo 2 . Tudi svetilke sedmerorokega svečnika se zvečer niso snažile, ampak samo prižgale. Ti dve vsakdanji javni daritvi sta bili glavni del in podlaga vseh bogoslužbenih del v templju. Darovali so jih na opisani način tudi o vseh sobotah in praznikih. Seveda pa so o teh dneh dodajali še druge javne daritve. V soboto so dodali dve enoletni moški jagnjeti brez graje kot žgavno daritev in dve desetinki »efe« pšenične moke z oljem pokropljene v jedivno daritev in pitne darove. Za sobotno da¬ ritev se je torej darovalo toliko, kot za vsakdanjo jutranjo in večerno daritev skupaj 3 . Se več daritev so dodajali o praznikih 4 . O Veliki noči n. pr. so darovali skozi sedem dni vsak dan kot žgavni dar: štirje duhovniki v tempelj: prvi gre iskat kadivnico, katero so bili položili prejšnji večer na kadivni oltar v Svetišču; drugi gre snažit svetilke sedmerorokega svečnika. Luč ni smela nikdar v vseh ugasniti. Po dnevi je gorela samo ena, ali, kakor trdi Jožef Flavij, tri svetilke, po noči pa vseh sedem. Tretji duhovnik nabere v posodo oglja z žgavnega oltarja; četrti pa prinese seboj mero kadila. Ko prinese prvi du¬ hovnik iz Svetišča kadivnico, jo napolnijo z ogljem z žgavnega oltarja in na kadiv- nem oltarju v Svetišču zažgo na žerjavici kadilo, ki povzroča mnogo dima in raz¬ širja močno in prijetno vonjavo. Duhovnik poškropi potem s krvjo žgavni oltar, na kateri je naložil razsekano ovnovo meso. Plamen použije prasketajoč meso ob solnč- nem vzhodu. Duhovniki glasno moleč spremljajo pomenljivi obred; Jehova pa mi¬ lostno gleda na daritev in prošnjo svojega ljudstva. Ko polože na žgavni oltar še predpisani jedivni dar s pecivom velikega du¬ hovnika in ukazani pitni dar, se oglasi močna godba in petje levitov, prepevajočih psaljme. Peli so pri jutranji daritvi: v nedeljo ps. 24; v ponedeljek ps. 48; v torek ps. 82; v sredo ps. 94; v četrtek ps. 81 ; v petek ps. 93; v soboto ps. 92. — Psalj- terij je bil razdeljen v 5 knjig: I. ps. I—41; 2. ps. 42—72; 3. ps. 73-89; 4. ps. 90—106; 5. ps. 107 — 150. — Psaljmi 113—118 so se imenovali Hallel in so jih pre¬ pevali o Mlajih, o Binkoštih, o prazniku Posvečenja templja, najslovesniše pa o Sa- torskem prazniku med razsvetjavo templja in o Veliki noči. O Satorskem prazniku so mahali med petjem z vejami, da je kar šumelo po templju. O Veliki noči so prepevali Hallel med klanjem velikonočnih jagnjet v templju, pa doma med veliko¬ nočno večerjo. (Prim. Mat. 26, 30; Mark. 14, 26: »Ko so izpeli zahvalno pesem, so šli na Oljisko goro«), — 15 s topnih psaljmov so prepevali na 15 stopnicah dvora duhovnikov. 1 Gl. Num. 6, 23—26. — • 2 Prim str. 93. — 3 Prim. str. 92. 4 Num. 28, 9—10. Philo, De victimis § 3 (Mang. II., 239): Tat? Se £pS6|i,ai; 't-utAaaiagei tov tchv cepetov apti>p.ov. — Jos. Antiq. 3, io. 1: Kata Se ž^SSjrrjV "tJl-iipav, fjTip oajl^ata uaAecrat, Suo acpa^ouat, tov au tov Tpottov [epoupyouvTes. -3-96-3- dva junca, enega ovna, sedem letnih jagnjet brez graje s primernimi jedivnimi in pitnimi daritvami in povrh še enega kozla kot daritev za grehe 1 . Binkoštni praznik, ki je trajal samo en dan, so se darovale iste daritve kot posamne dni velikonočnega praznika 2 . V praznik ša- torov, s katerim so končavali žetev in trgatev, so darovali še veliko več daritev. Prvi dan so darovali v žgavno daritev 13 juncev, dva ovna in 14 jagnjet s primernimi jedivnimi in pitnimi daritvami in povrh še enega kozla v dar za grehe. Prihodnjih šest dni so darovali iste darove, le vsak prihodnji dan po enega junca manj kot prejšnji dan 3 * . Podobne daritve so dodajali vsakdanji jutranji in večerni daritvi tudi o drugih praznikih (o Mlajih, o Novem letu, Spravni dan 3 ). Tem da¬ ritvam, ki so le splošno značile značaj dotičnih praznikov, so dodajali pa še posebne, primerne značaju in pomenu posamnih praznikov 5 * . Zelo številne so bile torej javne daritve; mnogo številnejše pa daritve zasebnikov. Dan na dan so zaklali v Jeruzalemu neštete množice živalij in jih sežgali. O praznikih pa so duhovniki komaj zmagovali službo, dasi jih je bilo na tisoče °. * * * Celo neverniki so se udeleževali judovske službe božje in so na¬ ročali žgavne, jedivne in pitne daritve v jeruzalemskem templju. Do¬ ločno nam to zatrjuje Jožef Flavij 7 , pripovedujoč, da so uporniki v začetku rimsko-judovske vojske sklenili, da se morajo ustaviti daritve za cesarja ter odbiti vsaka daritev, ki bi jo hotel darovati nevernik 8 . Zgodovina pa nam je ohranila tudi nekaj prav zanimljivih dogodkov. Kralj Aleksander Veliki je baje oskrbel daritev v jeruzalemskem templju 9 . Tudi Ptolomej III. je daroval v Jeruzalemu 10 . AntiohVII. Sidet je poslal celo med obleganjem Jeruzalema o prazniku šatorov daritev v mesto 11 . Ko je prišel mogočni zaščitnik Marko Agripa 1. 15 pr. Kr. v Jeruzalem, je daroval hekatombo, žgavno daritev 100 juncev 12 . Tudi Vitelij, pripoveduje Jožef Flavij 13 , je prišel o Veliki noči 1. 37 po Kr. v Jeruzalem, da bi tu opravil daritve. Po pravici pravi torej Tertulian, da so Rimljani nekdaj častili tudi Boga Judov z 1 Num. 28, 16—25. 2 Num. 28, 26—31. — 3 Num. 29, 12 — 34. 4 Prim. Num. cc. 28 in 29. — 5 Prim. Lev. cc. 16 in 23. 6 Aristeas (v Havercampovem Jos. II., 2, 112): IIoXXal yap puptaSes *zxYjV(Sv 7tp05ayovxat zaxa xa$ xu>v šopxu>v fjjrepag. — Prim. št. v I. Reg, 8, 63. 1 . Citron. 29, 21; II. Chron. 29, 32 s.; 30, 24; 35, 7—9. 7 Bell. jud. 2, 6. 17, 2—4. — s Prim. str. 56. 9 Antiq. n, 8. 5. — 10 Jos. contra Apion. II., 5 init. 11 Antiq. 13, 8. 2. — 12 Antiq. 16, 2. I. — 13 Antiq. 18, 5. 3. -S- 97 -S- daritvami, njih tempelj pa z darovi 1 . In Jožef Flavij imenuje oltar v Jeruzalemu »vsem Helenom in Barbarom častitljiv oltar 2 «; o prostoru, kjer je stal tempelj, pa pravi, »da ga časti ves svet in da ga slave tujci na koncu sveta« 3 . Omeniti moramo tudi daritev za neverniško vlado. Kakor so pred babilonskim suženjstvom izraelski kralji sami poravnavali stroške za javne daritve, tako je tudi Cir naravnal, da se plačujejo potreb¬ ščine za javne daritve v templju »iz kraljeve skrinje«, »da se darujejo nebeškemu Bogu daritve in da se moli za življenje kralja in njegovih otrok« 4 . Se bolj jasno se more dokazati javna daritev posebej za kralja (oXoxauTinaic ttposcpspopivrj uttep too ( 3 aau£wp) v makabejski dobi 5 . Brž¬ čas so jo ustanovili sirski kralji. Po določnem pričevanju Pilonovem 15 je ukazal cesar Avgust sam, da se morata na cesarjeve stroške za zme¬ raj vsak dan darovati dve jagnjeti in en junec. Da se je daritev redo- vito opravljala prav do rimsko-judovske vojske, vemo iz Jožefa Flavija 7 . Tudi prvi kristjanje so opravljali molitve in daritve »za kralje in vse oblastnike, da bi mirno in pokojno živeli v vsi pobožnosti in čistosti 8 . Razen daritev pa so prinašali neverniki jeruzalemskemu templju tudi raznih darov (avaiff)[j.a-ca) 9 . Ko je n. pr. Ptolemej Filadelf prosil od judovskega velikega duhovnika mož, ki bi mu prestavili sv. pismo na grški jezik, je poslal jeruzalemskemu templju 20 zlatih in 30 sre¬ brnih skled, 5 vrčev in 1 umetelno izdelano zlato mizo 10 . Dašo sirski kralji prinašali v Jeruzalem darov, se da prav lahko izpričati 11 . Tudi Rimljani so poveličevali tempelj s krasnimi darovi. Ko je n. pr. Sozij s Herodom premagal Jeruzalem, je daroval templju zlat venec 12 . Tudi Marko Agripa, ko je obiskal Jeruzalem, je obdaril tem¬ pelj z darovi 13 . Med tempeljskimi posodami, katere je dal med oble¬ ganjem Jeruzalema stopiti Janez iz Gishale, so bili tudi vrči (dv. pato- '■popo'.), katere sta bila templju podarila cesar Avgust in soproga 14 . Pa 1 Apologet, c. 26: Cuius (Iudaeae) et deum victimis et templum doniš et gen- tem foederibus aliquamdiu Romani honorastis. 2 Bell. Iud. 5 , 1. 3: Tov "EiUvjai tzččcjl v.ai [lapfSdp oig ae^iaptov [kopov. 3 Bell. Iud. 4, 4. 3: '0 5 s Otto TYj? otxou[i£VY)i; Ttpoptuvoopevo? /topo? v.ai totj dno napittov yYjs dXXocp6Xotc; axoJj TSTtpepfjvo;. 4 Prim. Esdr. 6, 8 — 10. — 6 1 . Mach. 7, 33. 0 Legat, ad Caium § 23 in § 40. Prim. tudi Bell. Iud. 2, 10. 4: TouSalot ~spl piv Kataapo? v.ai tou ofj|jt.oi> nov 'Ptopattov Si? trj? vjpžpa? thisiv scpaaav. — Iz navedenih besedi tudi izprevidimo, da se je vsakdanja daritev za cesarja opravljala v dveh polovicah, namreč zjutraj pa zvečer. 7 Bell. Iud. 2, 17. 2—4. — 8 I. Tim. 2, 1 — 2. — 9 Prim. Luc. 21, 5, 10 Antiq. 12, 2. 5 — 9. — 11 II. Mach. 3, 2; 5, 16. Antiq. 13, 3. 4. 12 Antiq. 14, 16. 4. — 13 Philo, Legat, ad Caium § 37. 14 Bell. Iud. 5, 13. 6. Lesar, Uvod v biblijsko zgodbe N. Z. 7 -Š~ 98 Hh tudi drugi Rimljani so opetovano poslali darov templju edino pravega Boga Tako je bil torej jeruzalemski tempelj in služba božja v njem ob Kristusovem času v velikih čislih pri izvoljenem ljudstvu in pri never¬ nikih, čeprav ni bilo v njem skrinje zaveze' 1 2 , in četudi ni sijala nad skrinjo zaveze Šekina 3 . * * * Trikrat, uče Talmudisti, se je moral tempelj zidati: prvi po Sa¬ lomonu, drugi po Ezdru, tretji po Mesiju. Tretji tempelj sije 1 Bell. Iud. 4, 3. 10. 1 V Salomonovem templju je ostala skrinja zaveze do razdejanja Jeruzalema po Nebukadnezarju. Tedaj pa jo je skril s sv. šatorom in kadivnim oltarjem prerok Jeremija v neki votlini gore Nebo. Nekateri Jeremijevi spremljevavci pa so si hoteli kraj zaznamovati. In ko je Jeremija to izvedel, jih je posvaril, češ, da bo kraj neznan, »dokler Bog ne zbere svojega ljudstva in se ga ne usmili«. In takrat, t. j. ob vesoljni sodbi, ko se bode judovsko ljudstvo kot tako izpreobrnilo h Go¬ spodu svojemu Bogu, bo Gospod po Jeremiju skrito sveto orodje zopet pokazal trdovratnim Judom v pričevanje. In Gospodovo veličastvo (nMDttf), znamenje pri- čujočnosti božje, se bode tistikrat zopet prikazalo v oblaku, kakor se je bilo pri¬ kazalo tudi Mozesu in kakor se je bilo razodelo Salomonu, ko je bil tempelj po¬ svečen velikemu Bogu. (Prim. II. Mak. 2, 1 — 8). Po povratu iz suženjstva res ni več sluha o skrinji zaveze. Presvetišče Zoro- babelovega templja je bilo prazno. Tri prste debela kamenita plošča je ležala tam, kjer bi imela stati skrinja zaveze. Pred to ploščo je v spravni dan veliki du¬ hovnik opravljal bogoslužbene ceremonije. V drugem templju ni bilo skrinje zaveze, ker je hotel Bog izvoljeno ljudstvo pripravljati na to, da bode v mesijanskih časih zavzemal mesto skrinje zaveze na oltarju, na plošči tabernakelj, bivališče živega Boga. 3 Ko je bil Salomonov tempelj po Nebukadnezarju razdejan, so preroki izrečno napovedovali, da se bode veličastvo Božje zopet prikazalo: »In razodevalo se bo (ob povratu Judov iz suženjstva, zlasti pa ob Mesijevem prihodu na zemljo) veličastvo Gospodovo« (Iz. 40, 5). »In moj šator bo med njimi« (Ez. 37, 27). »To je mesto mojega prestola, in mesto stopinj mojih nog, kjer bom pre¬ bival sredi Izraelovih otrok na vekomaj« (Ez. 43, 7). — In ko so Judje, sezidavši drugi (Zorobabelov) tempelj, zahtevali, naj se prikaže veličastvo Gospodovo, je na¬ povedal prerok Malahija (3, 1), ne le predhodnika, ampak Zveličarja samega, rekoč: »Glej, pošljem svojega angelja, ki bo pripravljal pot pred mojim obličjem. In zdajci bo prišel k svojemu templju Gospodovavec, katerega iščete, in angelj zaveze, po katerem hrepenite. Glej, pride, pravi Gospod vojskinih trum«. Kar je prerokoval tu prerok o »Gospodovavcu« in o »Angelju zaveze«, t. j. o Mesiju, kar je govorij Siracid o večni, neustvarjeni modrosti (Eccli 24, 12. 13), namreč, da je počivala v sv. šatoru, kjer so se zbirali Izraelci in opravljali službo božjo, in da je prebivala med potomci Jakopovimi in da je imela delež med Izraelovimi otroci, in da se je ukoreninila med izvoljenim ljudstvom; kar je prerokoval prerok Baruh (3,38) o Bogu, da se bode dajal na zemlji gledati in da bode prebival med ljudmi, se je iz¬ polnilo v človečenju Sina božjega. Res, prišel je Bog na zemljo, bival med judov¬ skim ljudstvom, pa tudi med nami biva veličastno — v tabernaklju. -S- 99 -f- sezidal Mesija po modri moči in umetelnosti sv. Duha iz krvi Marije prečiste Device. Saj Kristus imenuje sam svoje telo: tempelj h In vsak kristjan naj bi bil v umrljivem svojem telesu »tempelj sv. Duha« 2 . To dvoje je bistvo, največja prednost Novega zakona, namen Gospodo¬ vega včlovečenja in smrti. Prvič je obiskal Jezus Zorobabelov, oziroma Herodov tempelj kot nežen deček 40 dni 3 na rokah materinih in starčka Simeona, zadnjič tri dni pred smrtjo kot žalujoč prerokb Tedaj je namreč žalosten zapuščal Mesija, od svojcev zavržen, do tistega časa toli či¬ slano svetišče Starega zakona z resnimi besedami: »Glejte, vaša hiša vam bo puščena pusta. Zakaj povem vam, ne bote me videli odslej, dokler ne porečete: »Geščen bodi, ki pride v imenu Gospodovem«. »In Jezus«, pristavlja evangelist, »je šel iz templja in se je proč podal«. Podal se je na Oljisko goro, podal se je v trpljenje in smrt. Povišan je bil na križ in s smrtjo na križu privzdignil vse k sebi. Zato pa so morale prenehati pred podobe Starega zakona, na njih mesto je mo¬ rala stopiti resnica. Kar je bilo prerokovano, seje moralo do¬ polniti, stara postava se je morala umakniti evangeliju. Moral se je porušiti stari častitljivi tempelj, prenehati so morale krvave in nekrvave daritve Starega zakona, odstopiti duhovniki iz rodu Levije- vega, »zakaj od solnčnega vzhoda do zahoda bo moje ime veliko med narodi; in na vseh krajih se bo darovalo in čista daritev se bo oprav¬ ljala mojemu imenu, ker veliko bo moje ime med narodi, pravi Gospod vojskinih trum« 5 , 2. Prazniki. Prazniki, dnevi molitve, so v duhovnem življenju tako potrebni kot v telesnem srce, ki povzroča krvotok. Zato so obhajali Judje v v Kristusovem času več praznikov. Imenitnejši so bili: 1. Sobota; 2. Mlaji; 3. Novo leto; 4. Spravni dan; 5. Velika noč; 6. Binkošti; 7. Šatorski praznik; 8. Purim-praznik; 9. Praznik prinašanja drv in 10. Praznik posvečenja templja:* 1. Sobota (nalij, natij, tč aajljla tov) je bila pri Izraelcih sedmi dan v tednu in obenem tedenski praznik. Beseda pomenja (od glagola natn, počivati) počitek, dan počitka. Izraelci naj bi se po božji volji ta dan zdržali težkega, hlapčevskega dela, da bi mogli služiti Gospodu. Zato se pojasnjuje ime 0 z dostavkom: “1“’/ trap natij Jlnatij: sabbatum est, requies sancta in Domino, sobota je, sveti počitek v Gospodu. ’ Ioan. 2, 19. 21. — 2 1 . Cor. 3, 16; 16, 19. 3 Luc. 2, 22 -40. — 4 Matth. 23, 28. 39; 24, 1. — 5 Mal. 1, n. « Ex. 16, 23; 31, 15. Lesar, Uvod v biblijske zgodbe N. Z. -I- 100 -§- Praznovanja sobote ni šele ukazal Mozes h Praznovala seje bržčas že od začetka sveta. Človeška natora sama že zahteva, da od časa do časa popustimo svoja navadna opravila in se posvetimo službi Gospodovi. Mogoče je, da so bili za praznovanje vsakega sed¬ mega dne tudi merodajni lunini izpremeni. Po sv. pismu 2 pa je hotel Bog s praznovanjem sobote Izraelce spominjati, da je On sam ustvaril svet v šestih dneh, sedmi dan pa da je počival. Izraelci naj torej po¬ snemajo Boga: naj delajo šest dni sebi, sedmi dan pa naj služijo Bogu. Spominjati jih je hotel tudi rešitve iz egiptovskega suženjstva 3 : »Spomni se, da si tudi ti služil v Egiptu, in da te je izpeljal Gospod, tvoj Bog, z močno roko in vzdignjeno ramo. Zatorej ti je zapovedal, da praznuješ dan sobote.« Bistvo raznih ukazov 4 , katere je dal Mozes glede sobotnega po¬ čitka, je to-le: »Spomni se, da posvečuješ sobotni dan. Sest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela. Sedmi dan pa je sobota Gospoda, tvojega Boga. Ne delaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina, ne tujec, ki je znotraj tvojih vrat. V šestih dneh je namreč Bog ustvaril nebo in zemljo, in morje, in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival; torej je Bog blagoslovil sobotni dan, in ga je posvetil.« Postava ne prepoveduje le vsakega dela, združenega z dobičkom ali zaslužkom, n. pr. nositi tovore (Jer. 17, 21), ali kupčevati (II. Esdr. 10,31), ampak sploh vsak posel (nsxVp), n. pr. nabirati »mano« v puščavi (Ex. 16, 22—30), kuriti ogenj za kuho (Ex. 35, 3), nabirati drva (Num. 15, 32 ss). Ker se v soboto ni smelo kuriti in ne kuhati ali peči jedi, so morali pripravljati jedi za soboto že v petek. Zato so imenovali Judje ta dan rmž priprav- ljavni dan. Zato imenujejo tudi evangelisti (Matth. 27, 62; Marc. 15,42; Luc. 23, 54; Joan. 19, 14. 31. 42) smrtni dan Jezusov, t. j. petek: rcapa- ax£UYj. Marko (15, 42) pristavlja še razlago: Ttapaazsofj, o žonv TtposajJ- (Scaov 5 . Praznovati pa se je morala sobota takole 8 : Darovati so morali dve enoletni jagnjeti brez graje in dve »efi« pšenične moke z oljem 1 Prim. Ex. 16, 22. — 2 Ex. 20, 8 —ii. — 3 Deut. 5, 15. 4 Ex. 20, 8. n ; 31, 13; Num. 28, 9. 10; Deut. 12—15 in drugod. 5 Po grški govorečih Judih se je ime 7 iapaoz.£UYj zaneslo za petek tudi med grški govoreče kristjane in po teh tudi med latinske kristjane. (Prim. Tertullian. Adv. Marcion. 4, 12 in De ieiun. 14). Vendar se je ime Parasceve vsled »Vulgate« v latinski cerkvi ohranilo le za Veliki petek. Prim. Durandus, Ration. div. ofiic. 7, 1. 8: Nos lioc nomen, quod est commune cuilibet feriae sextae, appropriamus illi sextae feriae, quae est proxima ante Pascha pro eo, quod tune praeparatus est cibus sive manna, quo et militans ecclesia modo et triumphans in futura requie perfruetur. — Sv. Izidor razlaga ime Parasceve: »Quia eo die Christus mysterium crucis ex- plevit. (De eccl. ofiic. 1, 30, pri Migne PP. lat. LXXXIII., 764). — 6 * Num. 28, 9. - 4 - 101 ~S* pokropljene v jedivno daritev in primerne pitne darove. Preminjati so se morali v soboto tudi ogledni kruhi k Kazni za prestopke ukazov o sobotnem počitku in posveče¬ vanju so bile silno ostre 2 . »Praznujte mojo soboto; zakaj sveta vam bodi. Kdor jo oskruni, bodi umorjen. Kdor ta dan opravlja kako delo, njegova duša bodi pokončana izmed srede svojega ljudstva«. Skrunivce sobote so kamenjali 3 . Poznejšim Judom pa ti ukazi glede sobotnega počitka in posve¬ čevanja niso več zadoščali. Pomnožili in razširili so jih z raznovrst¬ nimi ukazi. Prepovedavali so n. pr. ob sobotah potovanje in dovolje¬ vali samo pot 2000 korakov ali 6 stadijev 4 . Že v makabejski dobi 6 so se dali nekateri goreči Judje v vojski rajši pomoriti, kakor da bi prestopili postavo o sobotnem počitku. Drugi so se sicer ob sobotah branili napadov, niso si pa sami upali napadati sovražnike— V Kri¬ stusovem času so zlasti Farizeji v pretirani gorečnosti zelo razširili postavo o sobotnem počitku z mnogimi podrobnimi predpisi, ki niso bili vsekdar popolnoma v soglasju z duhom božje postave. V soboto bolnike ozdravljati, čeprav samo z besedo, po njih mnenju ni bilo do¬ voljeno 7 . Prav tako ni smel po naukih Farizejev ozdravljenec nositi postelje, na kateri je prej bolan ležal 8 ; zrelo klasje se ni smelo smu¬ kati in žitna zrna ne treti °, češ, klasje smukati je toliko kot žeti in zrnje treti je toliko kot mleti. Nasprotno pa so učili Farizeji, da se smejo sobotni dan goniti voli in osli na vodo 10 , da se sme izvleči ovca, kije padla v jamo 11 , da se sme izvleči vol ali osel, ki je pal v vodnjak 12 . Se podrobniše so razpredeni taki rabinski predpisi v Talmudu. Mišna navaja 39 glavnih del, ki se niso smela opravljati v soboto (ni^^O nus) Vsako teh del pa je obsegalo še polno pododdelkov ali podvrsta (nnVin). Jeruzalemski Talmud ukazuje Judom, naj ob sobotah tudi pridno prebirajo postavo in preroke. Mozes ne zapoveduje tega nikjer izrečno. Sele pozneje, ko so bile nastale »sinagoge«, so začeli v njih pismouki čitati in razlagati sv. pismo 13 . Ker je sobota spominjala Izraelce na dva vesela dogodka, nam¬ reč na ustvarjenje sveta in na rešitev iz egiptovskega suženjstva, so veljali sobotni dnevi v obče kot dnevi veselja 14 . Judje v Kristusovi dobi so hodili za to ob sobotah praznično oblečeni, obhajali so vesele pojedine 15 ; postili se niso ob sobotah 10 . 1 Lev. 24, 8. — 3 Ex. 31, 14. — 3 Prim. Num. 15, 32 ss. 4 Prim. Act. 1 12. Epiphan. Haer. 66, 82 in los. Bel. tud. 5, 2. 3. 5 I. Mach. 2, 32 ss. ; II. Mach. 6, n. — 11 I. Mach. 2, 40; 9, 43. 7 Matth. 12, 13; Marc. 3, 5; Luc. 6, 10. — 8 Joan. 5, 10. 0 Matth. 12, 2. — 10 Luc. 13, 15. — 11 Matth. 12, n. — 12 Luc. 14, 5. 13 Prim. Dej ap. 13, 15; 15, 21. — 14 Is. 58, 13; I. Mach. I, 41. 15 Luc. 14, 1. — 16 Iudith, 8, 6. -I- 102 ST’ Ker se je pri Hebrejcih dan pričenjal z večerom, je trajala so¬ bota od večera pa do drugega večera; ker pa večer ne nastopa pov¬ sod ob istem času, na visoko ležečih krajih n. pr. pozneje kot po do¬ linah, doba sobotnega počitka pa je morala biti določena natačno, so po mestih naznanjali začetek sobote s trobentanjem h Naj pristavimo na tem mestu še druge sobotne čase, t. j. praz¬ nike, ki so bili urejeni po sedmerici dni, mesecev in let. Taki so bili razen sobote še: a) Sobotni mlaj, t. j. prvi dan sedmega meseca, začetek dr¬ žavljanskega leta 1 2 . b) Sobotno leto, t. j. vsako sedmo leto. c) Sveto leto, t. j. leto po sedmerih sobotnih letih, ali vsako petdeseto leto. V spomin na vstajenje Jezusovo so apostoli v N. zakonu dolo¬ čili, naj se praznuje nedelja namesto sobote. Veliko nedeljo in zopet prihodnjo nedeljo so bili namreč zbrani apostoli v dvorani, ko se jim je prikazal Zveličar 3 . Prvi dan v tednu je prišel nad učence sv. Duh 4 ; prvi dan v tednu so bili zbrani verniki v Troadi pri lomljenju kruha 5 . V nedeljo naj se v Korintu med javno službo božjo nabirajo darovi za obubožane jeruzalemske kristjane 6 . Skrunivce sobote so v St. zakonu kamenjali. Dandanes pa kaz¬ nuje Bog skrunivce nedelj in praznikov z raznimi časnimi nesrečami, kakor je žugal že prerok Hagej 7 : »Veliko sejete, pa malo pridelate; jeste pa se ne nasitite; pijete, pa se ne napijete; oblečete se, pa se ne ogrejete; kdor zasluži plačilo, ga vrže v strgano vrečo ... Po obil¬ nosti gledate, pa glej, pomanjkuje; v hišo prinašate, pa glej, tisto po¬ piham iz nje. Zakaj tako? govori Gospod vojskinih trum. Zato, ker je zapuščena moja hiša in vi hitite vsakateri k svoji hiši. 2. Mlaj (v St. zakonu tJHh, LXX. voopnjvia, Vulg. calendae) je bil pri Izraelcih začetek vsakega novega meseca. Dva zanesljiva strokov¬ njaka sta morala sinedriju naznaniti, kdaj da je nastopil mlaj. Mlaje so Izraelci sicer praznovali, vendar pa ne kot zapovedane praznike z delo¬ pustom. Razen navadnih, vsakdanjih daritev so darovali o mlajih še dve teleti, ovna in sedem letnih jagnjet brez graje kot žgavno daritev s primernimi jedivnimi in pitnimi daritvami, in pa kozla v daritev za orehe. Med daritvami so trobentali duhovniki na srebrne trobente. O Mlaji so bili dnevi svetega veselja in pobožne zbrane molitve 8 . 1 Prim. Bell. Iud. 4, 9. 12. 2 Več pod 3. točko. — 3 Ioan. 20, 19. 26. — 4 Act. 2, 1 ss. 5 Act. 20, 7. — 6 I. Cor. 16, 2. — 7 1, 6. 9. 8 Prim, I. Reg. 20, 5. 24. 27; IV. Reg. 4, 23; Iudith 8, 6. *8- 103 -3- 3. Novo leto ali sobotni mlaj nJBjn, začetek leta) je bil prvi dan sedmega meseca. Bil je dan počitka Imenuje se »dan bučanja in trobent« (njnu-i 01' Num 29, 1, njrnp jn?) Lev. 23, 24), ker so du¬ hovniki praznik naznanjali s srebrnimi trobentami. Razen vsakdanjih in običajnih mlajnih daritev so darovali Judje ta dan v žgavno daritev eno tele, enega ovna in sedem letnih jagnjet s primernimi jedivnimi in pitnimi darovi, pa enega kozla v daritev za greh 1 2 . 4. Spravni dan Di’ v Talmudu xm N BI’, veliki dan, ali kratko NBl’, dan) se je obhajal 10. dan sedmega meseca (Tišrija). Judje so se morali zdržati hlapčevskih del in strogo postiti. Zato ga Jožef Flavij 3 imenuje fj lop-rf) zrjg vrpmac, praznik posta. Postiti se je moralo vse ljudstvo. Na prelomek posta je bila postavljena smrtna kazen. Ta dan so se morali »spraviti« z Bogom duhovniki, svetišče in vse ljud¬ stvo. Službo božjo je opravljal veliki duhovnik. Daroval je najprvo junca v daritev za grehe in ovna v žgavno daritev zase in svojo hišo, potem pa dva kozla v daritev za grehe in ovna v žgavno daritev za ljudstvo. Pred vratmi svetišča je s srečkanjem odločil, kateri obeh kozlov naj se zakolje v daritev za grehe in kateri naj se izpusti v pu¬ ščavo Azazelu (^lttljt.) 4 . Možje so prihajali ta dan, katerega neka¬ teri Rabini imenujejo »največo soboto«, v tempelj v spokornih obla¬ čilih, so mnogo molili, izpovedavali se Bogu svojih grehov in oprav¬ ljali javno pokoro. Le dečki pod trinajstim in deklice pod dvanajstim letom, pa noseče matere in bolniki so bili izvzeti od pokore. Mnogi so se dajali v Kristusovem času ta dan v sinagogah bičati, ko so se iz¬ povedavali svojih grehov in ko so prosili božjega usmiljenja; drugi pa so delali pokoro doma. Posebno slovesno in resno se je praznoval spravni dan v Jeru- zalemu. Samo ta dan v letu je smel veliki duhovnik stopiti v »Pre- svetišče« in izreči ime »Jahve«, katerega ni smel sicer izreči noben Jud. Nemo je ljudstvo ležalo na obrazu, ko je šel veliki duhovnik v Presvetišče in je s krvjo zaklanega junca poškropil mesto, kjer je prej stala skrinja zaveze. Vsakokrat šo se verniki sklonili na obraz, kolikor- krat je veliki duhovnik izgovoril ime božje; izgovoril pa ga je ta dan devetkrat. 1 Prim. Lev. 23, 24 s.; Num. 29, 1 -6. 2 Num. 29, 2—6. 3 Antiq. 14, 16. 4. - 4 Lev. 16, 8. Že LXX. umeva pod »Azazelom« hudob¬ nega dulia, kjer prestavlja 1. c. s Ttp dTC07t0|i7tatq) (v. 10 sicer res tudi etg d7T0TC0|XTCYjV in v. 26 dcpsuv). Prvi izraz kaže namreč, kako je umevati zad¬ nji. 'A7tOTCO|X7tatoi; je namreč isto kot dnozpGTisaog ali dXeq[%xy.Gg, lat. averruncus, averruncator. -S- 104 -I* Vsega skupaj so v spravni dan Judje darovali Jehovu 15 velikih daritev med pretresljivimi ceremonijami in vzvišenimi molitvami, ki kristjana spominjajo na Pepelnico in na Veliki petek. 5. Velika noč. Razen sobote, prazničnega konca vsakega tedna, in mlajev in spravnega dne je Mozesova postava določevala tri glavne praznike, o katerih so morali prihajati v tempelj vsi odrasli moški Izra¬ elci. Vsi ti prazniki se zaznamujejo s skupnim imenom Dnin (Vin ple¬ sati), dnevi svete navdušenosti in veselja, ali pa DHJliD (yV določiti), shodni dnevi, ker so se Izraelci shajali v Svetišču pri Bogu; zato se tudi sv. šator imenuje “VJd Vk, šator shoda. Velika noč (PlDS, po aram. nhdb, rtasta) je bila postavljena v spomin, da so bili izraelski prvorojenci v Egiptu obvarovani smrti; dalje v spomin, da so bili Izraelci rešeni iz egiptovskega suženjstva in kot praznik, s katerim se pričenja žetev. Prva Velika noč v Egiptu 1 se je praznovala, nekoliko drugače, kot pozneje v Palestini. Po no¬ vejših določilih 2 se je moralo zbrati pri velikonočni večerji najmanj 10 in ne več kot 20 oseb. Če je kaj ostalo od velikonočnega jagnjeta, se ni smelo použiti drugi dan, ampak se je moralo sežgati. Udeležiti so se morali velikonočne večerje dne 14. Nizana ()D’J) vsi Izraelci. Prestopki so se kaznovali s smrtjo 3 . Praznik se je praznoval v Pale¬ stini skozi cel teden; prvi in zadnji dan sta bila dneva počitka‘; vmesni dnevi so bili manjši prazniki (pp njms). Jedli so ves teden opresen kruh r> ; zato se je imenoval praznik tudi nissn .in, loprvj xwv n ali tudi okrajšano td dtp pa 7 , praznik opresnih kruhov. Po »Mišni« 8 se je vršila velikonočna večerja po posebnem predpisu. Pili so namreč z ozirom na četverno obljubo 9 iz štirih kelihov ali kozarcev. Preden je hišni oče pil iz vsakega keliha, je napravil primerno napitnico, ozi¬ roma opravil primerno molitev. Prve tri kelihe so zaznamovali s po¬ sebnimi imeni. Prvega so nazivljali EHpn co (chos haqqidduš), kelih praznovanja. Drugega rnar DiD (chos haggadah), kelih prazniške zgodbe in tretjega ronan DiD (chos habberachah), kelih blagoslova. Ko so izpili iz prvega keliha, so prinesli na mizo opresen kruh, grenka zelišča (ločiko, redkev, peteršilj, krešo) in pečeno velikonočno jagnje. Nato so zapeli prva dva psaljma »velikega Halela« (ps. 113 in 114). Potem so pili iz tretjega keliha in jedli velikonočno večerjo. Sedaj so pili še iz četrtega keliha in zapeli ostale psaljme »velikega Halela«, namreč 1 Ex. 12, 3 — 29. — 2 Targ. Ion. ad Ex. 12, 4; Bell. Iud. 6, 9. 3. 3 Num. 9, 13. — 4 Lev. 23, 7. s.; Num. 28, 18. 25. — 6 Ex. 12, 15. 6 Ex. 23, 15; 34, 18. - 1 Marc. 14, 1. — 8 Pesach. 10. 9 Ex. 6, 6. s.: »Jaz sem Gospod, ki vas bom izpeljal iz ječe egiptovske, in vas potegnil iz njih suženjstva in vas rešil z vzdignjeno roko in z velikimi sodbami. In vas bom sprejel za svoje ljudstvo.« -§- 105 -i- ps. 115—118. Tuintam so pili tudi še iz petega keliha in zapeli psaljme 120—137. Vsak dan v tednu so darovali v templju določene velikonočne daritve: 2 junca, 1 ovna in 7 letnih jagnjet s primernimi jedivnimi in pitnimi daritvami kot žgavno daritev in kozla v daritev za grehe 1 . Drugi dan 2 velikonočnega praznika, t. j. 16. Nizana, so darovali v templju prvinski snop. Snop so s posebnimi slovesnostmi duhovniki prejšnjo noč naželi onostran potoka Kidrona, nastopni dan prinesli v tempelj in ga otepli zrnja. Zrna so opekli in zmleli v ročnem mlinu. Iz moke so z oljem in kadilom napravili daritev. En del so sežgali na oltarju, drugi del so použili duhovniki 3 . Temu daru pa so dodajali kot žgavno daritev letno jagnje s primerno jedivno in pitno daritvijo. Ko je bila končana ta daritev, so Izraelci lahko zopet zapustili Jeruzalem in se vrnili domov 4 . 6. Sedem tednov, ali teden tednov po Veliki noči so se prazno¬ vale Binkošti. V Pentatevhu se zato praznik imenuje praznik ted¬ nov rrijn# UP Exod. 34, 22; Deut. 16, 10). Imenuje se pa tudi p raz¬ nih žetve (T3j?o -in Exod. 23, 16), ker se je obhajal v zahvalo za kon¬ čano žetev in dan prvin (Num. 28, 26 ni’), ker so darovali ta dan prvinske kruhe iz nove pšenice. V Novem zakonu 5 in pri Jožefu Flaviju 11 se praznik imenuje, z ozirom na oddaljenost od Velike noči, rcsv-uezojTTj, namreč fjpipa, petdeseti dan. — Obhajale so se Binkošti kot zapovedan praznik samo en dan. Binkoštni praznik je bil dan počitka 7 . Glavna daritev je bila da¬ ritev dveh prvinskih kruhov iz nove pšenice (ntžHr nriJD) 8 , ki sta se darovala v zahvalo za končano žetev 9 . Kakor pa se je prvinskemu snopu o Veliki noči dodajala posebna žgavna daritev, tako tudi prvin¬ skima kruhoma o Binkoštih, namreč 7 letnih jagnjet, 1 junec in 2 ovna s primernimi jedivnimi in pitnimi daritvami. Razen tega pa so darovali 1 kozla za grehe in 2 letni jagnjeti v zahvalno daritev l0 . Kot prazniški dar pa so darovali o Binkoštih v žgavno daritev 2 teleti, 1 ovna in 7 letnih jagnjet s primernimi jedivnimi in pitnimi darovi, pa kozla v da¬ ritev za grehe 11 . Razen tega so posamezniki darovali še mnogo zasebnih daritev 12 . 1 Num. 28, 19 ss. — 2 F) J H Dl’ (dies agitationis sc. manipuli), ali *|Biyn TUp Dl’ (dies metendi manipuli: Midraš Rath, 47, 1.) 3 Menach. 10, 3. — 4 Prim. Luc. ,41 ss. 5 Act. 2, I. — 6 Antiq. 2, 10. 6. 7 Lev. 23, 21. — 8 Lev. 23, 16; Num. 28, 26. 0 Cas med Veliko nočjo in Binkoštmi je bil namreč čas žetve. Deut. 16, 9. 10 Lev. 23, 18 s. — 11 Num. 28, 26 — 31. — 12 Deut. 16, 10. -s- 106 -I* 7. Tretji glavni judovski praznik je bil šatorski praznik, (nispr J n) cxYjvoTCY]Yta '• Spominjal je s tem imenom Izraelce na njih bivanje v kočah in šatorih v puščavi. Drugo ime, katero je še imel ta praznik, namreč praznik bire (r|DNn an) 1 2 , je opominjalo Izraelce k hvaležnosti po končani žetvi in trgatvi. Praznik se je obhajal od 15. do 21. dne 7. meseca (Tišrija). Kot sklep praznika pa se je dodajal še 22. dan Tišrija. Judje so ta dan imeli za poseben praznik. Lev. 23, 36 se imenuje rnst£, dan shoda in zbora, LXX. lijooiov. — Ker niso smeli ta dan opravljati nobenega hlap¬ čevskega dela, se imenuje v Novem zakonu 3 fj |X£y«Xy) xy)s žopTTjs 7/|iipa, magnus festivitatis dies, veliki prazniški dan. Vso osmino so morali Hebrejci bivati v šatorih, glede katerih je bilo ukazano 4 : »Vzemite si prvi dan (praznika) sadu (vej) od najlepšega drevja, palmovih mladik in vej košatega drevja, in vrbja od potoka«, (da si postavite šatore), ter se radujte pred Gospodom, svojim Bogom.« Ali 5 : »Pojdite na gore in prinesite oljikovih, balzamovih, mirtovih in palmovih vej in vej per¬ natega drevja, da se narede šatori, kakor je pisano.« V poznejši dobi so nosili Judje ta praznik v znamenje veselja v desnici butare iz vrbo¬ vih, mirtovih in palmovih vej, v levici pa citrone c . Ni čuda torej, če judovska pisatelja iz Kristusove dobe, Filon 7 in Jožef Flavij 8 , imenu¬ jeta ta praznik »največji« in »najveselejši« praznik. Razen premnogih prostovoljnih daritev posameznikov so darovali duhovniki v osmini mnogo prazniških daritev. Prvi dan so darovali 13 juncev, 2 ovna, 14 letnih jagnjet s primernimi jedivnimi in pitnimi daritvami v žgavno daritev in kozla v daritev za grehe. Prihodnjih šest dni so darovali iste daritve, samo vsak dan po enega junca manj. Osmi dan pa so darovali kot žgavno daritev samo 1 junca, 1 ovna in 7 letnih jagnjet s primernimi jedivnimi in pitnimi daritvami, in kozla v daritev za grehe °. Vsako »sobotno leto« so morali leviti med osmino tega praznika prebrati »postavo« ljudstvu in tujcem, bivajočim v Palestini 10 . Vsak dan šatornega praznika (osmi dan ne več) se je obhajal med jutranjo daritvijo slovesen liturgičen obhod. Duhovnik je korakal v slovesnem sprevodu do studenca Siloa, kjer je zajel v zlat vrč 3 »loge« vode. Potem se je prav tako slovesno vrnil v tempelj. Sprevod je spremljala glasna godba levitov. Ljudstvo pa je prepevalo na be- 1 Lev. 23, 34; Ioan. 7, 2 ss. — 2 Ex. 23, 16. 3 Ioan. 7, 37. — 4 Lev. 23, 40. — 5 II. Esdr. 8, 15. 0 Succah. 3, 1 sqq. - 7 Tloprč&V |i£yLx7j. Opp. II. 86. a 'Eopirj otpoSpa trfionanrj xai |i£yLxYj. Antiq. 8, 4. 1. 9 Prim. Num. 29, 12—39. — 10 Deut. 31, 10. 13. -i~ 107 ST* - sede Izaijeve 1 : »V veselji bodete zajemali vodo iz studencev Zveličar- jevih«. Prišedši v tempelj je prilil duhovnik vodi nekoliko vina in po¬ tem vso tekočino izlil v dve cevi ob zapadni strani oltarja. Ta darit¬ vena razlitev vode je pomenjala razlitje sv. Duha v mesijanskih časih 2 * * . Navdušenje med tem slovesnim sprevodom je bilo nepopisno. Mišna pravi :i , da ni videl veselja, kdor ni videl veselja te razlitve vode. Prvi prazniški večer se je priredila na dvoru žena na velikih zlatih svečnikih velikanska razsvetljava, ki je čarobno svojo luč raz¬ širjala po vsem Jeruzalemu. Veljaki pa so tedaj veselja poskakovali z bakljami v rokah ob godbi in petju levitov. Po templju je kar šu¬ melo, ko so ljudje med petjem »Halela«. majali z zelenimi butarami. Plesavci ali skakavci pa so silno spretno baklje metali v višavo in jih prav tako spretno zopet lovili v roke. Več kot 500 levitov je prepe¬ valo s spremljanjem godbe »stopniške psaljme«, ter tako poveličevalo prazniško veselje. Novodobni Judje praznujejo tudi 23. dan meseca Tišrija kot praz¬ nik postavinega veselja (rnin~ hnpth) v spomin, da se zadnji dan šatorskega praznika neha z branjem postave in potem takoj zopet iz- nova začenja. Ali se je ta praznik obhajal že v Kristusovem času, ne moremo za gotovo določiti. Verjetno je, ker to, kar nam pripoveduje sv. Janez v 8. in 9. poglavju svojega evangelija, se je godilo najpri¬ mernejše v praznik, ko je bilo zbranega še mnogo naroda. 8. Dne 13., 14. in 15. Adarja so praznovali Judje po babilonskem suženjstvu Purim-praznik (D’“’S), ali dneve srečkanja (Dn-isr? 'D)) h Vpeljali so praznik v spomin, da so bili čudovito rešeni v Perziji pod Asverom po Esteri in Mardoheju. Zato se praznik tudi imenuje rj [rapSo^atkrj fjirepa, Mardohejev dan B . Prava prazniška dneva sta bila 14. in 15. Adar R , in sicer v prestopnem letu dvakrat, v prvem in drugem Adarju 7 . Ime je dobil praznik po perzijski besedi l‘S (srečka), ker je bil Aman s srečko določil, da se morajo Judje pokončati 12. dne Adarja 8 . Po zgledu Esterinem (4, 16) so se Judje pripravljali na praznik s po¬ stom dne 13. Adarja (*inDX JVJ^n.). Prihodnja dva dneva pa so se veselili nezmerno in šumno. Glavna reč praznovanja je bilo v sina¬ gogah čitanje knjige Esterine. Kolikorkrat se je m d čitanjem izreklo ime Amanovo, so navzoči zaploskali z rokami ali pa s pestmi ali kladvi nabijali po stolih, kričeč: Zatre naj se njegovo ime. Oba dneva sta bila sicer prazniška dneva, o katerih so Judje drug drugemu pošiljali 1 12, 3. - 2 Prim. Ioan. 7, 37 ss. — 8 Succali. 5, 1. 4 Esth. 9, 24. 26. 28. - 5 II. Mach. 15, 37. 6 Esth. 9, 21; Antiq. II, 6. 12. 7 Meg. 1, 4. — 8 Esth. 3, 7; 9, 26. ** • 108 HI- jedi 1 in v poznejši dobi, n. pr. v Kristusovem času, uživali jedi in pijače črez mero. Saj pravi Rabba 2 : O Purim-prazniku je dovoljeno toliko piti, da človek več ne more ločiti med prt m N (preklet bodi Aman) in med ono im (blagoslovljen bodi Mardohej). 9. Praznik prinašanja drv je bil praznik posebne vrste. Ker se je požgalo na žgavnem oltarju mnogo drv, je bilo treba od časa do časa dovažati iznova drv. Po povratu iz babilonskega suženjstva so odločevali s srečkanjem, po kateri vrsti so posamezne družine dolžne dovažati drv o določenem času skozi leto 3 . Taki dnevi so bili za do- tične družine prazniški dnevi. Pozneje pa so vpeljali še poseben praz¬ nik z imenom: žop-ri) £uAov, praznik prinašanja drv, 15. dan meseca Aba (Xwo?), t. j. 5. meseca. Vsak v Jeruzalemu bivajoči Izraelec je moral tedaj v naročju prinesti drv k žgavnemu oltarju 1 . Talmudisti tega praznika ne omenjajo, pač pa nadrobno govore o dolžnosti posa¬ meznih hiš, dovažati drv o določenih dnevih 5 . 10. Imeniten praznik, vpeljan po babilonskem suženjstvu je bil praznik posvečenja templja (ž-pcatvia, n3JH.) e . Vpeljal ga je Juda Ma¬ kabejec v spomin, da je očistil in zopet posvetil tempelj, ki je bil dve leti oskrunjen po Antiohu Epifanu 7 . »In sklenili so Juda in njegovi bratje in ves Izraelov zbor, da naj se obhaja dan oltarnega posvečenja ob svojem času, od leta do leta, osem dni, od 25. dneva meseca Kaz- leva z veseljem in radostjo 8 .« »In z veseljem so praznovali osem dni kakor praznik šatorov, ker so se spominjali, da so malo poprej praznik šatorov obhajali na gorah in jamah kakor zverine. Zato so nosili z bršlinom ovite palice in zelene vejice in palmove veje njemu v čast, ki jim je dal srečo, očistiti njegov tempelj 9 .« Praznik se je pričel dne 25. Kazleva, trajal je osem dni in je bil med najveselejšimi dnevi v letu. V templju so opravili mnogo daritev, po hišah pa so prižigali v znamenje veselja mnogo luči. Zato se praz¬ nik tudi imenuje: tkana, luči 10 . Na ta praznik se je po krščanski tra¬ diciji narodil v Betlehemu naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, »prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na ta svet 11 .« * * * 1 Antiq. 1. c. : "OD-ev zal vuv ndvtsg ol iv vft ofotoupevifl ’Iou 3 a:o: xd? Tjpipas m ! na<; šopta^ouac, Staitepuopevot |i£p£oag aXXriXoi<;. ■ Traktat Megilla (Fol. 7. c. 2). — 3 II. Esdr. 10. 34. 4 Bell. Iud. 2, 17. 6: Trp rtov £i>AocpoptMV eopr?)? ooarjg, ev fj rcaatv ettoc; (jXf]V T(p fkotJuj) 7tpoippep£iv. s Mišna, Taanith, IV. 5 — 6 Prim. Ioan. 10, 22. 7 I. Mach. 4, 56 ss. II. Mach. ro, 5 ss. 8 I. Mach. 4, 59. — 9 II. Mach. 10. 6. 7. — 10 Antiq. 12, 7. 7. — 11 Ioan. 1, 9. -§- 109 -§* Nekatere druge praznike, vpeljane po babilonskem suženjstvu, še navajajo sv. knjige; prav nič pa ne opisujejo, kako so se praznovali. Sem štejemo Nikanorjev praznik, v spomin zmage nad Nikanorjem 1 ; praznik v spomin, da je Makabejec Simon očistil grad v Jeruzalemu 2 ; Judit in praznik, v spomin smrti Holofernove 3 * in praznik najdenja sv. ognja*. * * * Z opisanimi prazniki je nameraval Bog izvoljeno ljudstvo ohra¬ niti v pravi veri in mu kazati pot do obljubljenega Odrešenika. Zato naj bi bili prazniki v vernikih črezdalje bolj in bolj vzbujali hrepenenje po prihodnjem Zveličarju. In gotovo ni samo slučaj, da je Jezus Kri¬ stus slovesno nastopal v Jeruzalemu o glavnih praznikih 5 6 ter v po¬ menljivih dogmatiških govorih učenjakom in prostakom razkladal ime¬ nitne nauke o svoji naravi, o svojem razmerju do Boga Očeta, o po- slanju na svet in o svoji mesijanski nalogi. Ravno o praznikih se je zato tudi bojeval oni za večino izvoljenega ljudstva nesrečni duševni boj proti Zveličarju 8 , kije naposled pretrgal vez med Sinom božjim in Judi. Prav zato pa se je tudi o Velikonočnem prazniku morala do¬ polniti prerokba Gospodova 7 : »Ne more biti, da bi bil prerok umorjen razen v Jeruzalemu«. Zares, ravno v 25. dan Nizana, judovsko Veliko noč, je bil križan Jezus Kristus. To je bil najbolj žalosten praznik, kar so jih priredili Izraelovi otroci. Tema in hudobija njegova pa sta se spremenili v svetlobo in spravo, v večni šatorski praznik, ki ga praznujejo vsi narodi, verujoči v Kristusa križanega. »Pota na Sion pa žalujejo, ker nikogar ni, ki bi prišel k prazno¬ vanju 8 .« Kajti že po Izaiju je govoril Vsemogočni 9 : »Čemu mi je toliko vaših darov? pravi Gospod. Naveličal sem se. Za žgavne da¬ ritve ovnov in za mast pitane živine in za kri telet in jagnjet in kozlov ne maram. Kadar pridete pred moje obličje, kdo terja te reči iz vaših rok, da hodite po mojih dvorih. Odslej mi ne nosite nič več praznega (nečimernega daru); kadilo mi je..gnusoba. Mlajev in sobot in drugih praznikov ne morem več trpeti, vaši shodi so vsi napačni. Vaše mlaje in vaše godove črti moja duša, težavni so mi, težko jih prenašam. In četudi svoje roke stegate, vendar od vas obračam oči. Umite se, oči¬ stite se, hudobnost svojih misli spravite izpred mojih oči, nehajte na¬ pačno počenjati . . . Potlej pridite in pričkajmo se!« 1 I. Mach. 7, 49; II. Mach. 15, 36. — 2 I. Mach. 13, 52. 3 ludith 16, 31 Vulg. — * II. Mach. I, 18. Prim. str. 94. 5 Prim. Ioan. 2, 13 ss.; 5, 1 ss.; 7, 2 ss.; 10, 22 ss; 1, 13 ss. 6 2, 18; 5, 18; 7, 30. 23. 45; 11, 53. - 7 Luc. 13, 33. 8 Tliren. 1. 4. — 9 Is. I, 11 ss. *f~ 110 -§- 3. Zasebna služba božja. Vsak Izraelec je bil vsled obreze v nekem pomenu Bogu posve¬ čena oseba, kakor postane v Novem zakonu vsak kristjan, ker prejme sv. krst, vojščak Kristusov. Med neverniškimi narodi in med izraelskim ljudstvom je bilo podobno razmerje kot med duhovniško družino Aro- novo in med drugimi družinami izraelskega ljudstva. To čudovito raz¬ merje izraelskega ljudstva do Boga pa naj bi po božji volji trajalo samo toliko časa, dokler bodo Izraelci živeli po postavah Gospodovih. »Ako boste torej poslušali moj glas in spolnovali mojo zavezo, mi boste last¬ nina izmed vseh narodov; zakaj moja je vsa zemlja. In vi mi boste duhovsko kraljestvo in svet narod 1 .« Primerni temu značaju izraelskega ljudstva kot svetega, Bogu posvečenega, duhovniškega naroda, so bili tudi njega znaki ali znamenja. Kraj, kjer je bivala družina, mu je bil svet kraj. Služba božja, katero je opravljal ta duhovniški narod, je bila mo¬ litev in verski pouk v domači hiši. Kakor Mozesova postava sploh vse, kar je duhovnega, notranjega, označuje po zunanje, tako se je duhovna zveza izraelskega ljudstva z Bogom označevala z nekaterimi zunanjimi znaki. Trije znaki ali znamenja so verne, »postavi« udane Izraelce vedno opominjali na dolžnosti, katere imajo do Boga. Ta zna¬ menja so: 1. Cie it, 2. Tefilin, 3. Mezuza. 1. Cicit rmps, Cicith, v Novem zakonu: upaaTteSa, pri sv. Justinu: xb 'zozzuvov £a|r[xa) so bili škrlatasti čopi ali prami na modrih ali belka¬ stih volnenih trakovih, katere je moral med molitvijo nositi vsak Izra¬ elec na štirih koncih zgornjega odela ali plašča. Ukazal je bil namreč Gospod Mozesu 2 : »Govori Izraelovim otrokom in jim reci, da si narede čope (rvips) na plaščevih voglih in jih privežejo z višnjevimi pentljami, da, ko jih vidijo, se spominjajo vseh Gospodovih zapovedi, in da se ne ravnajo po svojih mislih in očeh, in ne hrepene po mnogoterih rečeh; temuč da bolj mislijo na zapovedi Gospodove in jih izpolnju¬ jejo, in da bodo sveti svojemu Bogu.« In zopet 3 : »Naredi na prevezah čopke na čveterih voglih (nis;3 y3"iK) svojega plašča, s katerim se ogrinjaš«. To obleko, imenovano po štirih voglih Arha Kanfot, so vedno nosili Judje doma in izvun doma, le ponoči ne, ker je pisano: »ko jih vidijo«, kar je pa ponoči nemogoče. Tudi Kristus je izpolnjeval to zapoved Mozesovo. Žena namreč, ki je bolehala 12 let na krvotoku, se je dotaknila »roba« (fimbria, upaoTteSov) njegove obleke in je čudežno ozdravela 4 . ' Ex. 19, 5. 6. — 2 Num. 19, 38 — 40. 3 Deut. 22, 12. — 4 Prim. Luc. 8, 43 48. ♦I- 111 Nekaj desetletij pred rojstvom Kristusovim pa so vpeljali Judje za opravljanje molitev v sinagogah še nekov prt, s katerim si med molitvijo ogrinjajo pleča in prša. Imenujejo ga Talit Tallith, Ejrariov). Dandanes nosijo verni Judje med molitvijo v sinagogah čope »Cicit« na posebnih volnenih ogrinjalih ali plaščkih. En plašček (Arbg Kanfot) nosijo na golem telesudrugi (Talit) pa si med molitvijo ogri¬ njajo črez pleča in prša. Ženskam ni sicer prepovedano nositi ti oblačili; ali vsako imajo za prevzetno, ki nosi »Arba Kanfot« ali »Talit«. Pač pa je običajno, da napravljajo ženske možem ti oblačili po posebnih predpisih in oprav¬ ljajoč med delom predpisane molitve. Ko deček doraste in postane podložen »postavi« (rniJD 12 , Bar-Mic\va, sin postave), navadno ko stopi v 13. leto, prejme tudi še dandanes med posebnimi slovesnostmi ta molitveni plašček, kakor že tudi ob Kristusovem času. Ko si Izraelec nadevlje »Talit«, moli: »Hvaljen bodi, Gospod, ki si nas posvetil s svojimi zapovedmi in nam ukazal, da si nadevljemo »Cicit«, in potem moli gori citirani mesti iz postave. Ko moli: »Ko jih vidijo*, po¬ gleda »Cicit«, jih poljubi, in pritisne na oči. Ta običaj je učil baje Bog sam Mozesa, ko se mu je razodel na sinajski gori. Tako vsaj so učili Farizeji 1 2 . 2. »Bodi ti (Jehovovo postopanje) ko znamenje na tvoji roki in ko spomenik pred tvojimi očmi, da bo postava Gospodova vedno v tvojib ustih 3 .« — »Vtisnite si te moje besede v srca in duše in privežite jih v znamenje na roke, in denite jih med svoje oči 3 .« Po naopačni raz¬ lagi teh dveh mest iz postave, so nastali — in sicer že dolgo pred Kristusom Tefilin ali molitveni listki iz pergamena, katere so si možki Izraelci pri jutranji molitvi (izvzemši. sobote in praznike) z jermeni privezavali na čelo ali roko. V Starem zakonu 6 se imenujejo rristsio, (Totafoth, listki za roke ali čelo). Rabini so jih imenovali 3^sn, Tefilin (od n?sn, Tefillah, molitev). V Novem zakonu 6 pa se imenujejo ^'jAaxTYjp:a, branila ali amuleti, ker so jih imeli Judje tudi kot pomoček za odvrnjenje hudega. Molitveni listki so bili dvojne vrste: a) Molitveni listek za na roko (“P hv n^sn, Tefillah šel jad), majhna, kockasta, votla škatlica iz pergamena, v kateri je bil en zvit listek tudi iz pergamena ali koženice in na njem napisani nekateri prav 1 Prim. naš škapulir. — 2 Prim. Ex. 34, 33 — 35. 3 Ex. 13. 9. Prim. v. 16. — 4 Deut. n, 8. Prim. 6, 8. 5 L. c. Ex. 13, 9; Deut. 11, 18. — 0 Prim. Matth. 23, 5. ■*§- 112 -fr- imenitni odlomki sv. pisma Prvi in drugi odlomek obravnavata o prvorojencih, tretji in četrti pa o ljubezni do Boga in do bližnjega. Privezali so to škatlico na levo roko blizu komolca. b) Molitveni listek za na glavo (Ehil n^sn, Telillah šel roš), škatlica prvi podobna, samo, da je bila razdeljena v štiri predalčke. V vsakem predalčku je bil po en listek in na njem napisano po eno navedenih biblijskih mest. Privezavali so to škatlico z jermenom na čelu tik lasi. Molitvene listke so Judje zelo čislali, zlasti ker se je bralo ime Vsemogočnega (’~S 2 t, Šaddai) v obeh škatljicah triindvajsetkrat. Današnji Judje jih še bolj cenijo, kakor čelni list velikega duhovnika, na kate¬ rem se je čitalo ime Vsemogočnega samo enkrat. Zato pa so Judje molitvene listke silno spoštovali. Niso jih smeli golih obešati na steno, ampak so jih hranili vedno v zaprti vrečici. Če so komu iz nepre¬ vidnosti pali na tla, se je moral postiti cel dan. Dečkom jih prvič pri¬ vežejo, ko so stari trinajst let in en dan. Nositi pa jih ne smejo oni Judje, ki niso levitiško čisti, ali ki nimajo dovoljne resnobe, n. pr. žene, sužnjiki, bolniki, žalujoči, ženin, njegov tovariš in svatje na ženitnim. 3. Dostavek v zgoraj navedenih biblijskih mestih 1 2 : »In zapiši jih na podboje in vrata svoje hiše« je povzročil še tretjo vrsto spominskih listov, ki so jih imenovali Mezuza (rmto). Mezuza so bile podolgaste usnjate škatlice, katere so po zgoraj citiranem ukazu :| pri¬ trjevali ob levem podboju hišnih in sobnih vrat. V njih so bili listki iz pergamena in na posameznih listkih v vsaki škatlici sta bila v 22 vrsticah napisana citirana svetopisemska odstavka *. Vsaka levitiško-čista soba v vsaki judovski hiši je morala imeti in ima tudi dandanes ob levem podboju tako škatlico 6 . Kristus očita Farizejem 6 , da so se posluževali teh znamenj, ki naj bi jih vedno spominjala postave, v prazno izkazovanje. »Vsa svoja dela«, tako jim očita, »opravljajo, da jih ljudje vidijo; delajo si namreč širje listke in večje robove v krilu«. Iz Talmuda 7 res izvemo, da je bilo predpisano, iz koliko niti naj so ti čopi ali prami (Cicit), kako naj so dolgi, kolikokrat in kako naj so zavozljani; kako naj se pišejo od¬ stavki »Mezuze« in »Tefilin«, kako velike naj so škatlice in kako dolgi jermeni; kako se morajo privezati krog čela in roke in kolikrat treba jermen krog roke oviti. 1 Ex. 13, 1—10; 13, 11—16; Deut. 6, 4—9; 11, 13—21. 2 Deut. 6, 9 in n, 20. — 3 L. c. — 4 * Deut. 6, 4—9 in n, 13 21. 5 Z »Mezuzo« moremo primejati kotliče ali posodice z blagoslovljeno vodo po naših sobah ali napis G. M. B. (Gašpar, Melliior, Baltazar) na naših vratih. Vsak Jud, ko vstopi ali gre iz sobe, se dotakne »Mezuze« in moli: »Gospod, čuvaj moj prihod in izhod sedaj in vekomaj.« — 3 Matth. 23, 5. — ’ Jadajim III., 3. 113 -S* Nobeno ljudstvo na zemlji ni molilo tolikrat in toliko kakor du¬ hovniški izraelski narod, dasi »postava« sama ne spominja skoro prav nikdar molitve in tudi nima nobenega posebnega obrazca za molitve. Ko pa se je popolnoma uredila služba božja, je bilo treba sestaviti tudi nekov ritual z obrazci za glavne vrste molitve. Že Davidovi psaljmi kažejo, da so se že zgodaj vpeljali taki obrazci. Stara rabinska tradi¬ cija pa zatrjuje, da je že »velika sinagoga«, osobito pa goreči Ezdra uredil one molitvene obrazce, po katerih opravljajo Judje še dandanes svoje molitve. Tri med njimi so zlasti imenitne, namreč: Šema, Še¬ ni on e esre in K e duša. 1. Šema se nazivlje po začetni besedi: (Šema, poslušaj) in obsega svetopisemske odlomke Deut. 6, 4— 9; 11, 13—21 ter Num. 15, 37—4I z nekaterimi blagoslovi spredaj in zadaj. Prvi in najimenitniši del so bile besede: »Poslušaj, Izrael! Gospod, naš Bog, je edini Go¬ spod!« S tem stavkom so Izraelci izpovedavali svojo vero o bistvu bož¬ jem, kakor mi kristjanje izpovedujemo svojo vero o presv. Trojici z malim slavospevom (doksologijo): »Gast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu« 1 . Šema »recitirati« je moral vsak odrasli moški Izraelec vsak dan dvakrat, zjutraj in zvečer. Ženskam, otrokom in sužnjikom ga ni bilo treba recitirati. 2. Najimenitniša izraelska molitev pa je bila in je Šemone esre (nnt?H rniOt?', Šemone esre, osemnajst), obstoječa iz osemnajst ali v poznejših časih iz devetnajst blagoslovov. V njih se priporočajo Vse¬ mogočnemu najbolj srčne želje izraelskega ljudstva. Zlasti se v njih razodevlje hrepenenje po Zveličarju ' 2 . Šemone esre molijo vsi Judje, tudi ženske, otroci in sužnjiki, vsak dan trikrat: zjutraj, popoldne (ob času večerne daritve) in zvečer. 3. Pomenljiva je tudi molitev Keduša (nsfnj?), katero moli tudi rnašnik pri sv. maši po predglasju ali prefaciji, namreč »Sanctus« : »Svet, svet, svet je Gospod vojskinih trum; nebo in zemlja sta polna njegove slave«. To je slavospev •Serafinov pred ognjenim prestolom Jehovovim 3 . To molitev molijo Judje vsekdar s prav posebnim spo¬ štovanjem. * * * 1 Kabalisti so pa že tudi v molitvi Šema našli nauk o presv. Trojici, ker se v njej Bog zaznamuje s tremi imeni. (Sobar, ed. Sulzb. II. f. 18, c. 3; f. 66, c. 2; III. f. 82. c. 2.) 3 Nekateri izrazi spominjajo na Zaharijev »Benedictus« (Luc. I, 68 — 79); n. pr. 1. blagoslov: »Ceščen bodi, Večni, naš Bog in Bog naših očetov, ... ki pošlješ njih otrok otrokom Zveličarja«; 14. blagoslov: »Potomca Davida, tvojega hlapca, pošlji kmalu; rog njegov bodi močan, kajti upali smo na Tvoje zveličanje«. 3 Prim. Is. 6, 1—4. Lesar Uvod v biblijske zgodbe N. Z. 8 -£-■ 114 -S- Ob Kristusovem času so molili Judje trikrat na dan: zjutraj, popoldne in zvečer. Za svojo navado so se sklicavali na očake Abra¬ hama, Izaka in Jakopa’. Razen tega so molili pred in po jedi, časih tudi še sredi obeda. Zahvaljevali so Boga, kakor delajo še dandanes krščanski in mohamedanski orientalci, posebej za vsako jed, za vsako pijačo, za prijeten duh, za vesela poročila itd. Pravi dan molitve v tednu je bila seveda sobota. Posveče¬ vali so s posebnimi ceremonijami in molitvami pa tudi ponedeljek in četrtek, ker je šel Mozes v četrtek drugič na Sinajsko goro, da je prejel od Gospoda tabli z zapovedmi, ter se vrni) z gore v ponedeljek. Z neumitimi rokami ni smel noben Jud niti jesti niti mo¬ liti, kakor tudi duhovniki v templju niso smeli opravljati službe božje, dokler se niso izkopali in potem si še umili roke in noge. »Ko so nekoč farizeji videli nekatere izmed Jezusovih učencev z nečistimi, to je, z neumitimi rokami kruh jesti, so jim očitali. Zakaj farizeji in vsi Judje ne jedo, da bi si ne umivali pogosto rok, ker se drže izročila starejših. In ko pridejo s trga, ne jedo, ko bi se ne umili; in več drugega je, kar jim je izročeno, da izpolnjujejo: pomivanje kozarcev in vrčev, in kotlov in klopi« ' 1 2 . Gospod pa jih imenuje hinavce, očitajoč jim, da opuščajo božje zapovedi, izpolnjujejo pa človeška izročila. Molili so Judje bosi in stoje, ker so bile ravne noge živali, katere je gledal Ezehiel 3 . Glavo pa so ponižno povešali in pokrivali, ker se jim ni zdelo spodobno, odkritim biti pred božjim veličanstvom. Proti vzhodu obrnjeni Judje niso smeli moliti, ker so tako molili neverniki, ki so častili solne ek Jehovov tempelj na Moriji je bil zato obrnjen od vzhoda proti zapadu. V Novem zakonu pa veli starodavno določilo 5 , da naj je cerkev obrnjena proti s o ln čn emu vzhodu. Na Kristusa, naše duhovno solnce, moramo namreč kristjanje gledati, ko molimo in darujemo n . * * * Opravljali so Judje o Kristusovem času ustne molitve, marljivo so gojili pa tudi premišljevanje. Navadno so namreč potem, koso opravili skupno jutranjo molitev v sinagogi, še najmanj eno uro pre¬ mišljevali o »postavi«, ali pa brali iz kake druge svetopisemske knjige. Iz evangelija je pa tudi znano, kako so farizeji in pismouki pretirano gojili ustno molitev; kako so se n. pr. nastavljali po sina- 1 Gen. 19, 27; 24, 63; 28, n. 2 Marc. 7, 1 — 4. — 3 Ezech. 1, 7 - — 4 Prim. Ezech. 8, 16; II. Chron. 29, 6. 6 Const. ap. L. II. c. 57. c Pa tudi moderni Judje imajo med molitvijo obraz obrnjen proti solnčnemtl vzhodu, ker ni več templja in ker je zapadnim Judom obljubljena dežela proti vzhodu. -I- 115 gogah in na voglih potov, da bi jih ljudje videli h Zato jim kliče Go¬ spod’: »Gorje vam, hinavci! objedate hiše vdov, dolge molitve oprav- ljaje«. Kako so tuintam molili, nam opisuje sam Gospod Jezus Kristus 1 * 3 v priliki o farizeju in cestninarju: »Farizej je stal in je molil sam pri sebi takole: Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, prešeštniki, ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat v tednu; desetino dajem od vsega, kar imam«. Cestninar je bil sicer tudi Jud, pa on je molil drugače: »Od daleč je stal, in še oči ni hotel proti nebu vzdigniti, temuč se je trkal na prsi, rekoč: Bog, bodi milostljiv meni grešniku!« In ta je šel opravičen v svojo hišo. O Zveličarju beremo večkrat, da je po dokončanem dnevnem delu in trudu si odpočil v samoti, kamor je šel, da bi molil. »Zjutraj zgodaj je vstal in šel v puščavo, in je tam molil« 4 . — »Zgodilo se je pa tiste dni, da je šel na goro molit, in je prenočil v molitvi božji« r >. »In zgodilo se je, da je na nekem kraju molil, in ko je nehal, mu je rekel eden njegovih učencev: »Gospod, uči nasmoliti, kakor je učil tudi Janez svoje učence. In jim je rekel: Kadar molite, recite: Oče, posvečeno bodi tvoje ime!'« In v getzemanskem vrtu je pal na kolena in molil. Ko pa so ga obšle smrtne težave, je molil dalje 7 . In še zadnji trenutek svojega življenja je molil Jezus »z velikim glasom: Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo! In ko je to izrekel, je izdihnil dušo« 8 . 4. 5°la in sinagoga. »Kdor ne pozna postave, bodi preklet« °. O tem so bili Judje po suženjstvu trdno prepričani. Rabbi Hillel uči 10 : »Čim bolje poznaš po¬ stavo, tem več življenja imaš v sebi. Čim bolje se izšolaš, tem bolj si moder. Čim več se posvetuješ, tem bolj razumno delaš. Kdor si prilasti poznavanje postave, si pridobi življenje prihodnjega sveta«. Zato so si Judje prizadevali na vso moč, da bi dobro poznali postavo. Ni jim pa bilo dovolj, samo poznati postavo; tudi izpolnjevali so jo radi. V izpolnjevanju postave so se urili že otroci. Podlago za to sta jim morala oskrbeti že družina in šola; nadaljnji pouk v postavi pa je o Kristusovem času oskrbovala sinagoga. 1. Jožef Flavij trdi 11 , da je ukazal že Mozes, naj se uče dečki najimenitnejših postav, ker je to »najlepša vednost in vir prave sreče«. Na par mestih preslavlja Jožef gorečnost, s katero so Judje skrbeli za 1 Mattli. 6, 5. — 2 Matth. 23, 14. J Luc. 18, 10— 14 . — 4 Marc. I, 35. — 5 Luc. 6, 12. 6 Luc. 11, 1. ss. — 7 Prim. Luc. 22, 41 ss. — 8 Prim. Luc. 23, 46. s Prim. Ioan. 7, 49. — 10 Abotli II, 7. — 11 Antiq. IV, 8, 12. Lesar, Uvod v biblijsko zgodbe N. Z. 8 * -I- 116 -š~ šolski pouk. »Bolj kakor za vse drugo, si prizadevamo za vzgojo mla¬ dine in za najimenitnejšo dolžnost celega življenja imamo, da natančno izpolnjujemo postave in se urimo v pobožnosti«. »Vprašajte kogarkoli izmed nas postave, pa jih bode ložje naštel vse, kot povedal svoje ime. Ker se jih učimo, odkar smo se začeli zavedati, so nam kakor v naše duše začrtane. In redko se primeri, da bi jih kdo pre¬ stopil, nikdar pa ne, da ne bi bil kaznovan, kdor jih je prestopil« '. Podobno piše tudi Pilon: »Ker imajo Judje postavo za božje razodetje in se je uče od zgodnje mladosti, nosijo njeno podobo začrtano v svojih dušah« 1 2 .. »Stariši, učitelji in vzgojitelji uče otroke že od zibeli, še preden jih poučujejo v svetih postavah in nezapisanih na¬ vadah, verovati v Boga, edinega Očeta in Stvarnika sveta« 3 . Sam o sebi omenja Jožef, »da je poznal že v štirinajstem letu postavo tako natančno, da so prihajali k njemu veliki duhovniki in prvaki jeruza¬ lemski, poučit se natančneje v postavi« h Potemtakem torej ni dvomiti, da so se dečki poštenih judovskih družin dobro poučili v postavi že v nežni mladosti. Samo po sebi je tudi umevno, da je bila dolžnost in naloga ju¬ dovskih s tari še v, otroke vzgajati za življenje po postavi. Sklepati pa se sme, da so ob Kristusovem času že tudi občine ustanavljale posebne šole (leEr n ’2 Beth hassepher), v katerih se je poučevalo o postavi. Neka stara tradicija trdi namreč, daje ukazal Jožu a ben Gam la, naj se nastavijo v vsakem okraju in v vsakem mestu uči¬ telji dečkov (nmipn '“DTe), h katerim naj se vodijo dečki od šestega ali sedmega leta. Bržčas je umevati pod Jozuom ben Gamla veliki du¬ hovnik Jezus sin Gam ali el o v krog 1.63—65 po Kr. Ge naj se torej po njegovem ukazu snujejo šole po vseh okrajih in mestih, so morale gotovo biti posamezne šole že ob Kristusovem času. Glavni predmet v teh šolah je bilo seveda čitanje sv. knjig, čitanje postave. Zato se imenujejo te šole issn n’2, šole »knjige«, ker se je v njih čitala »knjiga vseh knjig«, knjiga postave, ali kakor enkrat izrečno beremo: tojpt? (Miqra), sveto pismo. Čitati so bržčas znali vsi v postavi poučeni Judje. P, sati pa se v teh šolah splošno še niso učili. Postave pa judovski dečki niso samo čitali in se je učili na pa¬ met, ampak so se polagoma vadili, jo tudi izpolnjevati. Tako n. pr. se odraslim ukazuje 5 , naj pazijo, da tudi otroci ob sobotah »počivajo«. Spravni dan naj se postijo dečki par let prej, ko dosežejo postavno 1 Apion. I, 12. —• Apion. II, ]H. — 2 Legat, ad Cajum § 31, M ang. II, 577. 3 Legat, acl Cajum § 19 Mang. II, 562. — 4 Vita 2. 5 Šabbath XVI, 6. -S- 117 -1 starost, da se polagoma privadijo L Ko pa so dečki dorasli, so postali podložni vsej postavi, postali so rn*» n? (Bar Micwa). 2. Natančneje pa so se mogli Judje seznaniti s postavo pri pismo¬ ukih v anian n 1 ? (Beth hammidraš, hiše razlaganja). Vse ljudstvo pa se je po suženjstvu poučevalo s čitanjem postave v sinagogah. Glavni namen temu čitanju postave ni bila tolikanj služba božja, kot marveč pouk v verskih resnicah. Tak pomen pripisujeta sinago¬ gam že Jožef Flavij 2 in Filon Aleksandrijski 3 . Zadnji jih nazivlje učil¬ nice (Si8aaxaXefa). Tudi v Novem zakonu se nam kaže »poučeva¬ nje« (8i8aa%ecv) kot glavno opravilo v sinagogah 4 * * . Kdaj so se začeli Judje zbirati ob sobotah v posebnih hišah, kjer so čitali in razlagali sveto pismo, ne vemo zagotovo. Gotovo pa je, da šele po povratu iz babilonskega suženjstva. Prvi sled nahajajo nekateri v psaljmu 73, 8, ki ga je bržčas zložil neki pesnik iz Azafove šole po povratu iz suženjstva r> . ‘?x ’T;iD (hiše božje, kraji razodevanja božjega) razlagajo namreč nekateri eksegeti za sinagoge, zbirališča ('IJhO) v bogoslužbene namene (7 n). O Kristusovem času je bilo po¬ učevanje v sinagogah ob sobotah že stara in splošna navada 0 . Po Dejanju apost. (15, 21) »jih ima Mozes od nekdanjih časov v vsakem mestu, ki ga oznanjujejo v shodnicah, kjer se vsako soboto bere«. Jožef Flavij in Filon Aleksandrijski in sploh Judje poznejše dobe pri¬ pisujejo ustanovitev sinagog Mozesu 7 . Jasno je, da so se mogle ustanavljati sinagoge samo tam, kjer so bile ustanovljene posebne judovske verske občine, ali pa je oprav¬ ljala j u d o v s k a politična občina tudi posle verske občine. Po takih mestih, kjer so bili Judje z neverniki v manjšini, so imeli skoro gotovo posebne verske občine 8 . Po drugih mestih, kjer so stanovali izključno le Judje, ali so bili Judje v veliki večini, pa se politične občine na¬ vadno niso ločile od verskih, ampak so politične občine po posebnih odposlancih opravljale tudi verske posle. Vendar pa je gotovo, da je 1 loma Vlil, 4. — 2 Apion. 11 ,..17. 3 Vita Mosis 111 , 27 (Mang. II, 168). — 4 Matth. 4, 23; Marc. 1, 21; 6, 2; Luc. 4, 15. 31; 6, 6; 13, 10; Ioan. 6, 59; 18, 20. 5 Prim. Dr. Valentin Thalhofer, Erklarung der Psalmen, 4. izd. str - . 431. 6 Marc. 1, 21; 6, 2. Lnc. 4, 16. 31; 6, 6; 13, 10. Act. 13, 10. Act. 13, 14. 27. 42. 44; 15, 21; 16, 13; 17, 2; 18, 4. 7 Prim. los. c. Apion. II, 17 in Pililo Vita Mosis 111 , 27 in zlasti Fragm. apud Euseb. Praep. evang. VIII, 7, 12 13 (Mang. II, 630), in De septenario § 6 (Mang. II, 282). Rabinska mesta pri Vit ringa str. 283 ss. 8 Vemo namreč, da so bile sinagoge v Damasku (Act. 9, 2), v Salamini (Act. 13, 5), v Antiohiji v Pizidiji (Act. 13, 14), v Tesalo n iki (Act. 17, 1), v Korintu (Act. 18, 4), v Aleksandriji (Philo, Leg. ad Caj., 20), v Rimu (Philo ibid. 23). -S- 118 -S- bilo po Kristusovem vnebohodu v Jeruzalemu več posebnih judov¬ skih verskih občin, dasi je bilo med Judi le malo nevernikov. Liber- tinci, Kirenejci, Aleksandrijci, Cilicijci in Azijci so imeli namreč vsled narodnostnih razlik posebne verske občine in zato tudi posebne si¬ nagoge Imenovala se je verska občina nDJ? (Keneseth, zbor, auvaycoyVj), občani ali verniki pa noiDn ’J2 (Bene hakkeneseth). Načelovali so občini star ej šine (upeajkjTep&t), ki so izvrševali tudi najvišjo sodno oblast v verskem oziru; starejšine, ali pozneje ra¬ bini (0’D3n, učenjaki) so imeli namreč pravico nevredne občane bi¬ čati 2 , ali jih celo izobčevati 3 . Izobčenje je bilo dvojno: začasno ('•‘i“J, Nidduj) in dosmrtno (□ir, Cherem ali SFBBf, Sammatta. Nekateri eksegeti so ločili sicer, zapeljani po Eliju Levitu (j- 1549), tri vrste izobčenja 4 5 . Ali v Tal¬ mudu je Din in sPDBf eno ter isto, kar je dokazal že Buxtorf°. Po ustnem izročilu ločimo samo dve vrsti izobčenja: 'in?, začasno, pa D~ ; n, dosmrtno izobčenje 6 . Kako stara pa je ta razločitev, je težko dognati. Evangelij naravnost navaja le acpopft^stv (odločevati) 7 , ali anoanvTforfov rrotetv ali "pveoll-ai (iz shodnic odločevati, pehati, devati) 8 , torej le izob¬ čenje sploh 9 . Tudi Mišna omenja samo 'in?, izobčenje, a tako, da se more izobčenec zopet sprejeti v sinagogo 10 . Z druge strani pa omenja že Stari zakon DPn, dosmrtno ali popolno izobčenje. Tudi v Novem zakonu srečujemo večkrat dvadepa in dva^epaT^stv n . Da so Judje v drugem stoletju med službo božjo izrekali anatematizme zoper kristjane, potrjuje sv. Justin in drugi cerkveni očetje 12 . Mogoče je torej, da so poznali Judje že o Kristusovem času dvojno izobčenje, ali samo ali združeno z anatematizmi. Razen starejšin, ki so vodili splošne občinske zadeve, so se na¬ stavljali za posebna opravila še posebni uradniki ali služabniki. 1 Prim. Act. 6, 9. — 1 Mattli. 10, 17; 23, 34; Marc. 13, 9; Act. 22, 19; 26, n. 3 Esdr. 10, 8; Luc. 6, 22; Ioan. 9, 22; 12, 42; 16, 2. 4 Prim. Klofut ar, Commentarius in evangelium s. Ioannis, 2. izd. str. 204. 5 Lex. Chald. col. 2462—2470 (sub voce XnW"). 6 Maimonides pri: Vitringa, De synagoga, pg. 739. 7 Luc. 6, 22. — 8 Ioan. 9, 22; 12, 42; 16, 2. 8 Na znanem mestu I. lista do Korinčanov (I. Cor. 5) je aipetv iv. piaou (iztrebiti izmed vas v. 2) bistveno različno od TiapaSoovao t;T) Satavot (izdati satanu, v. 5). Kakor so namreč apostoli imeli oblast iz obsedencev izganjati hudobne du¬ hove (cf. Marc. 16, 17), tako je tudi Bog dopuščal, da so smeli hudobneže izročati hudobnemu duhu, ki jih je trpinčil na mesu, da bi rešili svoje duše. 10 Taanith III, 8. — 11 Rom. 9, 3; L Cor. 12, 3; 16, 22; Gal. 1, 8. 9; Marc. 14, 71; Act. 23, 12. 14. 21. 13 lustin. Dial. c. Tryph. c. 16. Epiphan. haer. 29, 9. -S- I 19 -T- Vendar pa ni bilo posebnih služabnikov za opravljanje službe božje, t. j. za čitanje in razlaganje sv. pisma ter opravljanje javnih molitev. Ta opravila so oskrbovali občani sami. Zato je umljivo, kako je mo¬ gel Kristus povsod, kamor je prišel v sinagogo, citati in razlagati sv. pismo. Vendar pa je imela vsaka judovska verska občina ali sinagoga: a) vrhovnega uradnika, imenovanega velikega shodničarja ali arhisinagoga 1 (ap/iauvd^tojoc, nDJ?n »•'kij. Take velike shodničarje nahajamo povsod, koder so bivali Judje, ne samo v Palestini, ampak tudi v Egiptu, Mali Aziji 2 , v Greciji 3 * 5 , v Italiji in sploh po rimskem cesarstvu. Od Judov so sprejeli to službo in ime tudi judovski krist- janje v Palestini 1 in celo kristjanje izven Palestine 3 . Veliki shodničar je oskrboval službo božjo: odločeval je, kdo naj vsakokrat čita sv. pismo in opravi predpisano molitev, kdo naj razlaga prečitani oddelek ali nagovori zbrane vernike 15 . Skrbeti je moral za red med zborovanjem 7 in za shodno poslopje. Navadno je imela vsaka sinagoga le enega velikega shodničarja 8 * . Pri nekaterih shodnicah pa se jih omenja po več". b) Razen velikega shodničarja se imenujejo pri vsaki sinagogi tudi m iloš či n a rj i 10 njiv* (Gabbae cedaqah). Nabirali so v pušice denar, v sklede pa natorne pridelke. Pobirati sta morala najmanj po dva, nabrane darove deliti pa po trije miloščinarji. c) Navesti moramo še shodniškega slugo nDJi.j ■jin (Chazzan hakkeneseth, u7t7jpsTY]c) ". Prinašati je moral ob službi božji svete knjige in jih po končanem berilu zopet spravljati na določeno mesto. Oprav¬ ljati je moral pa tudi druge posle v občini, n. pr. kaznjence bičati, otroke v čitanju poučevati. Poslopje, v katerem so se Judje zbirali k službi božji se je ime¬ novalo rpj?n n'2 (Beth hakkeneseth, aram. xnt?N? rva ali samo NrahJ?), grško away(i)yrj ali trpoasu^rj. Tuintam se nahajajo tudi izrazi ovva^tbjiov, 7tpoaeuxxY)ptov in aajijiaTEtev. Zadnji izraz pomenja poslopje, v katerem 1 Marc. 5, 22. 35. 36. 38; Luc. 8, 49; 13, 14. 2 Act. 13, 15 (Antiohija v Pizidiji). — 15 Act. 18, 8. 17 (Korint). 1 Epiphan. haer. 30, 18: lipe-( 3 irt£poi>; yap ooto'. e^outiv xxi ap/iauva- Y<1>Y oo?. 5 Ephemeris epigraphica t. V, 1884, pg. 537, n. 1222. 6 Act. 13, 15: V Antiohiji v Pizidiji so poglavarji shodnice po branju postave in prerokov pozvali Pavla in Barnaba, rekoč: Moža brata! če hočeta govoriti v opomin ljudstva, govorita! — 7 Luc. 13, 14. - 8 L. c. ” Prim. Act. 13, 15. 'AtootsiAkv oc dpziovvžjcofu 7rpo; auTOUj. — Marc. 5, 22: st; tcov ap;etai>vaYY wv se lahko razlaga tudi tako: eden iz stanu arhisi- nagoga. — 10 Matth. 6, 2. — 11 Luc. 4, 20. -£- 120 Hh so se Judje zbirali ob sobotah, imenujmo je torej sobotno hišo. Radi so zidali sinagoge zunaj mestnega obzidja, z ozirom na Prov. 1, 21 na kakem vzvišenem prostoru, blizu rek ali ob morski obali, da se je vsakdo, ki je bil levitsko nečist, mogel umiti ali izkopati pred začet¬ kom službe božje. Zidane so bile sinagoge v raznih slogih in glede velikosti so bile zelo različne. V severni Galileji 1 so se ohranile še do danes razvaline starih sinagog; najstarejše med njimi so bile zidane v drugem, morda celo v prvem stoletju po Kristusu. Iz teh razvalin se more približno sklepati, v kakšnem slogu so Judje zidali sinagoge. Velika aleksandrijska sinagoga je bila baje zidana v baziliškem slogu. Morda so bile nekatere zidane v obliki gledališč brez strehe. Vsaj o Samarijancih je to dognano 2 . Gotovo je tudi, da o postnih dnevih Judje niso opravljali javnih molitev po sinagogah, ampak na odprtih prostorih, n. pr. ob morski obali 3 4 5 * . Tak odprt kraj, ki pa je bil seveda z mejo obdan, morda celo obzidan, je tudi umevati Act. 16, 13. 16, kjer sv. Luka pripoveduje, da je šel v Filipih sv. Pavel s spremljevavci v soboto vunkaj skozi vrata k reki (Angisti), »kjer je bil navadni kraj molitve« *. V vsakem mestu Palestine, morda tudi po manjših krajih, je bila vsaj ena sinagoga, n. pr. v Nazaretu (Matth. I3, 54; Marc. 6 , 2; Luc. 4, 16), v Kafarnavmu (Marc. 1, 21; Lue. 7, 5; Ioan. 6 , 59) r >. Po večih mestih je bilo tudi po več sinagog; n. pr. v Jeruzalemu 0 , v Aleksandriji 7 in Rimu 8 . Talmudovska pravljica pripoveduje, daje bilo v Jeruzalemu ob rimsko-judovski vojski do 480 sinagog. Razne sinagoge enega ter istega mesta so se ločile po raznih znakih. V Se- foridi je bila n. pr. »sinagoga vinske trte« °, v Rimu »sinagoga oljike« (ai)vaytoYYj žAaca?) 10 . Opravljene so bile sinagoge o Kristusovem času dokaj pri- prosto. Glavno orodje v njih je bila skrinja (nmr, Teba, atjloittS?), v kateri se je hranilo skupaj zvito sveto pismo in druge svete knjige. 1 Razvaline so v selili Kasiun, Kefr Birim, el Djiš, Meiron, Nabar- tein, Rede s, Tell Hum, Keraze, Irbid. — 2 Epiphan. haer. 8o, i. 3 Taanith II, I. — Ter tul lian. De ieiunio c. 16: Iudaicum certe ieiunium ubique celebratur, cum omissis templis per omne litus quocunque in aperto aliquando iam precem ad caelum mittunt. — Id. Ad nationes I, 13: Iudaici ritus lucernarum et ieiunia cum azymis et orationes litorales. — Antiq. 14, 10, 23: Kal ta? Ttpoaeu^ac; TtotetaHai Tipo? ty; D-aAaaaifj v.ata to Ttatptov šibo?. 4 F el te n, Apostelgescliichte, Freiburg, Herder, 1892 in Bisping, Erklarung der Apostelgeschichte, Minister, Aschendorff, 1871. 5 Prim. Act. 15 , 21 : Kata ttoAtV. - 0 Act. 6 , 9 ; 24 , 12 . 7 Pililo, Leg. ad Cai. c. 20: IloAAai 8s etat zaD-’ šzaat ov tprjjia ttj? toAeo?. 8 Pililo, Leg. ad Cai. c. 23. — 9 Nasir VII, 1 fol. 56 a, 10 De Rossi, Bulletmo V, 1867, pg. 16. -I- 12\t -I* Knjige so bile zavite v platnene tenčice ter spravljene v posebnih nož¬ nicah ali obodkih (p'r. = IHpar)) 1 . Za tistega, ki je bral ali razlagal sv. pismo, je bil, vsaj v poznejšem času, odločen poseben vzvišen pro¬ stor, neke vrste oder (rt D n — j^pa), kjer je bil tudi postavljen pod- stavec ali pult (dvaXoyetov), na kateri so se med čitanjem ali razlaga¬ njem pokladale knjige. —- Med shodnično opravo so šteti tudi še sve¬ tilni c e, pozavne in trobente. S pozavnami so vabili k službi božji na Novo leto, s trobentami pa o drugih praznikih. Služba božja je bila o Kristusovem času natančno urejena. Ver¬ niki so sedeli v določenem redu, starejši in imenitniši na prvih sedežih, za njimi mlajši in manj imenitni; možje in žene bržčas ločeni. Kristus očita farizejem in pismarjem, da »imajo radi prva mesta pri večerjah in prve sedeže v shodnicah« 2 . Za pravilni shod je moralo biti navzočih najmanj deset oseb. Kot glavni deli službe božje se imenujejo v Mišni: a) Recitiranje Šema 3 , b) molitev Šemone esre 4 , c) čitanje Tore ali postave, d) čitanje prerokov in e) duhovniški blagoslov. a) Šema ni bila prava molitev, ampak bolj neka veroizpoved. Zato se tudi ni reklo: Šema moliti, ampak recitirati ali govoriti (Vde 4 nsnp). b) Moleč so Judje stali 3 in gledali proti Presvetišču, oziroma proti Jeruzalemu 0 . Molitve Šemone esre ni molil ves zbor; molil jo je naprej poseben od velikega shodničarja določen molivec, ljudstvo pa je odgovarjalo, zlasti izrekalo jt?« (Amen)h c) Cit ali so postavo in preroke lahko vsi verniki, celo nedorasli. Ce pa so bili navzoči duhovniki in leviti, so jo čitali le-ti. Čitajoč sv. pismo so Judje stali (Luc. 4, 16: aveaTV) dvaTvcovat). »Postavo« so brali po vrsti. Ves »Pentatevh« so prebrali v treh letih. V ta namen je bil razdeljen v 154 Paraš (nbEriB Paršijoth). Bralo je zadevni od¬ delek postave vsako soboto najmanj sedem bravcev; prvi in zadnji sta morala v začetku in na koncu izreči blagoslov (nD"l3 Berachah). Vsak bravec je moral prebrati najmanj tri verze in jih ni smel povedati iz spomina. 1 Mnogi razlagajo tudi cpsAovr); ali cpoavoVrjc; (paenula) II. Tim. 4, 13 za take nčžnice, v katere so se vtikali knjižni svitki (volumina), n. pr. sv. Janez Krizostom, ki pojasnjuje cpsKdvrjc; z: yX(i)aadxopov IvUa xa fkflMa žbterto. Prim. Sehirlitz, Griechiscli-Deutches WOrterbuch zum Neuen Testamente s. v. 2 Prim. Mattli. 23, 6; Marc. 12, 39; Luc. n, 43; 20, 46. 3 Prim. str. 113. — 4 Prim. str. 113. — 5 Mattli. 6, 5; Marc. 11, 25; Luc. 18, 11. 6 Ez. 8, 16 ; 1 . Reg. 8, 48; Dan. 6, 10. 7 Deut. 27, 15 ss.; Neli. 8, 6; I. Chron. 16, 36; Tob. 8, 8. — Tudi pri krščan¬ ski službi božji ljudstvo odgovarja ali odpeva Amen že od prvega začetka. Prim. I. Cor. 14, 16. -s- 122 -*► d) Ko se je prebral odstavek iz Tore, so brali, in sicer že o Kristusovem času, »preroke« (D'K’33 Nebiim, torej tudi stare zgodo¬ vinske knjige). To vemo iz Luc. 4, 17, kjer bere Jezus odlomek iz Is. 61, 1. 2. in iz Act. 13, 15, kjer se pripoveduje, da sta prišla Pavel in Barnaba v Antiohijo v Pizidiji in sta šla sobotni dan v shodnico in se usedla. »Po branju postave pa in prerokov« itd. — Ker se je s tem berilom končavalo svetopisemsko čitanje, so imenovali preroške oddelke Haftare (n’ 332 vtssn s prerokom končati). Te oddelke so čitatelji odbirali po lastni volji h Bral jih je vedno le eden in samo pri glavni službi božji ob sobotah. Ker so se brale Paraše in Haftare v svetem, t. j. hebrejskem jeziku, večina vernikov pa ni umevala tega jezika, so jih prestavljavci prevajali na sirokaldajski jezik. Za svetopisemskim branjem je prišla na vrsto še pridiga (nt2n~, Derašah, razlaga), v kateri se je razlagal prečitani svetopisemski od¬ delek in dodajali opomini za čednostno življenje. Da so bile take ho- milije običajne že ob Kristusovem času, izvemo iz evangelijev, kjer se tolikrat navaja izraz 5i8aaxecv ev tac; auvaya)yarc, učiti v sinagogah Go¬ vornik (‘jtn", razlagavec) seje usedel na vzvišen kraj. (Luc. 4, 20 £y.aiko£v.) e) Služba božja seje končavala z duhovniškim blagoslovom, na katerega so se vsi verniki odzvali z 'jos (Amen). Opisani spored je veljal za glavno službo božjo ob sobotah dopoldne. Zbirali pa so se Judje v sinagogah tudi ob sobotah popoldne; ali čitali so takrat samo iz Pentatevha. Po istem sporedu so se ravnali tudi ob ponedeljkih in četrtkih in o vseh praznikih, posebej še o Mlajih. Za vsak praznik je bila določena posebna peri- kopa iz Pentatevha. * * * Služba božja, ki se je opravljala v sinagogah, je močno pospeše¬ vala versko-nravno življenje judovskega ljudstva. Velike pomembe pa so bile sinagoge tudi za mlado krščanstvo. Kristus sam »je namreč prehodil vso Galilejo ter učil po sinagogah, oznanjujoč evangelij kra¬ ljestva« 3 . Po Jezusovem zgledu so tudi njegovi učenci ter prvi ozna- njevavci sv. vere kot Judje zahajali v sinagoge, kjer so začeli širiti »veselo poročilo«. Kakor judovske kolonije lahko imenujemo jarke, po katerih je nevernikom pritekala milost sv. evangelija, tako sina¬ goge lahko imenujemo stolice, raz katere seje ralzegala m o d r o s t sv. evangelija, prve krščanske pridižnice. 1 Prim. Luc. 4, 17 ss. — 1 2 Matth. 4, 23; Marc. 1, 21; 6, 2; Luc. 4, 15; 6, 6; 13, 10. Ioan. 6, 59, 18, 20. — 3 Mattli. 4, 23. -S- 123 5. Sinedrij. Po povratu iz babilonskega suženjstva (krog 530 pr. Kr.) se je pri Izraelcih izpremenila državna ustava. Nekdanjo kraljevsko oblast je namreč nadomestil »veliki zbor« ali si nedrij, kije bil ob Kristuso¬ vem času najvišji sodnji zbor v verskih, sodnjih in upravnih zadevah judovskega ljudstva. t. Kdaj in kdo je ustanovil sinedrij, se ne da določiti natančno. Zbor plemenitašev v Jeruzalemu, ki je imel vladno in sodno oblast nad judovskim ljudstvom, moremo za gotovo dokazati šele v grški dobi. Rabini sicer trdijo, da se je začel sinedrij z onimi sedemdeseterimi možmi, katere si je po božjem ukazu izbral Mozes izmed judovskih starejšin, da bi mu pomagali voditi ljudstvoDalje trdijo rabini, da ta zbor ni prenehal nikdar od Mozesa, kar pa tudi ni res. Starejšine ljudstva namreč, o katerih je tuintam govor 1 2 , češ, da zastopajo ljud¬ stvo, niso oblastnija, kar pa je bil sinedrij vsekdar. Tudi v perzijski dobi še ni bilo sinedrija. Rabini sicer go¬ vore o »veliki sinagogi« 3 v dobi Ezdrovi in Nehemijevi in pravijo, da je to sinedrij; a motijo se, naopak umevajoč nekatera mesta Ez- drove 4 in Nehemijeve knjige 4 ’, kjer je večkrat govor o starejšinah in nekih načelnikih. Dokazati se da '(spooaia tfiv douocmov, t. j. sinedrij, šele v grški dobi. Prvič se namreč omenja pod Antiohom Veli¬ kim (223—187). Nekateri učenjaki trdijo določno, da se je sinedrij prvič sešel leta 188. pr. Kr. Po povratu iz suženjstva je načeloval judovski državi, torej tudi geruziji, dedni veliki duhovnik. Velike duhovnike iz rodu Aronovega pa so nadomestili vsled upora junaških Makabejcev proti selevkiškemu trinoštvu veliki duhovniki iz rodu Hazmonejcev, ki so od Simona sem tudi podedovali to službo. Geruzija se v tej dobi večkrat omenja, n. 1 Num. n, 16. 2 Prim. I. Reg. 8, I ; 20, 7; IJ,. Reg. 23, 1 ; Ez. 14, I ; 20, I. 3 Velika sinagoga (r6ltjn PDJ? ali NIW'U?) je bil baje kolegij ali zbor 120 učenih mož, ki so — tako trdijo rabini — vladali izraelsko ljudstvo po povratu iz suženjstva. Pripisujejo ji celo vrsto raznih določeb. Ker je bil baje Ezdra predsednik temu slavnemu zboru, zato ga tudi imenujejo 7W UH il’2. Udom tega zbora prištevajo rabini tudi preroke Hageja, Zaharija in Malahija, ker so živeli in delovali po suženjstvu. Zadnji ud tega zbora je bil baje veliki duhovnik Simon Pravični, naslednik Onija I. Veliko sinagogo so imenovali Talmudisti ta zbor baje zato, ker je postavil veličanstvo božje (“'Hun) v prvotno stanje, t. j. ker je zopet vpeljal tri pridevke božje, namreč naslove S"]U3m 5run (velik, mogočen, strahovit; prim. Deut. 10, 17). 4 Esdr. 5, 5. 9; 6. 7. 14; 10, 8. 3 Neli. 2, 16; 4, 8. 13; 5, 7; 7 , 5. -t- 124 pr. za Juda', za Jonatana 1 2 in Simona 3 . Daši so bili Makabejci sprejeli knežji in kraljevski naslov 4 , se je vendar še ohranila ge- ruzija. Vsaj za Aleksandre se izrecno omenjajo twv 'IouSafrov oc 7tpea[36xspapiaodo)v aipeaea)?, oE itepi xa 7 taxpta vojupa Sououat tojv aXXwv azpijleta Stacpepetv. TIv S’ 00 x 05 av/jp 7 tXfjprj 5 auveaew 5 xe zal Xoyta|iOo, Sovapeos xe upay|j.axa xaut &5 zetpeva cppovr^cjet xjj eauxoo Stoplkoaaatfai. 2 Naslov »raban« se navadno piše cel, »rabi« pa navadno okrajšujemo s črko »r.« -S- 144 ~i~ izraelska oblast. Tu so se zbirali krog njega prvi učenjaki in med njimi je imel Gamaliel vedno prvo besedo. Zlasti sta bila v tesni zvezi ž njim r. Jozua in r. Akiba. V svojem postopanju se je ravnal po milejših načelih Hillelovih, le v 3 točkah je soglašal s Samajem. 6. Najimenitniša vrstnika Gamalielova sta bila r. Jozua ben Hananja in 7. r. Eliezer sin Hi r kan o v, oba učenca Johanana ben Sakkaj. R. Jozua se je rodil iz levitske rodovine. Bil je krotek in po¬ pustljiv značaj. Rekli so: Odkar je r. Jozua mrtev, ni več na svetu dobrega srca. Ravnal se je po geslu: Zavist, poželjivost in sovraštvo končajo človeka. Legenda pripoveduje, da se je razgovarjal s cesarjem Hadrianom o raznih verskih zadevah. Trd, neupogljiv značaj pa je bil r. Eliezer. Držal se je vedno ustnega izročila. Ker je bil silno učen in je imel izredno dober spo¬ min, je mogel v vsakem slučaju takoj pravo pogoditi. Njegov učitelj Johanan ben Sakkaj ga je hvalil, da je bil kot z apnom ometan vod¬ njak, ki prav nič ne pušča. Kar pa je enkrat spoznal kot ustno izro¬ čilo, to mu je veljalo kot resnica, od katere se ne sme odstopiti. 8. Častno mesto med rabini te dobe zavzema tudi r. Eleazar ben A z ar j a iz plemenite in bogate duhovniške družine, ki je bila v sorodstvu z Ezdrom. Bil je tako bogat, da so rekli: Odkar je on mrtev, ni več bogastva med učenjaki. Deloval je v Jabni. Občeval je z r. Izmaelom in r. Tarfonom, vrstnikoma Akibovima. 9. Vrstnik Gamalielov in Jozuov je bil dalje r. Doza sin Arhinov. 10. Mlajšim možem v tem rodu je prištevati r. Eleazar ben Sadok, sin že imenovanega r. Sadoka. Kakor oče je bil tudi sin v tesni zvezi z Gamalielom. 1 1 . Samostojno mesto med učenjaki te dobe pa zavzema r. Iz- mael. Sicer je prišel tuintam tudi v Jabno. Tudi je občeval s slav¬ nimi vrstniki r. Jozuom, Eleazarjem ben Azarja, Tarfonom in Akibom. Navadno pa je živel v južni Palestini ob edomljanski meji v vasi Kefar- Azir, kjer ga je obiskal nekoč Jozua. Bil je iz duhovniškega rodu; nekateri celo trdijo, da je njegov oče še opravljal službo velikega du¬ hovnika, kar pa ni gotovo. Sv. pismo je razlagal v besednem zmislu in ne tako svojevoljno kakor Akiba. Postavil je baje tudi 13 pravil, po katerih naj se razlaga sv. pismo. Kakor pripoveduje legenda, je umrl Izmael kot mučenec v Barkohebovem uporu. 12. Med učenjaki, ki so še občevali z Gamalielom, Jozuom in Eliezerjem pa bili bolj njegovi učenci, je najimenitnejši r. Akiba ben Jožef. Deloval je zlasti med 1. 110—135 po Kr. Bilje predstojnik rabinskih šol v Lidi in Jabni. Talmud se največkrat nanj sklicuje. Rekli so o njem: »Kar ni bilo razodeto Mozesu, je bilo razodeto Akibu«; -I- 145 -š- ali: »kdor se loči od Akiba, ravna tako, kakor bi se ločil od življenja«. Imel je mnogo učencev. Sv. Irenej trdi 1 2 , da je bil tudi učitelj preva- javcu sv. pisma Akvilu. Največjo zaslugo si je stekel s tem, da je začel zapisavati tradicionalno razlago postave ter tako položil temelj Mišni. Spisal je baje tudi imenitno knjigo »Jecira«, t. j. en del »Ka¬ bale« a . Pozneje se je r. Akiba pridružil uporniku Barkohebu. Rim¬ ljani pa so ga zato umorili 8 . 13. Vrstnik Akibov je r. Tarfon, pismouk iz duhovniškega rodu, ki je izpolnjeval duhovniške dolžnosti, kolikor je mogel, tudi še po razdejanju templja. Živel je v Lidi. Občeval je največ z Akibom. Poznejša legenda ga je napravila, kakor večinoma vse rabine te dobe, za mučenca vsled Barkohebovega upora. Nekateri učenjaki imajo na¬ šega Tarfona za onega Trifona, s katerim je imel pogovor sv. Justin *. Razen r. Tarfona so kot vrstniki občevali z r. Akibom še r. J o- lianan b en N ur i, r. Simon b e n A zai, r. Johanan ben B er o k a, r. Jože Galilej ec in r. Simon, Nanov sin. R. Simona, sina Aza- jevega, slave rabinski viri zlasti radi vstrajnega učenja. »Odkar je mrtev ben Azai, pravijo, ni več vstrajnih učencev.« V to dobo spadata tudi še Abba Saul in r. Juda ben Bethera. Večkrat kot vsi dosedaj imenovani pa se omenjajo v Mišni: r. Juda, r. Jože, r. Me ir in r. Simon, ki so živeli krog srede 2. sto¬ letja. * * ' * Ker se v eksegeških in drugih bogoslovskih knjigah večkrat omenjajo tudi nekateri imenitni rabini srednjega veka, naj na tem me¬ stu o njih dostavimo nekaj podatkov, dasi strogo ne spadajo v okvir te razprave. Arabska veda, ki se je razcvela deloma na vzhodu, deloma pa tudi na zapadu, na Španskem in Južnem Francoskem, je dobro vpli¬ vala tudi na Jude. Njih rabini so se namreč iznova začeli zanimati za hebrejščino in za izvirnik sv. pisma St. zakona. 1. Sem je prvi prištevati Saadia Gaon (arab. Sa'id ben Juzuf). Rodil se je 1. 892. v Dalazu v Egiptu. Ker je kmalu prišel v Fajjum 1 Adv. haer. 3, 24. 2 Kabala Qabbala) je neki judovski skrivnostni način razlaganja sv. pisma in obenem skupina takih skrivnostnih razlag. Nahajajo se v dveh knjigah. Prva se imenuje »knjiga stvarjenja« TED, Sefer Jecira,) druga pa »knjiga svetlobe« (“iril "lEp, Sefer Žohar), kratko »Žohar«. — 3 * * * * Prim. str. 83. * Iustin. Dial. c. Tryphone c. 1 : Kipi os 'Ejipaib? ix TtEpiTOpT)?, cpirpbv rov vuv yev6p£Vov ittAepov, iv tjj 'EXAa8t v.od tJj Koptvlkp ta noXla 8iaywv. — Ime jlEltS (Tarphon) in Tpucptov je isto. Lesar Uvod v biblijske zgodbe N. Z. JO -S— 146 —ll- v Zgornjem Egiptu, je dobil priimek al Fajjumi. Drugi viri pa trdijo, da je bil rojen v Fajjumu. Pozneje so začeli njegovemu imenu pri¬ stavljati še ha-Gaon, ker ga je bil imenoval predstojnik izgnancev v Babiloniji, David ben Sakkai, 1. 928. za gaona, t. j. predstojnika šole v Suri. Z Davidom pa se je Saadia kmalu sprl; zato ga je David od¬ stavil in pregnal. Nato pa Saadia odstavi Davida in s svojo stranko izvoli drugega kneza. Prepir je rešil kalif Kahir 1. 933. in sicer ne¬ ugodno za Saadia. Potrdil je odlok Davidov: Saadia je bil odstavljen in David je ostal knez izgnancev. Pozneje sta se nasprotnika zopet spri¬ jaznila in Saadia je zopet dobil prejšnjo službo. Umrl je 1. 942. Z ob¬ sežno vednostjo je bil brezdvomno eden najznamenitejših judovskih rabinov po talmudski dobi. Preložil je sv. pismo na arabščino in razložil je mnogo knjig sv. pisma'. Sicer se je še pečal z verskim modro- slovjem, s hebrejskim jezikoslovjem in talmudo-znanstvom ' 1 2 . Pomenljiv je Saadia za Jude zlasti zato, ker je prvi v arabskem jeziku razlagal sv. pismo ter tako postal predhodnik mnogih arabsko-judovskih pisa¬ teljev. Zaslug si je tudi pridobil v polemiki s karejci. Za Saadiem sta razložila samo nekatere dele sv. pisma G a on Samuel ben Hofni v arabskem jeziku in Hananel ben Hušiel v he¬ brejščini. 2. Na koncu 10. in v začetku 11. stoletja je živel v Kordovi na Španskem Jehuda ben David Hajjug, ki je začel prvi trditi, da ima vsaka hebrejska korenika tri soglasnike. To trditev je dalje razvijal in dokazoval Abulvalid Mervan ib n Gana h, kije največ živel v Saragosi, in sicer v prvi polovici 11. stoletja. Najimenitnejši učenjak te šole pa je bil Može ben Samuel ibn Chiqitilla v Kordovi. Raz¬ ložil je arabski vse sveto pismo (od 1. 1050 — 1080). Ohranilo pa se je njegovih spisov le malo. Izmed poznejših rabinov navajamo naslednje: 3. R. Salomon Jicchaqi ali Raši nastalo iz začetnic imen 7\&W je najbolj znan med vsemi rabinskimi učenjaki. Tuin- tam ga imenujejo Judje in kristjanje tudi Jarki. Rodil se je 1. 1040 v Troyes v Šampanji (Champagne) na severnem Francoskem. Sedem let je potoval in se učil pri imenitnih rabinih, zlasti tudi v Speier-ju, Worms-u in Mogunciji, kjer se je razlegala Geršomova talmudska modrost. V Worms-u kažejo še dandanes zraven sinagoge Rašijevo kapelo in Rašijev stol. Povrnivši se domov je postal 25 let star rabin v domačem 1 Judje ga zato imenujejo »razglavca« v.zt 2 Tiskan je Pentatevh v carigrajski tetragloti (1546), v pariški in london¬ ski poligloti ter v izdaji Newcastla upon Tyne (1811) ter nedavno kot: Version arabe du Pentateuque de Saadia etci par I. Derenbourg, Pariš 1893 (s hebrejskimi črkami). - 4 - 147 mestu. Z učenostjo je kmalu privabil k sebi mnogo učencev. Tako je postala njegova hiša središče rabinske učenosti na severnem Fran¬ coskem. Spisal je mnogo slovniških in eksegeških del. Stari za¬ kon je skoro ves razložil (izvzemši Kroniški in Ezdrovi knjigi), in je pri razlagi pazil zlasti na literalni zmisel. Kristjane večkrat pobija in zato razlaga mesijanske prerokbe zanje neugodno, dasi so jih raz¬ lagali starejši rabini tako kakor kristjanje 1 . Njegov komentar v Pen- tatevh, ki je izšel 1. 1475. v Reggio, je prva hebrejska tiskana knjiga. Celih 700 let je služil ta komentar kot šolska knjiga v judovskih šolah. Umrl je Raši 1. 1105. Zapustil je tri hčere, ki so se vse tri omožile z imenitnimi judovskimi učenjaki. Rašijeve težnje je za njim razširjal nečak r. Samuel ben M e ir, navadno imenovan Rašbam (D"atSP = TRD p TRlDtf' 7). Po njegovem vplivu je nastala na severnem Fran¬ coskem in celo na Nemškem posebna šola, ki je sv. pismo razlagala po načelih Rašijevih. Iz spoštovanja pa so ti učenci imenovali svoja dela samo »dostavke« (tossaphoth) Rašijevih del. Vsled tega so se imenovali tosafisti. Najimenitniši med njimi je bil Rašbamov mlajši brat Rabbeun Tam. 4. R. Abraham ben Meir, imenovan tudi Aben Ezra, seje porodil neki imenitni rodovini v Toledu krog 1. 1093. Bil je učenec in pozneje zet rabina Juda Halle vi in starejši vrstnik Maj monido v, ki ga je zelo spoštoval. Krog 1. 1150. je šel Aben Ezra na dolgotrajno potovanje po raznih evropskih deželah. Potem je potoval v Palestino, mudil se dalj časa v Tiberiji, kjer se je razgovarjal s tamošnjimi uče¬ njaki o mazoretskem tekstu sv. pisma. Umrl je leta 1167. na otoku Rodu. Popolnoma je bil vešč hebrejskemu in arabskemu jeziku in priznan kot slovničar, modroslovec, pesnik, zvezdoznanec, zdravnik, kabalist in zlasti kot ekseget. Njegova eksegeška dela mnogi še bolj cenijo kot Jarkijeva. 5. R. David Qimchi, imenovan tudi Radaq (p7"*i iz TiDp T17 h p|DP p), se je rodil v Narboni„na Francoskem 1. 1170. in je tam tudi umrl krog 1. 1230. Nadkrilil je visoko po učenosti in spisih očeta Jo¬ žefa Qimchi in brata Mozesa. Odlikoval se je kot slovničar, leksiko¬ graf in ekseget. Njegovega slovarja so se posluževali dolgo časa v judovskih šolah in po njem so pozneje pisali druge slovarje. Razložil je skoro vse knjige St. zakona. Njegov komentar so Judje cenili tako visoko, da so ga sprejeli v rabinsko biblijo« 2 . Sovraštvo zoper krist- 1 Prim. Klofutar, Commentarius in evangelium s. Matthaei, ed. 2. ad i, 23, pag. 36. “Rabinska biblija (Biblia rabinica) se imenuje hebrejsko sv. pismo St. zakona z zbirko raznih starejših rabinskih komentarjev. Do sedaj imamo 7 izdaj. Prve tri se imenujejo Bombergove (Bombergianae) po Danielu Bombergu, kijih Lesar, Uvod v biblijske zgodbe N. Z. 10 -f- 148 -S- jane je sicer prikrival, kaže je pa dovolj očitno v načinu, kako da raz¬ laga mesijanske prerokbe 3 . Razlagujoč išče in kaže zlasti literalni zmisel, ne zameta pa tudi tipičnega ali duhovnega. Dp sedaj navedeni Judje so marsikaj črpali iz arabske vede, a nič iz arabskega modroslovja. Rabinsko učenost pa so začeli družiti z arabskim modroslovjem naslednji: 6. Samuel ibn Gabirol (j- krog 1. 1070. v Valenciji) je zlasti znan po knjigi: »Vir življenja«. V njej druži judovske ideje z novo- platonskimi in aristotelovimi. 7. R. Mozes ben Maimon, navadno imenovan Maimonid, ča¬ sih Rambam (□na // i), je bil rojen v Kordovi na Španskem 1. 1135. V rabinski učenosti ga je poučeval oče r. Maimon, imeniten učenjak in sodnik v Kordovi. Arabščine, matematike, astronomije in zdravil¬ stva pa se je učil mladi Mozes pri Averroesu, Ibn Tofailu ter Ibn Za- igu. Ko je 1. 1160. Mohamed ben Tomrut, vladar severne Afrike in Španije začel preganjati Jude, je vsa družina Maimonova odpadla k izlamu. Trideset let star zapusti Maimonid domovino, potuje najprvo v Palestino, potem pa v Egipet, kjer se naseli v Aleksandriji, pozneje pa v Fostatu (Stari Kairi). Da si je prislužil vsakdanji živež, je kupčeval z dragocenostmi, pa z zdravilstvom se je pečal. L. 1179. je postal Maimo¬ nid domači zdravnik Saladinov. V tej službi je (.»stal tudi še pri dveh Saladinovih naslednikih. Ker je stalno bival v Egiptu, je dobil pridevek: Egipčan. Daši pa mu je izvrševanje zdravilstva vzelo precej časa, ni vendar nikoli popolnoma opustil vede. Dovršil je mnogo slovstvenih del. Ustanovil je v Aleksandriji tudi akademijo, kjer so se vzgajali mnogi mladeniči iz Egipta, Palestine in Sirije. Umrl je 1. 1204. Po¬ kopali so ga na lastno željo v Tiberiji v Galileji. Maimonidovo najimenitniše delo je D'?i3jn rnio (Moreh hanne- bochim, učitelj zmešanih), ki ga je spisal v arabskem jeziku za učenca r. Jožefa. Arabski izvirnik pa je prevel na hebrejščino Abu Tibbon in prevod je Maimonid potrdil. 8. Tej modroslovski šoli pripadajo še judovski eksegeti: Tan- chum Jerušalmi (13. stol.), Levi ben Geršom (f 1340), Jožef je natisnil v svoji beneški tiskarni 1. 15175 1525, 1548. Četrta je izšla v Benetkah 1. 1568 in peta ravnotam 1. 1617. Šesto je izdal J. Buxtorf v Bazileji 1618—19 in sedmo Mozes frankobrodski v Arnstelodamu 1. 1724. Nimajo pa vse vseh komen¬ tarjev. Misel za take izdaje sv. pisma je spočel Feliks iz Prata (Felix Pratcn- sis), Ord. Aug. (f 1539), rojen Jud, ki se je izpreobrnil h krščanstvu ter postal maš- nik in redovnik. Dolgo časa je Feliks načeloval Bombergovemu zavodu v Benetkah. Pozneje je prišel v Kini, kjer je Judom oznanjeval krščanske resnice — po hebrejski. 3 Prim. opombo 1. str. 147. -I- 149 Albo (1388 — 1444) in Abarbanel (1437—1508), Portugalec, hud na¬ sprotnik kristjanov. 9. V 16. in 17. stoletju so mnogi Judje, n. pr. Elia Levit, Sa¬ lomon Norci, Azar. Rossi in dr. napisali kritičnih opazek glede hebrejskega teksta sv. pisma. Elia Levit (Elihu ben Ašer Hallevi) se je rodil 1. 1472. v Novem mestu ob Ajši (Aisch na Nemškem). Od mladih nog se je pečal s hebrejščino. L. 1504. je moral ob nekem preganjanju Judov zapustiti rojstno mesto. Pribežal je v Padovo, kjer se je kmalu proslavil s ko¬ mentarjem slovnice r. Davida Oimčhi. L. 1509. je prišel v Benetke, 1. 1512. pa v Rim. Tu je bil 13 let gost kardinala Egidija viterbskega. V kardinalovi gostoljubni hiši so se zbirali mnogi slavni možje, ki so se učili pri Eliju hebrejščine. Od 1. 1527. do 1540. je zopet bival v Benetkah. Tega leta ga je povabil Pavel Fagij na Nemško, da mu je vodil hebrejsko tiskarno v mestecu Isnv. Ko je Fagij opustil tiskarno v Isny, se je preselil Elija 1. 1547. zopet v Benetke, kjer je umrl leta 1549. Ker je toliko občeval s kristjani in z mnogimi celo sodeloval, so ga njegovi judovski soverniki sumničili, da je prikrit kristjan; in zato je moral od njih veliko pretrpeti. Elija Levita je spisal mnogo del, ki so v kritičnem, slovničnem in slovarskem obziru velikega pomena. 3. Veliki duhovniki. Veliki duhovniki ;rbr, Hakkohen haggadol, dp/iepsu?) je imel po povratu iz babilonskega suženjstva nele najvišjo duhovniško ampak tudi veliko polit iško čast in veljavo. Bil je namreč glavar tudi v državnih zadevah. Vsaj od začetka grške dobe pa do rimsko- herodianske vlade je bilo tako. Kakor predmakabejski. tako so bili tudi hazmonejski veliki duhovniki nele duhovniki, ampak tudi svetni knezi. Četudi je bila po grških poveljnikih in judovskem sinedriju omejena njih moč, je bila vendarle še dokaj velika, ker je bila služba dosmrtna in dedna. Največa moč velikih duhovnikov se nam kaže v poznejšem hazmonejskem času, ko so bili veliki duhovniki obenem tudi kralji. Ob času rimskih oskrbnikov so stanovali veliki duhovniki v nekdanji Flerodovi palači na Sionu ter so imeli tako prav kraljevski dvor. Veliko oblasti so sicer izgubili pod Rimljani in še bolj pod he- rodiani, ko se je pokončala hazmonejska dinastija in odpravila do- smrtnost in dednost velikih duhovnikov. Herod in Rimljani so jih namreč nastavljali in odstavljali svojevoljno. Volili so jih navadno samo iz nekaterih slovečih družin (Fab ali Fabi, Boet, Anan ali Ana, Kamit). Naravno je bilo, da je pri tem rasla moč rabinov ali pismo- -f- 150 -S- ukov. Vendar so si veliki duhovniki ohranili dokaj veljave prav do L 70. po Kr. Bili so vseskozi načelniki sinedriju. Bili so torej vplivno plemstvo pod rimsko in herodiansko nadvlado. Kako imenitni so bili veliki duhovniki, spoznamo tudi od tod, ker nam je Jožef Flavij tako natančno ohranil njih imena in vrsto, v kateri so službovali, od Aleksandra Velikega pa prav do razdejanja Jeruza¬ lema po Titu 1 . Vsaj za-čas od Heroda Velikega dalje se je Jožef Flavij posluževal uradnih zapisnikov velikih duhovnikov samih. V naslednjem zapisniku navajamo 28 velikih duhovnikov, ki so službovali od Heroda Velikega dalje pa do razdejanja Jeruzalema. Ko je bil vjet zadnji judovski kralj in veliki duhovnik Antigon in obglavljen vsled Herodovih spletek po ukazu Antonijevem 1. 37. pr. Kr., je poklical Herod za velikega duhovnika nekega do tedaj malo poznanega moža iz duhovniškega rodu v Babilonu, imenom 1 . Ananel (37—36) 2 . Čez leto in dan pa ga je zopet odstavil. Na njegovo mesto je postavil 2. Aristobula III. 3 , nečaka Antigonovega, torej hazmonejca, leta 35. Ker ga je ljudstvo zelo ljubilo, ga je dal Herod v kopeli šiloma utopiti. Povzdignjen je bil v drugo 3. Ananel (1. 34. ss.) h 4. Jezus ali Jozua, sin Fabijev, mu je bil naslednik 5 . 5. Simon (24—5 pr. Kr.)®, sin Boetov, oče Herodove najbolj ljub¬ ljene žene Mariame, je bil aleksandrijec. Herod ga je odstavil, ker je sumil, da je bil sokrivec pri uporu Antipatrovem in Ferorovem. 6. Matija (5—4 pr. Kr.) 7 , sin Teofilov. Herod ga je odstavil malo pred smrtjo, torej 1. 4. pr. Kr. Na en spravni dan je opravljal službo velikega duhovnika Jožef, sin Elemov 8 * , ker je bil Matija takrat levit- sko nečist. 7. Joazar-ja, sina Boetovega, torej brata Mariaminega, je nastavil še Herod; odstranil pa ga je Arhelaj še tisto leto, torej leta 3. ali 2. pr. Kr. u . 8. Eleazar-ja, brata Joazarjevega, je imenoval Arhelaj, ko se je vrnil iz Rima 10 . 9. Jezus, sin Sietov ali Seetov 11 . 10. Joazar, drugič 12 . Odstavil ga je Kvirinij, dasi je miril Jude, ki so se ustavljali ljudskemu popisovanju. 1 Antiq. 20, 10. — 2 Antiq. 15, 2. 4; 3, I. — 3 L. c. 15, 3. T. 3. 4 L. c. 15, 3. 3. — 6 L. c. 15, 9- 3- — 0 L- c. 15, 9. 3. — ’ L. c. 17, 4. 2 ; 6, 4. 8 L. c. 17, 6. 4. — 3 Antiq. 17, 6. 4. — 10 L. c. 17, 13. I. — 11 L. c. 17, 13. 1. 12 L. c. 18, 1. 1; 2. 1. -S- 151 11. Anan I., sin Setov (6 — 15 po Kr.), nastavljen od Kvirinija, odstavljen od oskrbnika Valerija Grata 1 2 . Sveto pismo (Luc. 3, 2; Ioan. 18, 13—24 in Act. 4, 6) ga imenuje Ana. 12. Izmael (15—16), sin Fabijev, nastavljen in odstavljen od Va¬ lerija Grata, je bil obglavljen ob meščanski vojni v Kireni ‘ l . 13. Eleazar (16—17), sin Anana I., nastavljen in odstavljen od Valerija Grata 8 . 14. Simon (17—18), Kamitov sin. Tudi on je bil nastavljen in odstavljen od Valerija Grata 4 . 15. Jožef, imenovan Kaifa (18 36 po Kr.), je bil nastavljen še od Valerija Grata in odstavljen od Vitelija spomladi 1. 36. 6 . Tast nje¬ gov Ana je živel še za službovanja Kaifovega. (Prim. Matth. 26, 3. 57; Luc. 3, 2; Ioan. 11, 49; 18, 13 ss.; Act. 4, 6.). 16. Jonatan, sin Anana I., nastavljen od Vitelija spomladi 1. 36. po Kr., odstavljen od istega o Veliki noči 1. 37. Veliko veljavo v javnem življenju je imel še pod oskrbnikom Ventidijem Kumanom (48—52 po Kr.) 7 . Na skrivaj gaje dal umoriti oskrbnik Feliks 8 . 17. Teofil, J onatanov brat, nastavljen od Vitelija 1. 37., odstav¬ ljen 1. 41. od kralja Agripa I. °. 18. Simon Kantera, Boetov sin, nastavljen, pa kmalu zopet od¬ stavljen od kralja Agripa I. 1 ". 19. Matija, sin Anana I. Agripa ga je odstavil malo pred svojo smrtjo 1. 43. 1 k 20. Elionaj, nastavljen še od Agripa I., torej 1. 43. 12 ; odstavil pa ga je Herod halkiški. 21. Jožef, sin Kamejev (Kemedov, Kamitov), nastavljen in odstav¬ ljen od Heroda halkiškega ,s . 22. Ananija, sin Nedebejev, nastavljen še od Heroda halkiškega, torej pred 1. 48. po Kr. u . Ob času, ko je bil vjet apostelj Pavel (Act. 23, 2; 24, 1), je bil Ananija še veliki duhovnik. Kedaj da je bil od¬ stavljen, se ne da natančno .. določiti. Živel pa je potem še daljčasa 1 L. c. 18, 2. i. 2; prim. 20, 9. 1; Bell. iud. 12, 2. 2 L. c. 18, 2. 2. — 3 I.. c. 18. 2. 2, — 4 * * * L. c. 18, 2. 2. 5 Antiq. 18, 2. 2. - Ime Kaifa (Katapas) ni ~= NS ’3 (Kefa), ampak 5 |”p (Qaiiaf). — 0 L. c. 18, 4. 3; 5. 3; prim. 19, 6. 4. 7 Bell. iud. 2, 12. 5—6; prim. str. 43. — fi Bell. iud. 2, 13. 3; Antiq. 18, 5. 3. 9 Antiq. 18, 5. 3. — 10 L. c. 19, 6. 2. — 11 L. c. 19, 6. 4. 12 L. c. 19, 3 . 1. — Ime Elionaj (Eljeho’enaj, moje oči so obrnjene na Gospoda) ali (Eljo’enai) se nahaja tudi v St. zakonu (Esdr. 8, 4; io, 22, 27; I. Chron. 3, 23; 4, 36; 7, 8; 26, 3. — 13 Antiq. 20, i. 3; 5. 2. 14 L. c. 20, 5. 2; prim. 20, 6. 2; Bell. iud. 2, 12. 6, 4- 152 -4- kot zasebnik. Ker je bil zelo bogat pa skop, ga je ljudstvo sovražilo, zažgalo mu v začetku rimsko-judovske vojne hišo in ga kmalu nato umorilo 1 . 23. Izmael (59—61), sin Fabijev, nastavljen in odstavljen od kralja Agripa II. 2 . Umorili so ga v Kireni 3 . 24. Jožef Kabi (61 — 62), sin velikega duhovnika Simona 4 . 15. Anan II., sin Anana I. Nastavil ga je Agripa II. Opravljal je službo velikega duhovnika samo tri mesece r >. Po smrti oskrbnika Porcija Festa, preden je dospel v Palestino novi oskrbnik Albin, je dal samovoljno umoriti jeruzalemskega škofa, sv. aposteljna Jakopa mlaj¬ šega, brata Gospodovega, 27. dec. 1. 60. po Kr. Zato ga je Albin takoj odstavil. Ob rimsko-judovski vojni pa ga je umorila bojaželjna drhal r '. 26. Jezus (61 — 63), sin Damnajev, nastavljen od Agripa II. 7 27. Jezus (63—65), sin Gamalielov, nastavljen še pod Albinom 8 . Ob rimsko-judovski vojni se je družil z Ananom. Zato pa ga je do¬ letela Ananova žalostna usoda 9 . Žena, ki jo je snubil kot vdovo, mu je bila Marta, hči Boetova 10 . 28. Matija, sin Teofilov 11 , 1. 65. ss. Nastavil ga je Agripa II. Zelot Simon ga je dal umoriti 1. 70. Med vojno so uporniki protipostavno izžrebali za velikega du¬ hovnika nekega Fani j a, sina Samuelovega, iz nizkega rodu. Jožef Flavij ga zato ne prišteva v vrsto zakonitih velikih duhovnikov 12 . * * * Veliki duhovnik je zastopal vse verske in narodne nade judov¬ ske. Vanj so stavili največje zaupanje. Razen Boga jim je bil on edina tolažba. To njih mišljenje o velikem duhovniku je prelepo izraženo na koncu Ekleziastika 13 : »Kakor se sveti zgodnja danica sredi megle, in kakor polna luna ob svojih dneh, in kakor solnce v svoji svetlobi: tako se je on svetil v božjem templju. Kakor bliščeča mavrica med veličastnimi oblaki 1 Antiq. 20, 9. 2—4; Bell. iud. 2, 17. 6. 9. 2 Antiq. 20, 8. 8. li. — 3 Bell. iud. 6, 2. 2. 4 Antiq. 20, 8. 11 ; prim. Bell. iud. 6, 2. 2. — 5 * Antiq. 20, 9. I. 8 Bell. iud. 2, 20. 3; 22. r—2; 4, 3. 7 — 5. 2; Vita 38. 39. 44. 60. 7 Antiq. 20, 9. I & 4. Prim. Bell. iud. 6, 2. 2. — 8 Antiq. 20, 9. 4. 7. 9 Bell. iud. 4, 3. 9; 4, 3: 5. 2; Vita 38. 41. — 10 Iebamoth VI, 4. 11 Antiq. 20, 9. 7; Bell. iud. 5, 13. I. pa se nazivlje Matija kot sin Boetov. 12 Bell. iud. 4, 3. 8; Antiq. 20, 10. 13 V Eccli. 50, 1 — 23 je govor o velikem duhovniku Simonu II. (krog 217— 197 pr. Kr.). Egiptovskemu kralju Ptolemeju Filipatorju je ubranil, da ni ulomil v tempelj. Veliko je zidal in popravljal pri tempeljskih poslopjih. -S- 153 -3- in kakor cveteče cvetlice v spomladanskih dneh, in kakor lilije ob potokih, in kakor dišeče kadilo ob poletnih dneh, kakor svetel ogenj in kadilo užgano na ognju, kakor posoda iz čistega zlata, ozaljšana z vsakršnimi dragimi kameni, kakor rodovitna oljika, kakor cipresa, ki se kvišku dviga: tak je bil on, kadar je oblekel častno oblačilo in je bil napravljen z vso lepoto. Kadar je šel k svetemu oltarju, je razsvetlil vse svetišče (z bliščečo obleko). Ko je pa prejemal darove iz rok du¬ hovnov, in stal sam pri oltarju, krog njega pa njegovi bratje: je bil kakor vsajen ceder na libanski gori, in vsi Aronovi sinovi so stali okoli njega v svoji časti, kakor palmove veje. Gospodove darove pa so oni držali v svojih rokah pred vsem Izraelovim zbirališčem; in ko je pri oltarju opravljal svojo službo, da bi dokončal daritev najvišjega Kralja, je stegnil roko k pitnemu daru, in je daroval kri grozdja; izlil jo je pri oltarju v dišavo božjo najvišjemu Poglavarju. Tedaj so vpili Aronovi sinovi, in trobili z dolgimi trobentami, in dajali slišati velik glas v spomin pred Bogom. Tedaj je padlo vse ljudstvo nagloma z obrazom na tla, da je molilo Gospoda, svojega Boga, in prosilo vse¬ mogočnega visokega Boga. In pevci psaljmov so ga poveličevali s svojimi glasovi in v veliki hiši je bilo polno prijetnega glasu. In ljud¬ stvo je v molitvah prosilo Gospoda Najvišjega, dokler ni bilo dokon¬ čano češčenje Gospodovo, in dokler niso opravili svoje službe. Potem je šel doli in je vzdignil roke nad vse zbirališče Izraelovih otrok, da je Bogu čast skazal s svojimi ustnicami, in se razveselil v njegovem imenu, ter je ponovil svojo molitev, in je hotel pokazati božjo moč.« Kakor je mislil in čutil Siracid za sirske nadvlade, tako je mi¬ slilo ljudstvu o velikem duhovniku tudi še za prvih dni Herodovih. Spoštovanje, ljubezen, vdanost, ki so jo gojili Judje v tem času do tempeljna, so prav tako gojili tudi do osebe velikega duhovnika. Ko je 1. 35. pr. Kr. na praznik šatorov zadnji hazmonejski veliki duhov¬ nik, mladeniško-lepi sedemnajstletni Aristobul, opravljal službo v tem- peljnu, je bilo ljudstvo, videč ga, nepopisno navdušeno in je glasno vzklicalo, ko je v krasni službeni obleki stal pred oltarjem. Zato pa je sklenil Herod mladeniča uinoriti. In res ga je dal v kopeli utopiti v Jerihi 1 . Prav ta vtisk, ki ga je napravljala na ljudstvo oseba velikega duhovnika in krasota in svit njegove službene obleke, je bil vzrok, da so imeli Rimljani službeno obleko velikega duhovnika od 1. 6. pa do 1. 36. po Kr. pod ključem. Hranil jo je namreč načelnik posadke v gradu Antoniji ter jo izročal velikemu duhovniku le štirikrat na leto, namreč na tri glavne praznike in na Veliki spravni dan. L. 36. pa je 1 Prim. Antiq. 15 , 3 3 . -f- 154 -f- na judovsko prošnjo oskrbnik Vitelij izročil obleko velikemu duhov¬ niku samemu. Ko so si Rimljani Jeruzalem osvojili, prisvojili so si tudi službeno obleko velikega duhovnika’. Misliti si moremo torej, kako slabo je vplivalo na versko življenje Izraelcev, ko je postala kupljiva visoka služba in čast, ko se pri izbi¬ ranju velikih duhovnikov ni več gledalo na zakonita določila, ampak na to, kdo da več plača, ali kdo da bolje pospešuje politične težnje Rimljanov, oziroma herodiancev. Jasno je tudi, da je to silno slabo vplivalo na velike duhovnike same. Izgubiti so namreč morali pleme¬ nitost mišljenja. Veliki duhovniki niso več čutili z ljudstvom. In res se prepričamo iz zgodovine, da so bili veliki duhovniki v tem času naravnost nasprotni judovsko-narodnemu duhu. 4. Duhovniki. Kar se tiče navadnih duhovnikov, so v Gospodovem času precej veljave izgubili na pismouke. Prej so bili namreč duhovniki učitelji in voditelji ljudstva. Od makabejskih bojev sem pa so postali pismouki duševni voditelji ljudstva. Vendar pa duhovniki niso izgubili vsega vpliva. V političnem in socialnem oziru so duhovniki tudi še sedaj načelovali ljudstvu. Ker so bili. tudi premožni in kot potomci Aronovi tesno združeni, lahko previdimo moč, združeno v njih vrstah. Seveda je bila ta moč veliko manjša kakor pred makabejsko dobo. 1. Jasno je, da so morala biti med duhovniki razna dostojanstva. Prvi za velikim duhovnikom je bil piD ali p C, aram. p C (Sagan ali Segen). Njegove pravice in dolžnosti pa nam niso popolnoma znane. Mnogi menijo, da je bil namestnik velikega duhovnika. Drugi pa verjetnejše trdijo, da je sagan prav tisti kot a-tparirjpoc; tou tepcu, t. j. tempeljski glavar, ki je imel vrhovno nadzorstvo nad templjem in nad vsem, kar se je v njem godilo. Razen sagana se navajajo pa tudi □'Lic (Seganim), orpaTirjpot (v množnem številu). Pri sv. Lukežu (22, 4. 52) se namreč omenjajo ol ap^tepet; v.od arpanr^ot. V ap^tepet; so brez dvoma umevati duhovniki iz onih imenitnih družin, iz katerih so se navadno jemali veliki duhov¬ niki. Seganim ali atpaTTjpot pa so tempeljski glavarji, nižji od sagana. Za saganom in sagani so bili med duhovniki posebno imenitni še načelniki onih 24 vrst, v katere so bili od časa Davidovega raz¬ deljeni vsi duhovniki 3 , in načelniki pododdelkov, katerih je bilo 1 Bell. iud. 6, 8. 3. — 1 2 Prim. Act. 4, 1; 5, 24. 26. 3 Ločitev duhovnikov v 24 vrst se je ohranila prav do razdejanja Jeruzalema. To jasno izpričuje Jožef Flavij, pišoč (Antiq. 7, 14. 7): AtšpstVSV 00 o [JlEptajtoj 4- 155 4P po Talmudu v vsaki vrsti po pet do devet * 1 . Ti načelniki in njih od¬ delki so morali seveda po redu opravljati službo božjo; razen tega pa še upravljati tempeljsko premoženje ter skrbeti za red in varnost v tempeljskih poslopjih in prostorih. Veljava in vpliv raznih duhovniških vrsta in oddelkov sta bila zelo različna. Najveljavnejše so bile seveda one vrste, iz katerih so se navadno jemali veliki duhovniki in drugi vplivni tempeljski načel¬ niki. Po pravici trdi torej Jožef Flavij‘ 2 , da je velika prednost pripa¬ dati prvi duhovniški vrsti, t. j. Jojaribovi, iz katere šobili hazmonej- ski veliki duhovniki in knezi. Tudi v posameznih vrstah so bili po¬ sebni bolj ali manj vplivni krogi. V Jeruzalemu bivajoče družine so znale poskrbeti, da so se oddajale njim najvplivnejše tempeljske službe. Zlasti so družine, iz katerih so se v herodiansko-rimski dobi jemali ve¬ liki duhovniki 3 , prištevati najvišjemu duhovniškemu plemstvu. V dru¬ žabnem oziru so se ti krogi silno razlikovali od drugih duhovniških vrst. V zadnjih časih pred razdejanjem templja so »veliki« duhovniki celo šiloma jemali nižjim duhovniškim vrstam desetino, tako da so ne¬ katere med njimi morale stradati K Zato pa je bilo tudi politično mi¬ šljenje duhovnikov v raznih vrstah zelo različno. V začetku judovskega upora so se n. pr. duhovniki, ki so bili takrat v službi, pridružili upor¬ nikom; »veliki« duhovniki pa so si vse prizadejali, da bi zadušili upor s . Kakor duhovniki so bili tudi leviti, ki so bili zlasti pevci in tempeljski vratarji, razdeljeni v 24 vrst 0 . 2. O' bivališčih duhovnikov in levitov imamo prav malo zanes- • Ijivih poročil. Stara postava navaja 48 levitovskih mest (Num. c. 35, los. c. 21.). Po povratu iz babilonskega suženjstva je dobil samo en del duhovnikov in levitov bivališča v Jeruzalemu. Drugi so se morali naseliti po^ mestih in vaseh Judeje 7 , ne daleč od templja. V Nehemi- jevem zapisniku (11, 10 — 19) se navaja v Jeruzalemu bivajočih duhov- oiypi ty)s Ttcjpepov Yjpepa?. Vita i: 'Epol 5 'oo povov lij cepetov lori to y£voc;, aXXd zal iv tvjs uptlmji; žcprjpepfSos xa>v £ty.ootT£aaapwv (teoXXy) S' xdv toutm Scatpopdc), zal Ttbv žv tocuttjj" cpuXtov iv rt)? aptaTYjc;. — Prim. I. Par. 24, 7—18; I. Mach. 2, 1; Luc. 1, 5. 1 Ier. Taanith IV. fol. 68a ter Tosefta, Taanith c. II. — V grščini se zaznamuje glavna vrsta s uaTpcd (Antiq. 7, 14. 7) ali eyY|pepta (Luc. 1, 5. 8) ali ž^peptg (Vita 1), pododdelki pa s cpuXYj (Vita 1). 2 Vita 1 : HoXXyj oe z d v toutio Scacpopd. Prim. str. 154, op. 3. 3 Prim. str. 149. — 4 Antiq. 20, 8. 8; 9. 2. — 5 * Bell. iud. 2, 17. 2- 4. 6 1 . Par. c. 25. — Antiq. 7, 14. 7 : 'EtT0LY)a£ Si zal ty)s AeotTtSos cpoXYj£ eczoat pepYj zal Teaaapa, zal zArjptoaapšvtov xaxa tov auTov dvefbjoav Tpozov rale; tcov cepetov ecpY)peptatv žiti vjpepa? ozTto. 7 Več selišč, v katerih so se bili naselili pevci, je navedenih Neh. 12, 27 29. — Makabejci so bili iz Modina (I. Mach. 2, 1). — Duhovnik Zaharija je bival v po- -S- 156 -S- nikov 1192, levitov in pevcev 284, vratarjev 172. Vseh duhovnikov in levitov skupaj pa je bilo krog 6000 h 3. Imenitna duhovniška služba je bilo oskrbovanje tempeljskega premoženja. V tempeljskih zakladnicah je bilo namreč mnogo raz¬ nih dragocenosti. Ze posode, ki so služile pri daritvah, so bile ve¬ liko vredne: zlati in srebrni kotli, sklede, vrči in druge podobne po¬ sode 2 . Sem so šteti razne preproge, duhovniška oblačila in razne tkanine, iz katerih so se napravljala oblačila. Tuje bilo zlasti tudi mnogo natornih pridelkov: moke in olja za jedilne daritve, vina za pitne daritve, dišav za kadilne daritve ter razne davščine za duhovnike in levite. Pred vsem pa so bile v tempeljskih zakladnicah velike vsote denarja, ki so neredkokrat pri¬ vabile nepoklicane pohlepne goste, da so jih tuintam izpraznili šiloma 3 . Narodova gorečnost za čast božjo pa je zopet in zopet napolnila za¬ kladnico. Vse te denarje in dragocenosti so hranili v raznih zakladnicah (ya£ocpuAdxia) 4 v velikem ali notranjem dvoru templja. Določeni čuvaji so jih morali radi varnosti vedno nadzirati in upravljati posebni upra¬ vitelji, ki so jih imenovali ya^ocpuAax£S. Hranili so ti čuvaji svete po¬ sode, preproge in duhovniška oblačila, prevzemali so moko za jedilne in vino za pitne daritve 'ter sprejemali razne druge darove. Kupovali so upravniki drva za žgavni oltar in pobirali tempeljski davek 5 . 4. Kot čuvaji javnega reda v templju so bili postavljeni zlasti leviti. Za red na notranjem dvoru pa so morali skrbeti duhovniki sami. Ti čuvaji so seveda zopet imeli posebne nadzornike in načelnike. Redarji so imeli tudi dolžnost, zapirati in odpirati vrata na dvorih in v templju, ki so bila po noči zaprta. Tudi vratarji so imeli svojega glavarja. Zapiranje tempeljskih vrat je oskrbelo vsakokrat 200 vra¬ tarjev ". Samo težke bronaste duri na vzhodni strani zunanjega dvora gorju judovskem (Ain Karem) (Luc. 1,39.). — Kakor Origen trdi (Comment. in Matth.), je bila duhovniška vas tudi Betfaga ob Oljiski gori. — 1 Esdr. 2, 36—39 in 8, 2. 2 Po Tam id III., 4 so potrebovali za vsakdanjo službo 93 srebrnih in zlatih posod. Po Chagiga III, 8 jih je bilo v templju po troje od vsake. 3 Poizkus Heliodorov (II. Mach. 3); Antioh Epifan ropa (I. Mach. I, 21-23); Pompej se zaklada ne dotakne (Antiq. 14, 4. 4; Bell. iud. 1, 7. 6); Kras (Crassus) oropa 2000 talentov (Antiq. 14, 7. 1; Bell. iud. 1, 8. 8); Sabin ropa po Herodovi smrti (Antiq. 17, 10. 2 fin.; Bell. iud. 2, 3. 3 fin.); Pilat ropa (Anticp 18, 3. 2; Bell. iud. 2, 9. 4); Flor ropa (Bell. iud. 2, 14. 6.) — Prim. o svetem zakladu tudi evangelij sv. Matevža 27, 6. 4 Marc. 12, 41. 43; Luc. 21, 1 beseda ya^ocpuAaxtC/V ne pomenja zakladnice, ampak veliko skrinjo, sestavljeno iz 13 manjših skrinjic, ki so imele podobo piščali. Zato se hebrejski imenujejo JVhSitP' (Sofarot), piščali. Ker je stala ta skrinja na dvoru žena, zaznamuje Y«^0'fuXavaov Ioan. 8, 20: dvor žena, torej javen kraj. 5 Šekalim II, 1. — 0 Contra Apion II, 9. 157 je zapiralo vsakokrat 20 vratarjev k Tempeljske duri so baje vsled teže tako škripale, ko so jih odpirali ali zapirali, da se je slišalo škri¬ panje do Jerihe 1 2 * . 5. Prava bo go služb en a opravila, t. j. daritve in kar je bilo ž njimi v zvezi, so opravljali seveda vsi duhovniki, ločeni v 24 vrsta. Za posebna opravila pa so bili nastavljeni stalni duhovniki-urad- n i k i. Kako raznovrstna so bila ta opravila, vidimo iz nekega mesta v Mišni 8 , kjer se navajajo imena duhovnikov-uradnikov, ki so oprav¬ ljali tempeljske službe nekaj let pred razdejanjem Jeruzalema in templja. Poseben uradnik je bil postavljen »nad srečkami«; vsak dan je namreč vodil srečkanje opravil posameznih duhovnikov. Drugi, »nad znam¬ kami«, in tretji, »nad pitnimi daritvami«, sta oskrbovala pitne daritve. Darovavec je kupil namreč pri uradniku »nad znamkami« znamko ali »marko«, jo izročil uradniku »nad pitnimi daritvami« ter prejel od njega zanjo določeno količino vina za pitno daritev. Na podoben na¬ čin je bilo oskrbljeno tudi glede perutninskih daritev. Določeno vsoto denarja ali posebno znamko je darovavec izročil uradniku »nad perot- ninskimi daritvami«, pa je dobil zahtevano žival. Nekatere za daritve potrebne reči so oskrbovale posebne družine od roda do do roda. Družina Garmu je n. pr. pekla »ogledne kruhe«, družina Abtina je pripravljala lepo dišeče kadilo. Tudi za petje je bil postavljen poseben pevovodja, kakor tudi nad bobnarji, ki so s cimbali iz medenine (^x^x, Celacal, neka vrsta cimbal) dajali znamenje za petje, poseben »nad- bobnar«. Dalje je bil nastavljen poseben tempeljski zdravnik, poseben studenčar in kliear, ki je imel tako močan glas, da ga je bilo slišati baje do Jerihe 4 * . Ker so se morale preproge v templju večkrat pre¬ navljati, je bil nastavljen poseben »preprogar«, ki je moral skrbeti za nove preproge in nadzirati stare. Naposled je moral tudi za duhov¬ niška oblačila skrbeti poseben uradnik. 6. Zelo številna vrsta tempeljskih služabnikov pa so bi'i pevci 6 , ki so spremljali vsakdanjo žgavno daritev in druga bogoslužbena opra¬ vila s petjem in sviranjem. Pripadali so trem rodovom ali družinam: Heman, Azaf in Etan ali Jedutun 6 . Razdeljeni so bili tudi oni v 24 vrst 7 . Njih glavna naloga je bilo petje. Z godbo so le spremljali petje. 1 Bell. iud. 6, 5. 3. — 2 Tamid lil, 8. 3 Šekalim V, I. — 4 Tamid 111 , 8. 5 Hebrejski se imenujejo (Mešorerim), grški pa fJaXx(;)00l, C£poJaXtat, up.vq) 5 of, apiarai te -/.ai 6jiV(pSo{; n. pr. Eccli. 47, 9; 50, 18; Antiq. 12, 3. 3; 20, 9. 6; Bell. iud. 2, 15. 4. 6 1 . Par. 6, 16—32; 15, 16—19. 2 5 i H. Par. 5, 12. — 7 I. Par. 25. -I- 158 -f- Godbeno orodje', s katerim so spremljali petje, je bilo zlasti troj n e vrste: a) za udarjanje na ploče, b) za brenkanj e na strune, pa c) za pihanje na pihala. a) Cim bali (0’n^sp, Mecilettajim ali b)lb'i Celacal, xupSaXa) so bile votle poloble iz kovine, ki so se udarjale s kladivom, ali pa sta se dve cimbali tolkli druga ob drugo. b) Orodje druge vrste je bilo na strune. Največkrat se imenujejo citre (?3J, vajlXa in Yb3, xtvupa). Bile so nekoliko podobne našim citram. Na votlo stvar — na les ali črepinjo — so bile napete strune, po tri ali po več, in z malim kladivcem ali s paličico se je nanje udarjalo. NafS7a je imela po poročilo Jožefa Flavija 1 2 dvanajst strun, ztvup a, pa deset. Na »nablo« so brenkali s prsti, na »kiniro« pa v Jožef Flavijevi dobi s paličico, v starih časih pa so brenkali tudi na »kiniro« s prsti 3 . Pri službi božji so rabili veliko citer: po Mišni 4 dve do šest »nabel«, pa najmanj devet »kinir«. — Znana je »Davidova harfa« ali »glasbeno orodje Davidovo«, kakor jo imenuje sv. pismo 6 , ker jo je ali David izumil ali pa vsaj izročil levitom za božjo službo. Harfa je bila velika, trioglata in je imela 24 ali tudi manj strun napetih na vot¬ lem lesu. Igrali so s prsti od desne in leve. Rabili so pri službi božji vselej najmanj po dve, a ne več kakor po šest harf. cj Razen opisanih glasbil so stari Izraelci o največih praznikih (Velika noč, Binkošti, Satorski praznik) prav pogostoma rabili tudi piščali (?^n, Halil). Delali so jih iz votlega bičja ali iz lesa. Izprva je bila piščal brez luknjic, na katere se pritiska, da se glas preminja. Radi so devali po dve in po več piščalk skupaj, da so imele več glasov. Na ta glasbila so udarjali, brenkali ali pihali leviti, s trobento (niTiiun, Chacocerot) pa so pihali duhovniki. Že Mozes je dal nare¬ diti dve trobenti iz srebra, s katerima sta trobila dva duhovnika 6 . Tro¬ benti sta bili podolgasti, ravni, komolec in morda še več dolgi. Tro¬ benta ima krepak, doneč in veličasten glas, zato je bila posebno pri¬ pravna za službo božjo. Rabili so vsaj po dve trobenti vedno v templju, n. pr. kadar so odpirali vrata predvora, pred soboto in pri vsakdanji daritvi. Trobili pa so tedaj, ko je ponehalo petje. 7. Nižja dela v templju so v dobi Serubabelovi, Ezdrovi in Ne- hemijevi opravljali tempeljski sužnjiki (cr.rrD, Nethinim). V Talmudu 7 1 Prim. Dr. Fr. Lampe, Zgodbe sv. pisma, 4. sn. str. 470 s., kjer je opis god¬ benega orodja pojasnjen z lepimi slikami. — Prim. tudi Cerkveni Glasbenik, XXIII, 1900, str. 26 ss. 3 Antiq. 7, 12. 3. — 3 I. Reg. 16, 23; 18, 10; 19, 9. 4 Arahin II, 3. 5. — 5 II. Par. 29, 26. — 6 Num. 10, I — 10. 7 N. pr. Jebamoth II, 4. Hh- 159 -I* se sicer tudi še omenjajo »netinim« ; da bi pa bili v templju opravljali kakšno lužbo, se ne da dokazati. Namesto njih pa se omenjajo slu¬ žabniki (D’Jin, Chazanim). Filon 1 pravi celo, da so tempelj pometali in snažili leviti. Nekatera lažja dela so opravljali tudi dečki in mla¬ deniči, sinovi duhovnikov. 5. Stranke. Zelo kvarnega vpliva na versko-nravno stanje judovskega ljud¬ stva so bile tudi stranke ali ločine (odp&oEic,, cptkoaocptai) 2 . Med učenjaki sicer še ni rešeno vprašanje, ali so bile razne judovske stranke poli¬ tične stranke ali pa verske ločine in tudi mi si o tem vprašanju ne upamo izreči zadnje sodbe. Menimo pa, da so bili vsaj farizeji in sad uceji nele verska ločina, ampak tudi politična stranka. Pa saj v tisti dobi med Judi skoro ne moremo ločiti javnega verskega življenja od političnih teženj. Oboje je bilo tesno združeno. Zato se bodemo v naslednji razpravi ozirali na obojno stran judovskih strank: na njih politične težnje in njih posebno versko naziranje. V svetem pismu se navajajo farizeji, saduceji, herodiani, h e 1 e n i s t i in p r o z e 1 i t i. Drugi stari pisatelji omenjajo k a r e j e, e s e n e, terapevte, hemerobaptiste, zelote in si k arij e. 0 vsaki imenovanih strank hočemo navesti nekaj podatkov in dostaviti nekaj malega o treh judovsko-krščanskih ločinah, namreč o ebionitih, nazarejcih in nikolaitih ali balaamitih. a) Farizeji. Farizeje nahajamo že pod Makabejcem Jonatanom (161 — 143 pr. Kr.). Izšli so iz pismouških krogov, kakor saduceji iz duhovniških vrsta. Prizadevali so si, vsaj od kraja, da bi se vse godilo strogo »postavno« 3 . Saduceji pa so se zlasti trudili, da bi kot plemiči za¬ vzemali višja mesta v judovski teokraciji. 1. Ime farizejsko je hebrejsko: (Perušim). Aramejska oblika je pst' 1 ']? (Perišin), stat-emphat. (Perišajja) in odtod grško apiaa!oi. Po besedi pomenja ime prav gotovo ločence. Bržkone so se farizeji imenovali ločence, ne samo, ker so se ogibali nevernikov, ki so bivali v deželi, in njih nečistosti 4 , ampak tudi od one nečistote in nepopolnosti, v kateri je živela množica judovskega ljudstva. V tem pomenu razlagajo farizejsko ime tudi sv. očetje 5 . Prav verjetno je tudi, 1 De praemiis sacerdotum § 6. 2 Act. 15, 5; 26, 5; Antiq. 13, 5. 9; 18, I. 2. — 3 Antiq. 13, 10. 6; 18, 1. 3. 4 Prim. Esdr. 6, 21; 9, 1; 10, n; Nehem. 9, 2; 10, 29. 5 S. Klement Homil. XI. 28: 01' £taiv acp(i)p:a|i£Vot y„at xd v6[ii|j,a YP a b" |J.ax£tc; xd>v aAXmv tcAeTov eiSotec;. — Pseudo-Tertullian. adv. haer. c. 1: -S- 160 da so si dali ime Perušim farizeji sami, češ, da so popolnejši kot drugi Judje, da so neka cerkvica v cerkvi (ecclesiola in ecclesia). Nasprot¬ niki pa so ohranili ime, dali pa so mu pomen »separatistov«. Sami so se farizeji navadno imenovali onan. (Chaberim), bližnje. Mišna in sploh starejše rabinsko slovstvo istoveti ime Chaberim s Pe¬ rušim. Chaber je namreč tisti, ki natančno izpolnuje »postavo«, zlasti predpise o levitski čistoti. Pojem Chaber obsega vse tiste, ki so v vsem pokorni postavi, učene in neučene. V nasprotju s Chaberim pa so jnsn dj? (Am-haarec), množica tistih, ki ne izpolnjujejo natančno postave '. Dostaviti pa moramo, da so se srednjeveški rabini posluževali besede Chaber v pomenu »rabinski tovariš« ali učenjak. Ne smemo pa pomena, ki ga je imela beseda Chaber v srednjem veku, zanašati v navedena mesta Mišne in razna mesta starih rabinov. Chaber je namreč vsak, kdor natančno izpolnjuje postavo in izročila starejših (TtapaSoiec; rtov upeajluTEpajv), torej identičen s farizejem. Primerno temu farizejskemu teoretiškemu naziranju je bilo tudi njih praktiško postopanje. Kakor se ogiblje Izraelec, da ne bi postal »nečist«, nevernika, tako se farizej na vso moč ogiblje vsakogar, ki ni farizej. »Obleka od Am-haarec je Midras (nečista) za Perušim« * 1 2 . Cha¬ ber ne prihaja kot gost k Am-haarec in ga ne sprejme v svojem obla¬ čilu kot gosta 3 . Tudi evangelisti pripovedujejo 4 , da so farizeji očitali Jezusu, da občuje s »cestninarji in očitnimi grešniki« ter da hodi v njih hiše. V makabejskih bojih nastopajo neki Makabejcem prijazni bojev¬ niki, ki se imenujejo »pobožni« (oE 'AatSaiot, t. j. □ , Tpn Chasidim), kot posebna ločina ali stranka med narodom B . Bore se sicer ob strani Judovi za vero očetov, vendar pa ne pripadajo k makabejski stranki. Gotovo je, kar se že tudi vidi iz njih imena, da so v struji tistih, ki posebno gore za natančno izpolnjevanje »postave«, da so torej ista stranka, ki se nam nekaj desetletij kasneje pokaže kot farizeji. S prvimi Makabejci so bili »asidejci« zvesti zavezniki. Razdrli pa so se z Janezom Hirkanom, ki se je nagnil k saducejem. Sicer so Pharisaeos, qui additamenta quaedam legis adstruendo aludaeis divisi sunt, unde etiam hoc accipere ipsum quod habent nomen digni fuerunt. — O r i g e n, Comm. in Matth. 23, 2: Qui autem maius aliquid profitentes dividunt se ipsos q u a s i m e 1 i o r e s a m u 11 i s, secundum hoc Pharisaei dicuntur, qui interpretantur divisi et segregati. Phares enim divisio appellatur. 1 Da sta paruš in chaber identična pojma, se zlasti prepričaš, če primerjaš Chagiga II, 7 z Demai II, 3. — 2 Chagiga II, 7. 3 Demai II, 3. — 4 Marc. 2. 14—17; Matth. 9, 9—13; Luc. 5, 27—32. 5 I. Mach. 2, 42; 7, 12 ss. -S- 161 -S* načelovali sinedriju saducejski veliki duhovniki. Dejanski pa so imeli ves vpliv na javne zadeve farizeji. Da je bilo res tako, se prepričamo iz nekaterih poročil Jožefa Flavija. »Farizeji imajo množico ljudstva za zaveznico 1 ; zlasti jim je vdano ženstvo 2 3 . Največji vpliv imajo na občine, tako da se opravljajo vsa bogoslužna dejanja, molitve in da¬ ritve po njih naredbah 8 . Njih vpliv na množico je tako velik, da jim je pokorna celo takrat, ko govore proti kralju ali velikemu duhovniku 4 . Celo saduceji se ravnajo v uradnem poslovanju po zahtevah farizejev, ker bi jih sicer množica ne trpela 6 . Tudi iz evangelijev se prepričamo, da so imeli farizeji ob Kristu¬ sovem času prvo besedo v šolah, sinagogah, sinedriju. Javno menenje je bilo v tem času farizejsko. 2. V verskem oziru so farizeji razen svetih knjig in pisane po¬ stave visoko čislali ustno izročilo. Tako trdi izrečno Jožef Flavij 0 : »Farizeji so ljudstvu po izročilu očetov (ix 7taxepu)v StaSo^fj?) naložili mnogo naredeb, ki niso zapisane v postavi Mozesovi.« Tudi iz No¬ vega zakona 7 vemo, da so se farizeji sklicavali na izročilo starejših (Ttapaooat? xa)v Ttpeajkjtsptov). Dalje so farizeji učili, »daje vsaka duša neminljiva, da pa le duše dobrih ljudi preidejo v druga telesa, duše hudobnih pa da se kaznujejo z večnimi kaznimi« 8 ; ali, kakor pravi Jožef Flavij na drugem mestu 9 : »Verujejo, da imajo duše neumrljivo moč in da so pod zemljo kazni in plačila za tiste, ki so v življenju delali dobro ali slabo ter da je enim prisojeno večno jetništvo, drugi pa se morejo zopet vrniti v življenje.« Saduceji pa nasprotno uče, da ni vstajenja mrtvih (jv/j siva: avaataatv Matth. 22, 23; Marc. 12, 18; Luc. 20, 27; Act. 23, 8; prim. 4, 1 — 2). »Taje neumrljivost duše in kazni in plačilo na onem svetu 10 .« »Duše strohne obenem s telesi 11 .« Farizeji so dalje učili, da so dobri angeli in hudobni du¬ hovi, saduceji pa so tajili oboje (Act. 23, 8). Tudi o božji previdnosti in človeški prostosti pripisuje Jožef Fla¬ vij farizejem in saducejem razne nazore. Po nauku farizejev je vse odvisno od Boga in usode 12 .« Saduceji pa »taje usodo popolnoma, ker Bogu ni mogoče, kaj hudega storiti ali prevideti I3 .« 1 Antiq. 13, 10. 6: To TcAfjiio; auppa^ov £/ovt(j)V. 2 L. c. 17, 2. 4: 01 $ uitYjxxo Tj YuvatxamTtg. 3 L. c. 18, 1. 3. — 4 L. c. 13, 10. 5. — 5 L. c. 18, 1. 4. 6 Antiq. 13, 10. 6. — ’ Marc. 7, 3; Matth. 15, 2. 8 Bell. iud. II, 8. 14. — Da Jožef ne trdi o farizejih, da so učili preselje¬ vanje duš (|i£X£pJi6^u)at?), dokazuje nastopno mesto. — 8 Antiq. 18, 1. 3. 10 Bell. iud. 2, 8. 14. — 11 Antiq. 18, 1. 4. 12 Bell. iud. II, 8. 14. — 13 L. c. Lesar Uvod v biblijske zgodbe N. Z. I -S- 162 -i- 3. Poli tiska vprašanja so reševali farizeji vedno imajoč pred očmi svoje verske nazore, dočim so bili saducejci pravi koristolovci. Nameni farizejev namreč niso bili politiški ampak verski: strogo izvr¬ ševanje postave. Uklonili so se vsaki vladi, če so le mogli »postavo izpolnjevati«. Če pa jim je katera vlada branila strogo izpolnjevanje postave, so se ji začeli upirati. To se ni godilo samo pod Antiohom Epifanom, marveč tudi in zlasti pod judovskima knezoma Janezom Hir- kanom in Aleksandrom Janejem, ker sta s svojega saducejskega stališča pobijala farizejske naredbe. Pod Aleksandro, ki jim je prepustila vlado, pa so vodili politiko. Vendar so se posluževali političnih pravic samo v verske namene. Politika kot taka jim je bila bolj postranska reč. Politično stanje, zlasti v Kristusovem času, ko so bili Judje pod neverniško ali nevernikom prijazno oblastjo, pa so lahko razmišljali z dvojnega stališča. Lahko so si namreč stavili pred oči previdnost božjo in potem so morali priti do zaključka, da jim je Bog sam po¬ slal neverniško vlado za kazen. Tako sta n. pr. farizeja Polion in Se- maja * 1 svetovala someščanom, naj se uklonejo vladi Herodovi. Če pa so se farizeji postavili na nasprotno stališče, češ da so Izraelci od Boga izvoljeno ljudstvo, ki se mu mora pokoriti ves svet, tedaj so se mo¬ rali upirati neverniški vladi. Na tem stališču stoječ so opravičeno po- praševali, če se sme davek plačevati cesarju (Matth. 22, 17 ss.; Marc. 12, 14 ss.; Luc. 20, 22 ss.). S tega stališča ni hotela velika večina farizejev priseči Herodu zvestobe. Reči se sme, da je bilo to zadnje naziranje pri ljudstvu in pri farizejih veliko bolj razširjeno kot prvo. 4. Farizeji so bili sami v se zaljubljeni in v svojo pravičnost ter so se z neizmernim ponosom imenovali potomce Abrahamove. Jezus Kristus pa te pravičnosti nič kaj ne ceni. V svojem govoru na gori pravi poslušavcem 2 : »Ako ne bo obilniši vaša pravičnost, kakor pis- marjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo.« Sv. Janez Krstnik pa svari farizeje in saduceje, ki so prihajali k njegovemu krstu, med drugim tudi tako-le 3 : »Ne govorite med seboj: Abrahama imamo očeta, zakaj povem vam, da Bog more Abrahamu iz tega kamenja otrok obu¬ diti.« Odkraja so si farizeji sicer res prizadevali za pravo notranjo po¬ božnost. Pozneje pa je postala njih pobožnost bolj zunanja. Kazala se je, kakor vemo iz evangelijev, v pogostih umivanjih, v posebnostih v obleki, v hranilih in čopih 4 , v dolgih molitvah, postili in skazovanju pri delitvi miloščine 6 itd. ' Prim. str. 140. — 2 Matth. 5, 20. ~ 3 Matth. 3, 7 ss. 1 Prim. str. 110 s. — s Prim. 'Matth. c. 23. -I- 163 -4* Nahajali pa so se med njimi tudi poštenjaki, n. pr. Nikodem (Ioan. 3, 1 ss.), Gamaliel (Act. 5, 34). Tudi manjše ločine so bile med njimi, n. pf. šoli Samajeva in Hillelova'. Večni prepiri med farizeji samimi in zlasti med njimi in saduceji pa so morali biti ljudstvu le v škodo. b) Saduceji. Farizejem nasprotni so bili saduceji. Kaj pa je bilo bistve¬ nega pri tej stranki, ni tako jasno in gotovo kakor pri farizejih. Naj bolj značilno je, da so se visoko čislali kot plemiči. Ni jih bilo sicer veliko. Kar pa jih je bilo, so bili plemiči, bogataši in prvaki ljudstva. Jožef Flavij jih opetovano označuj v tem zinislu. »Samo bo¬ gataše (eintopot) pridobivajo zase, ljudstva pa nimajo na svoji strani« 1 2 . »Malo mož je sprejelo ta nauk, med njimi pa prvi veljaki (7tpwxot d^uopaatv)« 3 . Ti veljaki so bili zlasti duhovniki. Sv. Luka 4 * * in Jožef Flavij r > določno pričata, da so pripadale veliko-duhovniške dru¬ žine saducejski stranki. 1. Trne saduceji (D’pH5£, SaS§ouxa:ot) je bržkone izvajati od onega duhovnika Gad o k a, ki je s svojo družino ob Salomonovem času opravljal božjo službo v Jeruzalemu. Prav gotovo je napačna razlaga od prislova p-Ti (Caddiq, pravičen) ali od samostalnika pri (Cedeq, pravičnost). Neka apokrifna legenda 0 izvaja ime po nekem imenitnem pismouku Cadoku, učencu Antigona iz Soha, v 2. stoletju pr. Kr. Prva razlaga je pač najverjetnejša. Stranka, ki se je opirala na plemiče- duhovnike, se je pač lahko imenovala saducejska ali cadoška, ker so bili mnogi med duhovniki piis U 2 (Bene Cadoq), potomci Cadokovi. Njih smer se je lahko imenovala cadokovska. 2. Nauki saducejev temelje v načelih grških epikurejcev, mate¬ rialistov in deistov. Pripp^navali so samo pisano postavo. Da bi bili pripoznavali samo Pentatevh, zametavali pa »preroke«, kakor so trdili nekateri sv. očetje 7 , ni gotovo. Tajili so torej ustno izročilo, dalje neumrljivost človeške duše, vstajenje mrtvih ter pla¬ čilo in kazni na onem svetu. Tajili so angele in hudobne du¬ hove. Trdili so, da si človek lahko sam izbere dobro in hudo in da 1 Prim. str. 141 s. 2 Antiq. 13, 10. 6. — 3 L. c. 18, I. 4. — 4 Act. 5, 17. 5 Antiq. 20, 9. 1. — "V Aboth de- Rabbi Nathan. 7 Prim. Origen, Contra Celsum I, 49; Comment. in Matth. 22, 29; 22, 31—32; Hieronim, Comment. in Matth. 22, 31 32. Lesar, Uvod v biblijske zgodbe N. Z. I 164 -*• lahko dela, kakor se mu poljubi, da si je torej tudi sam vzrok sreče ali nesreče. Živeli so saduceji po zgledu grških epikurejcev jako razkošno. Kakor farizeji so tudi saduceji širili krivi nauk o zemskem kra¬ ljestvu Mesijevem. 3. V političnem obziru se da nasprotje med farizeji in sadu¬ ceji ob kratkem takole označiti: Saducejem je pripadalo plemstvo, duhovniki in tempeljski gla¬ varji; farizejem pa so pripadali pismouki in prosto ljudstvo. Oporo so imeli farizeji v prostem ljudstvu, ki jih je zelo spoštovalo zavoljo njih verske gorečnosti. Saduceji pa so imeli oporo v tujih mogočnjakih, ki so vodili osodo judovskega ljudstva. Klanjali so se Ptolemejcem in že tudi Selevcidom. Kralju Herodu so bili popolnoma pokorni in tudi z rimskimi prokuratorji so se dobro razumevali, da niso izgubili pri¬ dobljenih predpravic. 4. V socialnem pogledu so se razlikovali saduceji od farizejev zlasti v nekaterih kazen s k o- p ra v d n i h in cer e m on i eln i h vpra¬ šanjih. Kazensko postavo so razlagali saduceji dobesedno, farizeji mi¬ lejše, v korist prostemu ljudstvu. Pričkali so se n. pr. farizeji in sadu¬ ceji o tem, če sme stati na odpustilnih pismih (libellus repudii) ime inostranskih vladarjev ali ne. Saduceji so dejali: ne; to pa zato, da je zavzemal prvo mesto podpis saducejskega duhovnika. Farizeji so pa dejali: sme biti; saj imamo celo denarje s cesarjevo podobo. Prič¬ kali so se dalje o tem, kdo naj določa mlaje ali neomenije. Lastili so si to pravico saduceji, češ, to je stvar duhovnikov; ti pašo bili skoro vsi saduceji. Farizeji, katerim so pripadali skoro vsi rabini, pa so trdili, da to pristaja njim kot učenjakom, in da duhovniki ne znajo tega natančno preračunih. V nasprotju med seboj, pa so bili farizeji in saduceji edini, kadar se je šlo zoper kristjane 1 . Ko je prenehala judovska država, so izginili iz zgodovine tudi saduceji. Njih moč je bila v politiki. Ko niso mogli več politikovati, jim je odbila zadnja ura. Nasprotno pa so farizeji ravno po ukončanju judovske države tem glasneje poudarjali versko stališče. c) Kareji. Kot naslednike saducejev m v nekem pomenu kot predhodnike protestantov lahko smatramo kareje (□ , xij?, Qaraim). Ime izvajaj od *Op (Qera); od tod je xnj?D (Miqra), t. j. pismo, ker se drže samo pi- 1 Prim. Act. 4, 1; 23, 2 ss. -S-- 165 ri¬ sane postave. Jožef Flavij pripoveduje 1 , da se saduceji ne menijo za izročilo očetov, katero tako poudarjajo farizeji. To nasprotstvo med farizejskimi rabini in saducejsko nadabnjenimi judovskimi prostomiselci je krog 1. 750. po Kr. rodilo novo stranko. Anan namreč, nečak Hasdaja, poglavarja izgnancev, rojen krog 1. 700. po Kr. v Basri, si je silno prizadeval, da bi dosegel glavarsko čast in službo. Ker se mu to ni posrečilo, je ustanovil v Bagdadu stranko karejev, ki se je kmalu razširila po Palestini in zlasti po Krimskem polotoku. Načelno zametajo kareji vsako izročilo in se drže samo pisane Mozesove po¬ stave. Izročilo imajo samo kot seč (jpp, Sejag), s katero so pismouki obdali postavo. Po neki štetvi iz 1. 1871. je vseh karejev komaj 6000. Žive po Ruskem, Gališkem, v Jeruzalemu in Egiptu. d) Herodiani. Herodiani se v evangelijih enekrati imenujejo skupno s farizeji 2 . Kaj so pravzaprav bili, ne moremo določiti z gotovostjo. Epifanij 3 in nekateri poznejši pisatelji smatrajo to stranko za versko ločino, češ, verovali so, da je bil Herod Veliki obljubljeni Zveličar. Sklicujejo se na legendarično poročilo, da je dal Herod o rojstvu Jezusovem se¬ žgati rodovnik, v katerem so bili zaznamovani vsi potomci Davidovi, in na dejstvo, da so mnogi Judje praznovali z razsvetljavo poseben Herodov praznik 4 . Drugi pa trdijo, — gotovo bolj prav —, da so bili herodiani politična stranka, ki se je potegovala za vlado Herodovo, oziroma nadvlado rimsko ter zahtevala, naj ljudstvo Rimljanom plačuje davek. Tej zahtevi pa so se nekateri farizeji močno ustavljali, sklicu¬ joč se na Mozesovo postavo, po kateri so bili Judje dolžni plačevati davek samo tempeljnu s . Ko je Herod V. odstavil Jezusa ali Jozua, Fabitovega sina, mu je dal za naslednika Simona, sina Boetovega, Aleksandrijca, očeta Hero¬ dove žene Mariame. Iz privržencev tega velikega duhovnika-tujca se je bilo zbralo neko novo plemstvo, ki je imelo vse drugačne nazore, kakor dosedanji duhovniki. To narejeno plemstvo je bilo podlaga stranki herodianov. Njeni privrženci so radi menjavali svoja semitska imena v grška ali latinska, ljubili so neverniške šege in običaje, obis- kavali so gledišča, prikrivali in celo popravljali si obrezo 15 itd. Prav 1 Antiq. 18, io. 6. — 2 Mattli. 22, 16; Marc. 3, 6; 12, 3. 3 Panarium liaer. 20, quae est 7. iudaismi. 4 Prim. Heim, L. c. str. 156. — 5 Prim. Matth. 22, 17 ss. « Prim. I. Cor. 7, 18; I. Mach. I, 16; Antiq. 12, 5. 1. -S- 166 veliko pa jih ni bilo nikdar in njih vpliv, ki ga Kristus imenuje »he- rodianski kvas« ’, ni bil posebno velik. e) Helenisti. 1. Helenisti ('EAAr/vtcrtat) so bili v narodnostnem obziru v nasprotju s hebrejci ('EfipaToo) grški govoreči Judje (TouSaiot zXkr\- vcari !pD , £yy6|i£voi, Chrys.). Hebrejci pa so bili Palestinci judovske narodnosti, govoreči sirokaldejski jezik. 2. V verskem obziru so helenisti grško govoreči kristjanje, ki so se izpreobrnili iz judovstva (Judenchristen), z grškimi prozeliti vred, ki so kristjanje postali iz neverništva (Heidenehristen). Hebrejci pa so v tem pomenu v Palestini rojeni sirokaldejski govoreči k r i s t- janje, ki so se izpreobrnili iz judovstva' 1 2 * 4 . 3. V p o lit iškem pomenu pa so bili helenisti Judje, ki so po¬ znali in ljubili grške šege in običaje, grški jezik in slovstvo, naj so živeli doma ali na tujem. Sem so šteti zlasti Judje, živeči v onih po¬ krajinah, koder so govorili grški jezik, posebej še egiptovski Judje, ki so jih bili Ptolemejci v Egiptu naselili med grškimi priseljenci f) Prozeliti. 1. Prozeliti (TCpogYjXuxot) so bili izpreobrnjenci iz nevernikov (oE IE, ŠftvtOV 7tpOSEAY]AuD-6T£; y„cci zaxa TOU£ iktoug toXiT£U0|1c70'. V 0 |JL 0 l>£, Suidas). Daši so namreč Rimljani in Grki zaničevali Jude zaradi njih vere, jih je vendar mnogo prestopilo k judovstvu po raznih mestih in deželah, v Jeruzalemu, v Antiohiji, sirski in pizidijski, v Atenah in Rimu. Zlasti so rade prestopale ženske. V Damasku je bilo skoro vse ženstvo Judom prijazno. Posebej so omenjati plemenite žene, ki so se zani¬ male za judovstvo h Celo cesarico Popejo imenuje Jožef Flavij po¬ božno, bogaboječo (IHoaEprjs). Hvali jo tudi, da je bila vsekdar pri¬ pravljena, priporočati pri cesarju Neronu judovske prošnje r \ Da ni dovolila, da bi bili po smrti njeno truplo po rimski šegi sežgali, ampak da je hotela biti maziljena po navadi inostranskih kraljev (regum e’x- ternorum consuetudine), pripominja Tacit 15 . O Klavdiji Prokuli, Pila¬ tovi ženi, smo že omenili, da se je zanimala za judovsko vero in šege 1 Marc. 3, 6; 8. 15; 12, 13; Matth. 22, 16. 2 Prim Act. 6, 159, 29. 3 Prim. Rom. I, 14 ss., kjer so "EkkrjVEc; Grki, {iapjiapCil pa Rimljani. Bip- (iapoi; pomenja namreč prvotno onega, ki govori drug jezik. — Če se pa EaXy)V££ v domovinskem ali verskem oziru stavijo v nasprotje z Judi, so v 'EXXt]VE? ume¬ vati neverniki (Rom. 1, 16; 2, 9; 10, 12; Gal. 2, 13.). 4 Prim. Act. 13, 50; 17, 4. — 5 Antiq. 20, 8,, 11; Vita, 3. — 6 Annal. 16, 6. -S- 167 -S- izvoljenega ljudstva — Navesti moremo pa tudi zglede imenitnih mož, ki so sprejeli judovsko vero. Iz Apostolskega dejanja 1 2 je znan dvor- nik kraljice Kandake. - Aziza iz Emeze in Polemona cilicijskega, oba svaka Agripa II., smo tudi že imenovali 3 . 2. Apostolsko dejanje in Jožef Flavij pa večkrat govorita o »bo¬ gaboječih izpreobrnjencih« (cpojlou[i.EVOl tov Iteov ali crejSopevoi tov D-eov, ali samo ae^opevoi in tudi aejopsvoi irpo?Y)7uTot) h Ti so zlasti posvečevali sobotni dan in se ravnali po predpisih glede čistih in nečistih jedil, oziroma živali. 3. Od teh »izpreobrnjencev« (cpo(fc>6|t£v::i ali aejldpevoi tov Teov) pa so ločiti pravi pr oz eliti (D ,- i;i, Gerim), TtposrjkuTot, bivši neverniki, ki so z obrezo sprejeli judovsko vero in se zavezali izpolnjevati vso ju¬ dovsko postavo. V Starem zakonu niso po hebrejski in grški bibliji D'P3 (Gerim), oziroma irpoc;fjXuT0t, nič drugega, kakor to, kar so bili v atiški državi meteki ([tsToncot), namreč tujci, ki so stalno bivali v deželi Izraelovi, ki pa niso bili v izraelski občinski zvezi. V govorici (usus loquendi) Tal- mudovi pa pomenjata oba izraza take bivše nevernike, ki so se dali obrezati in ki so popolnoma prestopili v izraelsko občinsko zvezo. Ti so bili torej pravi izpreobrnjenci. Koliko jih je bilo, ne moremo sicer povedati; ne bomo se pa motili,- če trdimo, da jih je bilo veliko manj, nego »bogaboječih« (aejidpevoi). Ti dve vrsti izpreobrnjencev (asjlojtEvoi in -poapjjTO’) nekateri no¬ vejši pisatelji istovetijo z dvema izrazoma, ki se nahajata v rabinskem slovstvu. Pravijo namreč: »bogaboječi« (aej3o|t£voi) so pri rabinih »pro- zeliti vrat« (V^n ’~a, Gere hašša'ar; pravi prozeliti (7ipoc;f|XuTo:) pa so »prozeliti pravice« (pnsr 'piij, Gere haccedecj). V istini je le zadnje resnično; »bogaboječi« (a£^d|i£vot) in Gere hašša'ar pa nimajo nič skupnega. Mišna loči namreč samo med na (Ger) in Dtrin na (Ger tošab). »Ger« je popolnoma pojudeni nevernik, »Ger tošab« pa to, kar pomenja v Starem zakonu »Ger«, namreč tujec, živeč v deželi Izraelovi. Zaradi večje jasnosti so pristavljali pozneje k besedi »Ger« še pni: (Cedeq), rekli so torej »Ger haccedeq«, t. j. pravični, po po¬ stavi živeči tujec. Namesto »Ger tošab« so pa govorili »Ger ša‘ar«, t. j. tujec, živeč znotraj Izraelovih vrat, t. j. tujec, živeč v deželi izra¬ elski. »Ger ša'ar« je torej prav to, kar v Starem zakonu samo »Ger«. O njih pravi Talmud r> , da so morali izpolnjevati »sedem Noetovih za¬ povedi«. V teh zapovedih pa so umevali Talmudisti 0 one zapovedi, 1 Prim. str. 38. — 2 8, 26 ss. — 3 Prim. str. 52. 4 Act. 10, 2. 22; 13, 16. 26. 43. 50; 16, 26; 17, 4. 17; 18. 7; Antiq. 14, 7. 2. 5 Aboda šara 64b. — 8 Sanhedrin 56b. Fš- 168 -f- ki jih je moral izpolnjevati človeški rod pred Abrahamom in vsi Ne- abrahamoviči (»sinovi Noetovi«). Teh »sedem Noetovih zapovedi« na¬ vajajo po Majmonidu takole: »Šest reči je bilo ukazanih prvemu člo¬ veku: 1. O češčenju zunanjih božanstev (de culto extraneo) = ne ma¬ likuj. 2. Slavi ime Gospodovo (de benedictione nominis). 3. O pre¬ livanju krvi (de effusione sanguinis) = ne ubijaj! 4. Ne prešeštvuj (de revelatione turpitudinum). 5. Ne ropaj (de rapina). 6. Bodi pokoren oblastim (de iudiciis). Dodatno je bilo ukazano 7. Noetu o živem udu (de membro vivo) — ne jej živega, t. j. krvavega mesa. Tako je na¬ stalo sedem zapovedi.« Te zapovedi pravzaprav niso nič drugega kot razlaga natorne postave. Apostoli so v jeruzalemskem zboru 1 od kristjanov in never¬ nikov zahtevali izpolnjevanje prve, (ki obsega drugo), tretje, četrte in sedme. Peta je obsežena v tretji, šesto pa navaja Pavel Rom. 13, 1 . 2 Za dejansko življenje te zapovedi seveda niso bile posebnega po¬ mena, ker so se Grki in Rimljani malo menili zanje. 4. Ko so se sprejemali novi prozeliti v judovstvo, zahtevali so po Talmudu 3 od njih tri reči: obrezo, krst s potopljenjem in daritev. Pri ženskah sta se zahtevala samo krst in daritev. Po razdejanju je¬ ruzalemskega mesta in templja je odpala seveda tudi daritev. g) Eseni. Eseni ali esejci so bili neka judovska ločina, ki je nastala v 2. stoletju pr. Kristusom. Glede imena, postanka in značaja te ločine pa je še marsikaj temnega. 1. Ze ime ločine se da težko razložiti. Jožef Flavij jih navadno imenuje 'Eaarjvot 4 5 , časih tudi 'Eaaaiot 6 . Plinij jih imenuje Esseni, Filon vedno TBaačoi. Ge Filon trdi, da ime pomenja Saioi (pobožni), je to le etimološko igranje 6 . Brez dvoma je ime semitskega izvira, čeprav se ne da še nobena razlaga z gotovostjo dokazati. V starih časih so ime izvajali od N*DN (Asajja), »zdravniki«. Ali ta razlaga se ne strinja z značajem ločine, niti z grškim UspaneuTat, ker se eseni nikjer ne zo- vejo »zdravniki«, ampak samo {RpatteuTat FsoO (služabniki božji) 7 . Naj primernejša je pač razlaga iz sirskega K D n (Chase), pobožen, plu¬ ralni stat. absol. por (Chasen), stat. emphat. tODP. (Chasajja). Iz pr¬ vega se da razlagati oblika ’EaoY]voi, iz drugega pa ’Eaaafot. Nemogoči 1 Act. 15, 29. — 2 Prim. Zschokke, Historia sacra A. T., 2. izd., str. 43. 3 Kerithotli 81 a. 4 Vsega skupaj rakrat; n. pr. Antiq. 13, 5. 9; 13, 10. 6; 13, 11. 2 al. 5 N. pr. Antiq. 15, 10. 4; 17, 13. 3 al. 6 Quod omnis probus liber § 12 (Mang. II, 457). — 7 L. c. -S- 169 os¬ tudi nista razlagi od glagola ~'iy (’Aca), trd biti, da pomenja esen asketa; ali pa od priloga jDP (Chesen), junaški, da pomenja junake v čednosti. 2. Kakor se z gotovostjo ne da razložiti ime esenov, tako nego¬ tov je tudi postanek ločine. Jožef Flavij se jih najprvo spominja za Makabejca Jonatana krog 1. 150. pr. Kr. 1 Z gotovostjo omenja esena juda za Aristobula I. (105 —104 pr. Kr.) 2 Začetek ločine je torej po¬ staviti v 2. stoletje pr. Kr. Težavnejše pa je vprašanje, ali so se eseni ustanovili samo na podlagi judovske vere, ali so bili pri njih postanku merodajni tudi tuji, posebej helenistovski vplivi? Če preudarjamo poročila Pilonovo 3 , Jožef-Flavijevo 4 in Plinijevo 5 , lahko trdimo s precejšno gotovostjo, da se je esenizem razvil na judovski podlagi, da je bil poostreni fari- zeizem, ki je zlasti poudarjal predpise o levitski čistoti in o praz¬ novanju sobote, da pa je sprejel pod grškim vplivom tudi marsikaj iz parzizma (n. pr. molitev pred solncem: edjij eic; tov fjktov), pita- goreizma (n. pr. teženje po telesni čistoti in svetosti, razna umiva¬ nja, priprosti način življenja, spoštovanje celibata, belo obleko, zame- tanje krvavih daritev, češčenje solncal, mogoče tudi kaj iz budizma 6 . 3. Pa poglejmo podrobneje, kako so po gori citiranih virih živeli eseni! Pilon in Jožef Flavij cenita število esenov o Kristusovem času več kot na 4000. Kolikor vemo, so bivali samo v Palestini, največ v vaseh na zapadni strani Mrtvega morja 7 . Mest so se navadno ogibali zaradi nenravnega življenja mestnih prebivavcev. Živeli so skupno v posebnih hišah po natančno določenih pravilih. Načelovali so jim pred¬ stojniki (£7U|ieXYjtat), katerim so morali biti podložniki v vsem pokorni. Kdor je hotel biti sprejet mednje, je dobil tri esenske znake: sekirico (motiko ali rovnico, a^tvaptov), predpasnik (TtEpiipopa) in belo oblačilo (Xeuxy)v eaT/jta). Niso ga pa takoj sprejeli medse, ampak je prej moral prestati enoletno preizkušnjo; potem so mu šele dovolili razna umiva¬ nja. Na to so ga zopet preizkušali dve leti. Če je dobro prestal pre¬ izkušnjo, so ga sprejeli k skupnim obedom in ko je še družbi prise¬ gel, je postal pravi esen. Sprejemali so medse le dorasle može. Ven- 1 Antiq. 13, 5. 9. — 2 Antiq. 13, 11. 2; Bell. iud. 1, 3. 5. 3 Quod omnis probus liber § 12 — 13 (Opp. ed. Mang. II, 457—459). 3 Bell. iud. 2, 8. 2—13; Antiq. 13, 5. 9; 15, 10. 4—5; 18, I. 5. 5 Hist. nat. V, 17. 6 Popolnoma napačna in bogokletna pa je trditev racionalistov (n. pr. Wachter, Voltaire, D. Strauss, Leben Jesu, Leipzig, 1864. pg. 187), da se je krščanstvo narav¬ nim potom razvilo iz esenizma. Prim. Vrhbosno, 1900, str. 238 ss., članek: Krščan¬ stvo i esenizam. -- 7 Plin. Hist. nat. V, 17. -£- 170 -S- dar so pa že tudi mlade dečke vzgajali za njih prihodnji esenski po¬ klic. O prestopkih posameznih udov je sodil sodni zbor, obstoječ iz sto esenov. Kdor se je močno pregrešil, so ga izključili iz družbe. Najtrdnejša vez, kije družila esene, je bilo skupno imetje. Posameznik ni imel nič; kar so imeli, je bilo vseh. Oskrbnike (žraps- Arjias, tapta?, omodsK-zz; xwv rcpoaoocov) so si volili. Imeli so za vse samo eno blagajnico. Živeti so morali eseni po strogem dnevnem redu. Ko so vstali, so opravili molitev. Po molitvi so jih predstojniki poslali na delo. Po končanem delu so se zbrali k predpisanemu umivanju ali kopanju. Na to so imeli skupen obed. Po obedu so šli zopet na delo ter se zvečer sešli pri skupni večerji. Pečali so se zlasti s poljedelstvom. Za¬ nemarjali tudi niso obrti in umetnosti. Popolnoma prepovedana pa jim je bila kupčija, ker vzbuja skopost. Filon in Jožef Flavij slavita esene kot junake v čednosti. BeX- 1:10x01 otvSpe; tov rpoirov: najboljše, nravne može jih imenuje Jožef Flavij '. Živeli so zdržljivo, skromno, imeli niso skoro nič potrebščin. Sužnjikov niso poznali; zametali so prisego in maziljenje z oljem. Pred vsakim obedom so se kopali ali umivali v mrzli vodi. Nosili so belo obleko. Vedli so se posebno sramežljivo. Ženili se niso 1 2 . Templju so sicer pošiljali darove (dvodW)|iaxa), živalskih daritev pa niso opravljali, ker so bolj cenili svoje daritve. Zato so se ogibali jeruzalemskega templja. Obedovali so skupno. Skupne obede so namreč imeli za daritvene obede. Jedila so pripravljali du¬ hovniki. Da bi se bili eseni popolnoma zdržali vina in mesa, kar se je časih trdilo, se ne da dokazati. Kakor smo že omenili, je bilo glavno esensko naziranje judov¬ sko. Za Bogom so najbolj častili postavodajavca Mozesa. Prazno¬ vali so jako strogo soboto. Verovali so v usodo, oziroma previd¬ nost božjo, in tudi sicer so poudarjali tiste resnice kot farizeji. Obrezo so obdržali, daritve pa so, kakor smo omenili, zavrgli. Vendar pa so obdržali duhovnike iz rodu Aronovega 3 . Iz vsega se torej vidi, da so bili eseni neke vrste strogi farizeji; da pa so sprejeli tudi nekaj tujih verskih nazorov. Sprejeli pa so kmalu tudi mnogo krščanskih resnic. In res zgodovina uči, da so iz¬ med Judov ravno oni kmalu in radi sprejeli krščansko vero. Oni pa, ki niso postali kristjani, so se naposled poizgubili med krivovernimi krščanskimi nazarejci in ebioniti. 1 Antiq. 18, l. 5. 2 Filon pravi (II, 633—634): 'Eooauov odoei? dy£xa'. y ovaty„a. 3 Antiq. 18, 1. 5. -s- 171 - h) Terapevti. Esenom sorodni so bili terapevti (ttepauEOTat)Omenja jih prvi Pilon v knjigi 11 epi (Sfou tl-EtoprjTiv.&O r) Ezstujv apEToiv' 1 2 * . Razširjeni .so bili po mnogih deželah; zlasti je bila imenitna njih naselbina v Egiptu v obližju Aleksandrije in Mareotiškega jezera. V tej naselbini so bili moški in ženske (starejše device, {kpaTustraoe;). Živeli so posamezno po samotah, poljih in vrtovih v majhnih hišicah. Vsaka hišica pa je imela svetišče (aspvEtov, povocrnjpiov), kjer so od solnčnega vzhoda pa do za¬ hoda premišljevali svete resnice. Pridno so brali tudi sv. pismo ter je razlagali alegorično. Po solnčnem zahodu so zapuščali svetišča, da so vsak zase použili nekoliko jedi in pijače (kruha, soli, hizopa in vode). Potem so šli spat. Nekateri so uživali jed samo vsak tretji ali šesti dan. Bivališča so zapuščali samo vsak 7. in 49. oziroma 50. dan. Vsak 7. dan so se zbirali v skupnem svetišču (zoov&v oepveTov); le neka stena je ločila moške od ženskih. Tu so skupno opravljali molitve, prepevali svete pesmi ter poslušali nagovore predstojnikov. Zlasti ime¬ niten praznik pa je bila noč (navvu/ic) od 49. do 50. dne (po Veliki noči?). Tedaj so se zbrali v belih oblačilih k veselemu obedu, pri ka¬ terem so zaužili »najsvetejšo jed« (okvašen kruh s soljo in hizopom). Mnogo so tudi molili, prepevali in celo rajali Terapevti so bili v marsičem podobni esenom; le da so ti bolj delali, terapevti pa več premišljevali. Tudi so terapevti strožje živeli kakor eseni. i) Hemerobaptisti. Sv. Epifanij * s tem imenom označuje neko judovsko ločino. Na- zivali so privržence te stranke z grško besedo h eth ero baptiste 5 * * 8 , 1 Ime izvaja Filon od grškega glagola {bepouiEoetv. Ne razloči pa, ali so se imenovali ti asketi zato tako, ker je njih modrost zdravila dušne strasti, ali ker so bili goreči častivci božji. - De vita contemplativa (Mangey II, 471— 486). Evzebij Cezarejski in drugi katoliški pisatelji do 16. stoletja z veseljem navajajo to knjigo, meneč, da so bili terapevti prvi krščanski asketi. Knjigo pa so zavrgli iz polemiških vzrokov prvi magdeburški centuriatorji. Tudi novodobni protestantski zgodovinarji (Lucius, A. Harnack, Schiirer) trdijo, da knjiga ni pristno Filonovo delo. Jezikoslovci pa odločno priznavajo njeno pristnost in učenjaki se zopet nagibajo k stari misli, da Filon v tem delu opisuje življenje in delovanje starih judovskih asketov, ki so se morda zbrali iz pismouških krogov v diaspori. Ni r selil (Die Tlierapeuten, Mainz 1890) pa meni, da so bili terapevti večinoma nekdanji judovski duhovniki v Jeruza¬ lemu, ki pa so se pokristjanili in z družinami zbežali v Egipet, da so se 1 . 35. rešili preganjanja sinedrija. 8 Prim. Exod. 15, 1. 20. -- 4 Haer. 7. — 5 Kaj)’' tj pipa v (JaTi^opevot, -I- 172 -f- ker so se vsak dan umivali ali kopali 1 , bodisi da so tako strogo jemali postavo o telesni čistoti, bodisi da jim je bilo vsakdanje kopanje po¬ sebne zdravilne ali skrivnostne pomembe. V verskih nazorih so se hemerobaptisti po Epifanijevem poročilu vjemali z nauki pismoukov in farizejev. Glede umivanja ali kopanja pa so trdili, da je človeku po¬ trebno vsak dan, da se očisti vseh grehov. Ze Petavij, ki je izdal dela sv. Epifanija, pripominja, da hemero¬ baptisti menda niso bili posebna judovska stranka. Po Marc. 7, 3. 4 »farizeji in vsi Judje ne jedo, da bi si rok pogosto ne umivali ... In ko prihajajo s trga, ne jedo, da bi se ne umili. In več drugega je, kar jim je izročeno izpolnjevati: pomivanje kozarcev in vrčev, in kot¬ lov in klopi.« Prav tako poroča Jožef Flavij o esenih, da so se vsak dan umivali 2 . O svojem učitelju Banu pa isti pripoveduje 3 , da se je pogosto kopal po dnevi in po noči v mrzli vodi, da bi se posvetil. Kaže se torej, da so se nekateri posebno goreči farizeji, da bi do¬ segli večjo popolnost ali levitsko čistoto, kopali vsak dan. Take so menda, morda sramoteč jih, imenovali hemerobaptiste. Posebna ločina pa bržkone niso bili. j) Zeloti in sikariji. Stranka zelotov (yr}X(OTač) ali gorečnikov je nastala o Kristusovem času iz farizejske stranke. Tedaj namreč, ko je cesarski namestnik Kvirinij za pregnanim Arhelajem popisaval 1. 7. po Kr. deželo in pre- bivavce, se je farizej Cadok združil z Judom Galilejcem ali Gavloni- čanom ter se ustavil popisavanju 4 . Farizeji z velikim duhovnikom Jo- azarjem na čelu pa so bili v nasprotju z zeloti zmernejši. Juda je sicer Kvirinij umoril; stranka njegova pa se je še dalje ohranila 15 . Judova sinova Jakopa in Simona je ukazal umoriti Tiberij Aleksander r >. Sin Menahem je bil med glavnimi načelniki o pričetku upora 1. 66. 7 Judov potomec in Menahemov sorodnik Eleazar je branil trdnjavo Masado 1. 73. H Tej stranki je menda pripadal tudi Simon »zelot« ali »kana- nejec«, preden je postal apostol”. Bržkone so bili pri tej stranki tudi 1 Prim. Tertullian. De baptismo c. 15: Ceterum Israel ludaeus quotidie 1 a v a t, quia (juotidie inquinatur. 2 Bell. iud. 2, 8. — 3 Vita c. 2. Tu^pt;) uSatt xfjv fjpipav %al vrneta tcoA- Acbus AooojiEvov rtp65 dyvstav. 4 Prim. str. 38. — 5 Act. S, 37. — 6 Antiq. 20, 5. 2. 1 Bell. iud. 2, 17. 8 — 9. — 8 L. c. 2, 17. 9. 0 Luc. 6, 15; Act. 1, 13. — Za biblijsko-hebrejski X 3 j? (Qanna) se v poznejši hebrejščini čita tudi 'N 3 j? (Qanna'i) in (Qana'n). Iz zadnje oblike je posredno iz plurala NMtOj? (Qana'najja') nastal grški Kavavato^ (Matth. 10, 4; Marc. 3, 18 namesto pravilnega Kavavfnjg. ■4~ 173 -Š- oni Judje, ki jih je dal Pilat v templju umoriti, ko so opravljali da¬ ritve k Iz stranke zelotov se je porodila za kralja Heroda Agripa I. še drznejša stranka sikarijev, ki so politične nasprotnike morili z bo¬ dali 1 2 . Sikanji so se upirali Rimljanom, a so tudi ropali po Judeji. O nazorih zelotov ali gorečnikov izvemo največ iz apokrifne knjige »Assumptio Mosis« ('AvaArjJig Midi) as m 5 ), ki jo je spisal neki zelot bržčas kmalu po Herodovi smrti 8 . k) Ebioniti. Navesti hočemo še tri, sicer ne judovske, ampak judovsko-krščan- ske ločine, ki so se pa odcepile od prave cerkve vsled napačnih na¬ zorov o judovstvu. Te ločine so: ebioniti, nazarejci pa nikolaiti. Ebioniti 4 * ali ebionci imajo ime, kakor nekateri razlagajo, po nekem Ebionu iz Kohabe v Basanu. Drugi pa verjetnejše trdijo, da je ime hebrejsko (Ebjonim), kar pomenja reveže, ubožce. Bili so potomci občanov prve krščanske srenje v Jeruzalemu, o kateri vemo, da je bila obubožala. Zlasti pa so postali veliki reveži tedaj, ko so 1. 70. pred obleganjem zapustili Jeruzalem ter bežali v Pelo v Pereji. Učili so, da veže judovska ceremonielna postava vse kristjane. Sv. apostola Pavla so imeli za krivoverca, Kristusa pa za največjega preroka. Posluževali so se samo (pokvarjenega) evangelija sv. Matevža. l) Nazarejci. Ebionitom sorodna ločina so bili nazarejci 6 . Njih nazori so se razlikovali od krščanstva manj kakor ebionski. Ceremonielno ju¬ dovsko postavo so imeli obvezno samo za Jude. Ni pa gotovo, če so tajili božanstvo Kristusovo. Tudi apostola Pavla niso sovražili tako kakor ebioniti, ampak so ga čislali kot pravega apostola. Posluževali pa so se tudi oni (pokvarjenega) hebrejskega evangelija sv. Matevža. Bivali so nazarejci v Bereji (sirski), v Peli in v Kohabi v Bataneji. ” m ) Nikolaiti. Nikolaiti so bili Cerintu in poznejšim gnostikom sorodna ločina. Nekateri trdijo, da so se imenovali po diakonu Nikolaju, ki se v Apostolskem dejanju 6 med diakoni navaja najzadnji iz podobnega raz¬ loga kot Juda Iškariot v seznamu apostolov 7 . Drugi pa verjetnejše 1 Prim. Luc. 13, I. — 2 Prim. Act. 21, 38. — 3 Prim. Scliiirer L. c. II, 630—638. * Epifanij, Haer. 30. — 6 Epifanij, Haer. 29. — 6 Act. 6, 5. 5 Diakon Nikolaj je bil baje ljubosumen na svojo lepo ženo. Zato so ga apo¬ stoli svarili. On pa je v prevzetnosti peljal ženo k apostolom, tam se ločil od nje ter postal krivoverec in ustanovitelj nikolaitske ločine. *t- 174 trdijo, da so si ime nadeli iz prevzetnosti, češ, da so visoko presegali navadne ljudi v verskem spoznavanju. Ime izvajajo namreč iz grškega vezav kaov, presegati ljudstvo. Drugi so jih istovetili z balaamiti 1 . Kaže se namreč, da je ime nikolait prestava hebrejskega balaamit (DJJ Bala' 'am = vezav Aaov). Apokalipsa jih navaja kot maliko*- vavce in prešeštnike 2 . Pripisavali sojini, da so jedli malikom daro¬ vano meso in da so živeli silno razkošno. Iz citiranih mest Apoka¬ lipse se vidi, da so širili nenravno kugo zlasti v Kfezu in Pergamu. Iz Apoc. 2, 20 sklepamo, da so brezbožne nauke širili tudi v Tiatiri. Njih tukajšnji pristaši so (po v. 24.) »spoznali globokosti satanove« (šyvoiaav xa [tallsa toO aarava). Iz teh sarkastiških besedi moramo skle¬ pati, da so s svojimi nauki družili tudi gnostiške nazore. * * * Po raznih opisanih ločinah in strankah, ki so stavile človeška menenja nad božje ukaze, se je Mozesova postava že pred Kristusom začela izpreminjati v judovstvo (v slabem pomenu). »Postava in pre¬ roki« - - napačno umevana - nista več zadoščala; postala sta črka, ki mori duha. Celo »krst pokore« Janeza Krstnika je mogel srca samo obliti, ozdraviti pa jih ni mogel. Gniloba se je vedno širila ob ver¬ stvu starega zakona. Temelj kraljestva Izraelovega je bil izpodkopan. Še rabljive kamne stare sinagoge je porabil Kristus za duhovni tem¬ pelj novega in večnega zakona. Ostalo trhlo zidovje pa se je se¬ sulo, da nikdar več ne vstane. * * * »Kaj ima slama pri pšenici? pravi Gospod. Mar niso moje besede kakor ogenj, pravi Gospod, in kakor kladvo, ki razbije skalo? Zatega- voljo, glejte, pojdem jaz nad (lažnive) preroke, pravi Gospod, ki moje besede drugemu (pravemu preroku) kradejo. Glej, jaz pojdem nad preroke, reče Gospod, ki lastno besedo uče in pravijo: Gospod tako govori. Glej, pravi Gospod, jaz pojdem nad preroke, ki imajo lažnive sanje, in jih pripovedujejo, in zapeljujejo moje ljudstvo s svojo lažjo in s svojimi (navideznimi) čudeži, ko jih vendar jaz nisem poslal, ne jim zapovedal; in ki temu ljudstvu niso k pridu, pravi Gospod. Ge te bo torej to ljudstvo, ali prerok, ali duhoven vprašal, rekoč: Katero je breme Gospodovo? jim reci: Vi ste breme; proč vas bom namreč vrgel, pravi Gospod« s . 1 Prim. Apoc. 2, 14; II. Petr. 2, 15. z Iud. 5, 4. II. 19. - 2 Apoc. 2, 6. 14. 15. 2 Ierem. 23, 28—33. ■*- 175 —S*- 6. Judovski Mesija. Iz opisanega politiškega in versko-nravnega stanja judovskega ljudstva o Kristusovem času se da sklepati, da je bil nastal med Judi duh nevolje in jeze zoper Rimljane. Željo po maščevanju so komaj še skrivali. Ljudstvo ni imelo nič več pravega zaupanja niti v se niti v previdnost božjo. Nasprotno se je v njem porodila jeza zoper vla¬ dajoče Rimljane in celo upornost zoper Boga. V tej nevolji se je strastno oklepalo ideje o pričakovanem, močno zaželjenem Mesij u, kakršnega si je bilo samo izmislilo, ki jim je moral po njih mislih po¬ stati rešitelj iz trinoških verig Herodianov in Rimljanov. Takodaleč pa so mogli zaiti samo zaslepljeni in nasprotujoč pre¬ vidnosti božji. Ni jim bilo namreč za rešitelja, ki naj bi jih rešil greš¬ nih spon. Hoteli so imeti rešitelja, ki naj bi jih oprostil trinogov in ki naj bi jih vodil na bojnem polju od zmage do zmage ter jih po¬ stavil poglavarje vsemu svetu. Ta rešitelj naj maščuje vse krivice, ki so jih kdaj pretrpeli Judje, napolni jim shrambe z zlatom, nasiti naj jih z vsemi sladnostmi življenja in pridobi naj jim slave in časti med vsemi narodi. Da so Judje o Kristusovem času res željno pričakovali Mesija, vemo iz njih vsakdanje molitve Šemone esre 1 . V 10. proš¬ nji prosijo namreč, naj Gospod zbere raztresene otroke Abrahamove; v 11., naj zopet postavi domače sodnike in oblastnike; v 14., naj jim zopet sezida Jeruzalem; v 15., naj jim kmalu pošlje potomca Davido¬ vega in ustanovi njegovo kraljestvo; v 17., naj zopet vpelje daritve v Jeruzalemu. Isto povzemljemo iz velikonočne h a ga d e, ki je povzeta iz 25. vrste hebr. 118. psalma: Pošlji nam, prosimo, Gospod, Zveličarja! 2 V Novem zakonu pa imamo neštevilno dokazov. Starček Simeon »je čakal oveseljenja Izraelovega«. Razodeto mu je bilo, da ne bo umrl, »dokler ne vidi Maziljenca Gospodovega«. In res! Videl je »zve¬ ličanje« (Zveličarja), ki ga je Gospod pripravil pred vsemi narodi: »luč v razsvetljenje nevernikom in v čast Izraelu, svojemu ljudstvu 3 . 841etna vdova, prerokinja Ana, je častila Gospoda in govorila o Mesiju vsem, »ki so čakali Izraelovega odrešenja« 4 . — Imeniten svetovavec (sinedrist) Jožef iz Arimateje »je čakal božjega kraljestva« 5 . — Pis¬ ni ar ji ljudstva razlože kralju Herodu prerokbo Mihejevo (5, 2) o roj¬ stvu Mesijevem v Betlehemu 0 . — Janez Krstitelj vpraša Jezusa 7 : »Ali si mar ti, ki ima priti, ali naj drugega pričakujemo?« — Apostol Pe- 1 Prim. str. 113. — 2 Prim. Ps. 117, 25. 26. — 3 Luc. 2, 25—32. 4 Luc. 2, 36—38. — 5 Marc. 15, 43; Luc. 23, 51. 0 Matth. 2, 4 sqq. — 7 Matth. u, 3; Luc. 7, 19. 20. -S- 176 Hi¬ ter je spoznal Jezusa za »Kristusa, Sina živega Boga« — Ko je šel Jezus slovesno v Jeruzalem, ga je vse ljudstvo pozdravljalo kot Me¬ sija, rekoč: »Hozana sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, ki prihaja v imenu Gospodovem! Hozana na višavah«' 1 2 . Taki prizori so nam le tako umljivi, če vemo, kako živo da je bila v narodu ukoreninjena mesijanska ideja. Za dobo po Kristusu ni treba posebnih dokazov za to, da se prepričamo, kako živo so Judje tudi še takrat pričakovali Mesija. Šte¬ vilni politiško-verski nemiri za prokuratorjev (44 — 66) nam jasno pri¬ čajo, kako živo da je narod pričakoval, da bode kmalu Bog sam ne- posrednje posegel v usodo svojega ljudstva. Kako bi bili sicer ljudje kot Teo d a 3 , Juda Galilejec 4 5 , in neki Egipčan 3 našli na stotine in 1 Matth. 16, 13 sqq.; Marc. 8, 27; Luc. 9, 18 sqq. 2 Matth. 21, 1-9; Marc. n, 1 10; Luc. 19, 29 — 38; Ioan. 12, 12 sqq. 3 Act. 5, 36: »Pred temi dnevi je vstal Teo da, ki se je delal velikega, ka¬ teremu se je pridružilo okoli štiristo mož po številu; bil je ubit, in vsi, ki so mu verjeli, so bili razkropljeni in uničeni. — Lat. Theodas, grški BeuSac, je okraj¬ šano DsoSoacoc;, MeoStOpo; ali fledSoTOg. Bržkone je misliti na Matija, sina Mar- galotovega. Matija je namreč liebr. H'F1D (Mattiah) ---- Božidar = BeoSmp0?. (Prim. str. 28). — Sicer pripoveduje tudi Jožef Flavij (Antiq. 20, 5. 1) in za njim Evzebij (H. e. 2, 11) o nekem Teodu, ki ga pa komaj moremo istovetiti z našim, naslednje: Ko je bil Kuspij Fad oskrbnik v Judeji (44 — 46), je pregovoril neki krivi prerok ve¬ liko množico ljudi, da so šli za njim do Jordana, vzemši seboj vse premoženje. Obetal jim je, v dokaz, da je poslan od Boga, da bode, kot nekdaj Jozua, razdelil vodo Jordanovo ter jih suhih nog prepeljal čez reko. S takimi obeti jih je res mnogo premotil. Kmalu pa je bil Fad tej drhali z vojsko za petami. Njegovi ko¬ njeniki so jih mnogo pobili, še več pa zajeli. Tudi Teoda so vjeli, mu razklali čre¬ pinjo in jo prinesli v Jeruzalem. — Sicer prim. o njem tudi str. 46. 4 Act. 5, 37: »Za tem se je vzdignil Juda Galilejec, v dneh popisavanja, in je ljudstvo nase potegnil. Pa je poginil, in vsi, kolikor se mu jih je bilo pridružilo, so bili razkropljeni.« — O Judu Galilejcu, ki se zato tako imenuje, ker je bival v Galileji, ali Gavloničanu (rojen v mestu Gamali v Gavlonitidi) smo potrebno pove¬ dali na str. 38 in 172. — Morda je misliti Act. 5, 37 na Juda, Sarifajevega sina, ki je dal pred Herodovo smrtjo z Matijem, sinom Margalotovim, po učencih posekati iznad tempeljskih vrat zlatega rimskega orla in je bil zato sežgan. Jožef Flavij govori namreč (Bell. iud. 1, 33. 2) o m o d r i j a nu Judu. — Sicer prim. o njem Antiq. 18, 1. 6; 20, 5. 2; Bell. iud. 2, 8 1). — Juda in Teoda se spominja tudi sv. Janez Krizostom (Hom. IV. de laudibus s. Pauli) v latinski prestavi takole: »Quodsi tem¬ peram opportunitas cuncta fecisse dicatur, ad repellendum Theudas et ludas profe- rentur, qui quum iisdem fere, quibus etiam Christus temporibus exstitissent, et veri- tatem etiam per quaedam etiam signa impugnare tentassent, repente destructi sunt.« 5 Act. 21, 38: »Nisi li ti Egipčan, ki si pred temi dnevi napravil punt in izpeljal v puščavo štiritisoč razbojnikov?« — O nekem Egipčanu pripoveduje tudi Jožef Flavij (Antiq. 20, 8. 6; Bell. iud. 2, 13. 5), da je kot prerok nastopil pod oskrbnikom Feliksom. Krog sebe je baje zbral velikansko množico (Bell. iud. 2, 13. 5, govori celo o 30.000 možeh), peljal jo proti Oljiski gori, češ, da se bode na njegovo besedo sesulo zidovje jeruzalemsko, kot nekdaj Jeriha (los. 5, 13—6, 21). 177 -~i~ tisoče vernikov, ki so verjeli njih obljubam? Zgodovina priča, da se je oglasilo že nad šestdeset Mesijev 1 . Vsakega so nekaj časa pripo- poznavali, samo pravega so umorili zastopniki naroda. Jožef Flavij trdi celo 2 , daje upanje na mesijansko odrešenje Jude najbolj naganjalo k ustaji zoper Rimljane. Seveda se Jožef v svojem hinavstvu do rimskih mogotcev predrzne mesijanske prerokbe razlagati o Vespazianu. Njegove razlage pa sta se poprijela tudi Ta¬ cit 3 in S v e t o n i j 4 . Daši so torej Judje o Kristusovem času tako željno pričakovali Zveličarja, ga vendar niso pripoznali, ko je javno nastopil in svoje božje poslanstvo potrdil s čudeži. Kako naj si to razlagamo? Vzrokov ni iskati v zgodovinskem raz¬ voju ljudstva, marveč v judovskem strankarstvu in rabinskih šo¬ lah. Po njih seje namreč učila in gojila misel o zemeljskem kra¬ ljestvu Mesijevem. Judje te dobe so bili preveč mogočni po miš¬ ljenju. Njih rodoljubje je bilo naopačno. Hoteli so največ veljati na zemlji. Tako so si domišljali svojega Mesija kot mogočnega kralja z božjo močjo, ki bo vladal vesoljnemu svetu in kraljeval še slavnejše kot Salomon. Slava in moč judovskega ljudstva bi bila morala biti v živi veri, v natančnem izpolnjevanju postave in v trdnem upanju na Zveličarja, ki naj bi rešil ves človeški rod iz grešnih spon, v katere je zabredel. A bilo je drugače. Da bo Mesija imel predhodnika, kakor je bilo pre- Oskrbnik Feliks pa je z rimskimi vojaki napal drhal ter jo razgnal. 400 je bilo ubitih, 200 ujetih, Egipčan sam je' ubežal (Antiq. 20, 8. 6). — Na prvi hip se vidi, da je Jožefovo poročilo nezanesljivo. Prim. Felten, Die Apostelgeschichte, Freiburg i. B., Herder, 1892, pri 21, 38. 1 Prim. Klofutar, Commentarius in evangelium s. Ioannis, 2. izdaja, Labaci, 1894, pri 5, 43. 2 Bell. iud. 6, 5. 4: To ož. litapav autoii; p.dXcaxa np 6$ tov 7t6Xe|iov Y]v ^pvjopo? apcptjkAoi; opoEo)? £v Tot? [spole; YjupYj|j.švos fpdppaatv, d); z at d tov zatpdv ezsivov and xYj? /ih pag~uc; aditov apljsi ty); oEzou|j,svy]s. Touto oE |aev (s)Q oEzelov iljeXaj 3 ov zal noXkol t&v aoepuiv £7rXavY){hrjaav Ttspl xy)v zptatv. ’E 5 y)Xou o' a. pa xyjv OtjEairaoiavoo xo Xoytov f^epovtav, cbroSsi^MvTOi; Tou- oa lac, at>TOZpaTOpos. 3 Hist. V. 13: »Pluribus persuasio inerat, antiquis sacerdotum libris contineri, eo ipso tempore fore, ut valesceret oriens profectique ludaea rerum potirentur. Quae ambages Vespasianum ac Titum praedixerat; sed vulgus more humanae cupi- dinis šibi tantam fatorum magnitudinem interpretati ne adversis quidem ad vera mutabantur.« 4 Vesp as. c. 4: »Percrebuerat oriente toto vetus et constans opinio, esse in fatis, ut eo tempore ludaea profecti rerum potirentur. Id de imperatore romano, quantum postea eventu paruit, praedictum Iudaei ad se trahentes rebellarunt.« l^esar Uvod v biblijsko zgodbe N. A, 12 -f- 178 -2- rokovano 1 , in da bo delal čudeže, so pričakovali Judje vsepovsod. Da bo pa Bog, zato so se malo menili. Se manj jim je šlo v glavo, da bo moral trpeti in umreti. Prerokovanj o trpečem Mesiju 2 niso raz¬ lagali o osebi Mesijevi, marveč o trpljenju vsega naroda. Zadostilo, ki bo po prerokih Mesija ž njim zadostil za razžaljenja božja, bo po njih mislih samo neka priprošnja pri Bogu. O večnem, torej tudi predsvetnem bitju Mesijevem niso tistodobni učitelji učili ničesar. Me- sijevo kraljestvo so umevali vseskozi kot posvetno kraljestvo. To je bila tudi glavna misel onega ljudskega sklepa, s katerim je bil Haz- monejec Simon l. 142. pr. Kr. imenovan vladarjem (ID-vap/rjs) in ve¬ likim duhovnikom obenem (I. Mach. 14, 41) 3 . Kakšnega Mesija so o tem času pričakovali Judje, izvemo iz nekaterih apokrifnih knjig Starega zakona, namreč iz knjige Heno- hove 4 , apokalipse Baruhove 5 , IV. knjige Ezdrove 0 in šibi Iških knjig'. 1 Is. 40, 3; Malach. 4, 5. 2 V drugem stoletju po Kristusu se pač nahajajo neki sledovi, da je bila med Judi tuintam razširjena misel, da mora Mesija trpeti. Tako poroča sv. Justin (v knjigi Dialogus cum Tryphone c. 68): »Če jim (Judom) navajamo mesta sv. pisma, ki jasno kažejo, da mora Mesija trpeti in da ga moramo moliti, ker je Bog, pri¬ siljeni priznavajo, da je na dotičnih mestih sicer govor o Mesiju, vendar se pa drz¬ nejo trditi, da ta (Jezus) ni Mesija. Verujejo pa, da bo šele prišel in trpel in vla¬ dal in da ga bo treba moliti.« Se bolj jasno se izraža Triton na drugem mestu (c. 89): 11 a D' 7) t o v p sv tov X p 1 a t 6 v on at y p a cp a ! XY)pt$aaooat, cpave- pov žaTir et 8ž Sta toO Iv Ttp vopto %£xamr)papivoo TtdUoug, jfoužopsD-a palktv, £t £/£t$ “/.at 7C£pt toutoo aTtoSetijat. (Jasno je, da sv. pismo naznanja tr¬ pečega Zveličarja; če pa bo trpel po trpljenju, ki se ima po postavi razliti nadenj, se hočemo poučiti, če me moreš o tem prepričati). Na teh mestih je sicer res govor, da mora Mesija trpeti, ne pa, da mora trpeti za grehe sveta, še manj, da mora umreti na lesu sv. Križa. — Priznati moramo dalje, da so v 2. stol. po Kr. nekateri Judje razlagali Izaijevo prerokbo o »možu bolečin« (c. 53.) o Mesiju. (N. pr. Iustin. Dial. c. Tryph. c. 90.: IlaUstv [isv ya p '/.at mo to pojavov aeallat olSapev’ £t Sl xat aTaupw1P?jvat x. t. X.). Ali trdili so o vsakem pra¬ vičnem, da mora zadoščati s trpljenjem za storjene grehe in da koristi njegovo pre¬ sežno trpljenje drugim. Vendar je bila misel o spravnem in zadostilnem trpljenju Mesijevem le malo razširjena. O tem se do cela prepričamo iz vedenja učencev in nasprotnikov Jezusovih. (Prim. Matth. 16, 22; Luc. 18, 34; 24, 21; Ioan. 12, 34.) Po tem soditi, lahko trdimo, da je bila misel o trpečem Zveličarju Judom v Kri¬ stusovi dobi splošno neznana. — 2 Prim. str. 21. 4 Spisana je bila od več pisateljev, rojenih Judov v Palestini, med 1. 140. — - 125. pr. Kr., torej v dobi, ko je bila po Partih oslabljena moč Selevcidov in so Judje pod Makabejci ponosno dvigali glavo. Ti pisatelji so se precej ozirali na prerokbe Ezehiela, Daniela, Hageja, Zaharija in Malahija. Obsega 108 poglavij z raznimi razodenji, prikaznimi ali vizijami in prerokbami. Tudi mnogo modrostnih in iz zgo¬ dovine povzetih naukov je v njej. Najstarejši del so pogl. 1. — 36. — razodenja o grehu angelov —• in pogl. 37 — 64. Pogl. 70. in 71. pripovedujeta v podobenskem je- ->§~ 179 -S- Iz teh virov lahko posnamemo naslednje glavne nauke, ki so jih učili rabini te dobe o Mesiju: ziku potovanja in prikazni Henohove. Ta dva dela pa astrološka knjiga (pogl. 72. do 82.) sta spisana od enega pisatelja in sta najstarejša in prava knjiga Henoliova. Od drugega pisatelja so pogl. 65.-69. — knjiga Noetova. Poglavja 83.—90. tvorijo zopet samostojno knjigo sanj, katere drugi del so modrostni nauki (pogl. 91.—105). Poglavje 106.—108. tvorita dva dostavka, ki sta morda od pisatelja glavnega dela knjige. Prim. Dr. J. N. Friedlieb, Das Leben Jesu Cliristi des Erlosers, 2. izd., Minister und Paderborn, SchSningh, 1887, str. 126—151. 5 Apokalipsa Baruhova je bila spisana šele po razdejanju Jeruzalema v sirskem jeziku. Našli so jo v Milanu v ambrozijanski knjižnici v zvezi s sirsko pre¬ stavo sv. pisma, imenovano Pešita (Cod. Ambros. B. 21 Inf.). Knjiga je znana po¬ stala šele v latinski prestavi Cerianijevi iz 1 . 1866. Pozneje je izdal Ceriani še sirski tekst in sicer 1 . 1871. v tisku, 1 . 1883. pa v fotografiranem posnetku. —V knjigi pri¬ poveduje namišljeni Baruh, kaj se mu je pripetilo neposrednje pred in po razde¬ janju Jeruzalema in kaj mu je bilo razodeto. Prim. Schtirer, 1 . c., II., str. 638 ss. 0 IV. knjiga Ezdrova je po vsebini podobna Apokalipsi Baruhovi. Obsega namreč sedem prikazni, ki jih je baje imel Ezdra. Spisana je bila pod Domicianom (81—96 po Kr.). Med vsemi judovskimi apokalipsami ni bila v starem in srednjem veku nobena tako razširjena kakor IV. Ezdrova knjiga. Nekateri grški in latinski cerkveni očetje so jo imeli celo za sveto in preroško knjigo. Zato so jo kmalu pre¬ stavili v sirski, etiopski, arabski, armenski in latinski jezik. Ta stara latinska pre¬ stava se je ohranila v mnogih rokopisih sv. pisma, kar priča, da so jo radi čitali še v srednjem veku. To je tudi vzrok, da se v natiskih knjiga še vedno dodaja uradni »Vulgati«. — Vse gori navedene petere prestave so prikrojene po grškem tekstu, ki je bržkone tudi prvotni izvirnik, ki pa se je izgubil. Ime: »četrta« knjiga Ezdrova je običajno samo v rimski cerkvi. Kanonični knjigi Ezdra in Nehemija se imenujeta namreč I. in II. Ezdrova knjiga. Apokrifni Ezdra, ki je pridejan Septuaginti, grški prestavi sv. pisma St. zakona (prim. Val. Locli, Vetus testamentom graece iuxta LXX interpretes, edit. altera, Ratisbonae, Manz, 1886, str. 438—452), in je kratek posnetek zadnjih dveh poglavij Kronike, kanoniške Ezdrove in enega dela Nehemijeve knjige, ima v »Vulgati« naslov: »tretja« Ezdrova knjiga. Vsled tega se naša knjiga imenuje v »Vulgati« četrta Ezdrova knjiga. Najstarejše ime naše knjige je bilo bržkone “EaSpag o 7tpocpYjTY]S ali pa ^EaSpa d.nox[iyj xal AlyuTtxoi> fia.' lAsuaei, Elg ev ID-uvouaa, xoxe 8y) j3aoiXsla |t£y£axY) 'Afravdtou [3axcAY)og dtx’ dviVptoTtocai cpav£lxat. "IiigE'. 8’ dyvog dvaS, 7tdaYjg yfjg cra-YjTtxpa y.paXYjowv Ecg duhvag 7xdvxag, £U£iyo|i£VOCO /povoto. Tistikrat, ko bo Rim podvrgel si tudi Egipet, V trdno edinstvo težeč, takrat bo nesmrtnega kralja Veliko žezlo in moč zavladala ljudstvom po zemlji. Prišel tedaj bo vladar, ki zemlje vesoljne oblasti Družil bo v svojih rokah nad vsemi rodovi na veke. 1 Os. 13, 13; Dan. 12, 1 in drugod. 2 Izraz je povzet iz Os. 13, 13: »Bolečine kakor porodnice bodo prišle na¬ denj«. Prim. Matth. 24, 8: IIdvxa 8s xauxa dp/Yj mStvtov; Marc. 13, 9: 'Apycd d)8tvwv xaOxa. 181 pešcev in jezdecev se bodo drvile po oblakih Natorni red se bo iz- prevrgel v pravcat nered. Solnce bo sijalo ponoči, luna pa podnevi. Iz lesa bo kapala kri; kamenje bo dajalo od sebe glasove, in sladka voda bo napolnjena s soljo Obsejani kraji bodo kakor bi bili neob- sejani. Polne žitnice bodo prazne in viri potokov bodo usahnili 1 2 3 * 5 . Tudi med ljudmi se bodo pretrgale vezi navadnega reda. Greh in brezbož- nost bosta zavladala na zemlji. Kakor norci bodo ljudje preganjali drug drugega. Prijatelj se bo vzdignil zoper prijatelja, sin zoper očeta, hči zoper mater, ljudstvo zoper ljudstvo. Za vojsko pridejo potresi, ogenj, lakota, ki bodo morili ljudiL 2. Z ozirom na Mal. 4, 5. 6: »Glej, jaz vam pošljem preroka Elija, preden pride Gospodov dan, veliki in strašni. In bo obrnil srce oče¬ tov k sinovom, in srce sinov k njih očetom, da ne pridem in ne uda¬ rim zemlje s prekletstvom«, so pričakovali Judje, da bo pred Mesijem prišel prerok Elija, ki mu bo pripravljal pot 6 . Tudi v knjigi Jezusa Siraha 0 se nahaja ta misel. Pisatelji Novega zakona se večkrat skli¬ cujejo nanjo 7 . Tudi v sibilskih prerokbah nahajamo izraženo to pre¬ pričanje 8 . Namen prihoda Bllijevega bode, napraviti na zemlji mir in sploh vse zopet spraviti v pravi tir 9 . Tuintam nahajamo tudi mnenje, 1 Orač. Sibyll. III, 795—807. Prim. Bell. iud. 6, 5. 3; Tacit. Hist. V, 13. 2 IV. Esdr. 5, 1 -13. — 3 L. c. 6, 18—28. 4 Apocal. Baruch. 70, 2—8; IV. Esdr. 6, 24; 9, 1—12; 13, 29—31. Prim. tudi Matth. 24, 7—12. 21; Marc. 13, 19; Luc. 21, 23; I. Cor. 7, 26; II. Tim. 3, 1. 5 Prerok govori o dvojnem prihodu Mesijevem na svet in o dveh njegovih predhodnikih. Prvi Mesijev predhodnik o njegovem prvem prihodu je bil sv. Janez Krstnik, ki je budil ljudi k pokori v Elijevem duhu in moči. (Matth. 11, 14; Luc. 1, 17. Drugi Kristusov predhodnik pa bo Elija, ki pride pred njegovim drugim pri¬ hodom k sodbi. Da prerok Elija na koncu časov res zopet pride na svet, je sta¬ novitno izročilo med Judi in v krščanski cerkvi. To potrjuje tudi Jezus Kristus sam. (Matth. 17, 11; Marc. 9, 11.). 9 48, 10.: »(Elija, prerok), ki si bil postavljen v hudih časih, utolažiti Gospo¬ dovo jezo, nagniti očetovo srce sinu in zopet ustanoviti (izpreobrniti) Jakopove ro¬ dove«. Prim. Mal. 4, 6. in Matthrei, 14; 17, 12. 7 Matth. 17, 10; Marc. 9, 11; prim. tudi Matth. n, 14; 16, 14; Marc. 6, 15; 8, 28; Luc. 9, 8. 19. Ioan. 1, 21. s Orač. Sibyll. II, 187—190: Kal toIK 6 0 sa[ 3 txY)s ys, ait’ očpavoO apjxa xtxa£vtov Oupavtov, yah[) o' žiupac;, xoxs xY||j.axa xptaaa Kdap.0) oAm oeipst. xe a7toXXu[iivou { 3 toxoto. »In tedaj bo napregel Tezbit kočijo nebeško, Prišel v plamenu na svet in znamenje trojno bo zemlji Z grožnjo naznanil, rekoč, da konec se bliža vesoljstvu.« 9 Prim. Matth. 17, n: 'A 7 t 07 .axaaxriaet 7tavxa; Marc. 9, 12: 'ATOV.aJhcrra 7C2.vxa. -t- 182 Hh da bo Elija mazilil Mesija' in oživljal mrtvece 1 2 . — Zraven Elija so mnogi pričakovali še nekega preroka kakor Mojzesa, obljublje¬ nega v Deut. 18, 15.". Drugi pa so razlagali to mesto o samem Me- siju. — Nekateri so pričakovali tudi še preroka Jeremija 4 5 , in sicer zato, ker je veljal kot poseben zaščitnik izraelskega ljudstva (II. Mach. 2, 5 sqq. in 15, 6 — 16). — V krščanskih virih se nahaja tudi še misel, da bo prišel pred Mesijem H en o h", o katerem vemo iz Geneze (5, 24), da ga je Bog vzel, in iz Sirahovih Bukev (44, 16; 49, 16), da je prestavljen v raj, da bi opominjal narode k pokori. 3. Potem se bo prikazal Mesija. Imenuje se: Maziljenec, grški Xp:xx6p xoptou, hebr. nn?'©P (Hammašiach) 6 , aram. Nrveft? (Mešicba’) 7 ali ST'Eg? (Maleka Me- šicha’) 8 * . V podobenskih gpvorih knjige Henohove se zaznamuje z iz¬ razi: Sin človekov, Izvoljenec, Sin božji, Sin žene". — Da se bo rodil iz rodu Davidovega, se je splošno priznavalo na podlagi prerokeb St. zakona 10 . Zato je »Sin Davidov« navadni izraz za Me¬ sija 11 . Kot Davidov potomec se mora roditi v Betlehemu, mestu Davidovem 12 13 . O času prihoda Mesijevega‘so imeli poznejši rabini čudno mnenje. Trdili so, da bo ta svet stal 6000 let, primerno šesterim dnevom stvarjenja, kajti »en dan je pri Bogu kakor tisoč let«Dobo šest tisoč let pa so rabini razdelili v tri manjše dobe: 2000 let bo človeški rod brez postave, 2000 let bodo Judje imeli postavo, 2000 let pa bo vladal Mesija. Zanj določeni čas je torej že prišel; Mesija pa še ne 1 Iustin. Dial. cum Tryph. c. 8.: Xptxxop Ss si xai y£y£V 7 jTat xal šari ram, šrfVMCTTOj dar: xal o>58s adtop rao daoxov dmaxaxat ouSd ž/ei §uva|xtv xtva, \ii/pi<; Sv dAHuv ! HXta? /pic rifj a5xdv xal cpavepžv uaat rcoorjaig. — Ibid c. 49 .: Kat yap raavx£? -?j|i£ig xdv Xp:ox 6 v av4po)xov d? av4pwxwv Ttpop- 8 oxaj|X£V y£VYja£aD'at xai xov HXtav /piaai a 5x6 v dX4-dvxa. 2 Šota IX, 15 na koncu: »Vstajenje mrtvih pride po preroku Eliju. — To pri¬ čakovanje se naslanja na dejstvo, da je Elija v St. zakonu res obudil mrtveca. Prim. III. Reg. 17, 17 sqq. — 3 Ioan. I, 21; 6, 14; 7, 40. — 4 Matth, 16, 14. 5 Ev. Nicodemi c. 25 in razlagavci Apoc. 13, 3. coli. Hebr. n, 5. 6 Mišna Berachoth I, 5. — 7 Mišna Šota. IX, 15. — 8 Targumim. 0 Henoch. 46, 1—4; 45, 3. 4; 105, 2; 62, 5. '» Is. 11, 1. 10; Ier. 23, 5; 30, 9; 33, 15. 17. 22; Ez. 34, 23 s.; 37, 34 s.; Os. 3, 5; Am. 9, n; Mich. 5, 2; Zach. 12, 8. — Prim. Matth. 22, 42; Marc. 12, 35; Luc. 20, 41; Ioan. 7, 42. 11 V Novem zakonu večkrat: uiop AautS; v Targum Jonat. k Os. 3, 5: 13 1)1 (Bar David);'v Semone Esre, 15. blag.: 111 HDS (Cemach David). 12 Mich. S, 2; Matth. 2, 5; Ioan. 7, 41. 42. 13 Barnabas c. 15; Iren. V, 28. 3; prim. Ps. 89, 4, 183 more nastopiti zavoljo pregreh ljudi. Prikazal se bo šele, ko se ljud¬ stvo izpokori ter začne natančno izpolnjevati postavo. Prišel pa bo Mesiia naglo kot blisek in nastopil bo kot zmagu¬ joč vladar'. Rojen bo sicer v Betlehemu. Ko pa bo naglo nastopil, ne bo nihče smel vedeti, od kod daje, t. j. kateri družini pripada V jeruzalemskem Talmudu 3 se pripoveduje, da se je rodil Mesija v Betlehemu tisti dan, ko so Rimljani porušili tempelj. Odnesel pa ga je materi kmalu po rojstvu strašen vihar. Pri poznejših judovskih pi¬ sateljih se nahaja mnenje, da bo slovesno nastopil v Rimu 4 . Sploh pa je bila razširjena vera, da se bo kot Mesija skazal s čudeži 5 . 4. Ko bo Mesija nastopil, se bodo .vzdignile zoper njega skupno vse neverniške moči". Tuintam se nahaja tudi misel, da se mu bo nasproti postavil neki glavni nasprotnik — antikrist 7 . V poznejših rabinskih virih nahajamo za tega glavnega nasprotnika izraelskega ljudstva in njegovega Mesija skrivnostno ime Armilos (Dl^nj-is) 8 . — Pričakovali so Judje tudi, da se bosta zopet vzdignila zoper Mesija Gog in Magog 9 ter izvršila zadnji napad na mesijansko kraljestvo. 1 Prim. Matth. 24. 27. - Prim. Ioan. 7, 27: »Tega poznamo, od kod je; kadar pa pride Kristus, ne bo vedel nihče, odkod je«, coli. Ioan. 7, 42: »Ali ne pravi pismo: Iz Davidovega zaroda, in iz trga Betlehema, kjer je bil David, pride Kristus?« 3 Prim. Lightfoot. Horae k Matth. 2, 1. ■— 4 Targum Jerušalmi pri Ex. 12, 42. 5 Matth. 11, 4 ss.; Luc. 7, 22 ss.; Ioan. 7, 31. • Ta napad so pričakovali Judje brez dvoma z ozirom na n. poglavje Dani¬ elovo. — 7 Ime se nahaja v Novem zakonu: I. Ioan. 2, 18. 22; 4, 3; II. Ioan. 7; tvarina pa II. Thess. c. 2, ter Apoc. Ioan. c. 13. 8 Buxtorf, Lex. Chald. coli. 221—224; Wetzer & Welte, Kirchenlexicon pod zaglavjem »Armillus«. 3 O Gogu in Magogu govori že Ezehiel pp. 38 in 39. Preroku sta Gog in Magog zastopnika vseh sovražnikov Mesijevega kraljestva. Kaj sta bila Gog in Magog, pa je težko določiti. Med razlagavci je kolikor glav toliko misli. Mal ven da Dc antichristo, 1 . 6. c. 30., navaja šestnajst razlag. Magog je prvotno ime enega sina Jafetovega (Gen. 10, 2).“ Pozneje pa pomenja divje narode v severovzhodni Aziji in v vzhodni Evropi, n. pr. Skite, Tartare idr. Gog je, vsaj pri Ezehielu, posebna oseba, knez mozoški in tubalski. Prerok ga ima namreč za voditelja raz¬ nih zaveznikov. (Prim. Lic. Jos. Bautz, Weltgericht & Weltende, str. 96 ss. — O zadnjem napadu sovražnih moči na sveto cerkev govori brez dvojbe z ozirom na navedeno Ezehielovo prerokbo sv. Janez v Skrivnem razodetju (20, 7—10): »Ko bo dokončanih tisoč let, bo satan izpuščen iz ječe, in pojde venkaj, in bo zape¬ ljeval narode, ki so na štirih voglih zemlje, Goga in Magoga, in zbral jih bo na vojsko. Njih število je kakor pesek morja. In so šli gori po širjavi zemlje, in so ostopili tabor svetnikov in ljubo mesto. Prišel pa je ogenj od Boga z neba, in jih je požrl. In hudič, ki jih je zapeljal, je bil treščen v ognjeno in žvepleno jezero, kjer bosta trpela tudi zver in lažnjivi prerok noč in dan vse vekomaj.« 184 ■ A 5. Mesija pa bo pokončal vse sovražne moči. Že v naj¬ starejši Šibili (III, 652 ss.) nastopa kot kralj, »Kteri bo vojsko končal in mir naredil na zemlji: Enim življenje bo vzel, izpolnil bo drugim obljube k« Pomandral pa bo sovražnike s samo besedo 1 2 . Sele potem bo nastopila vesela mesijanska doba. Kajti »dokler so brezbožneži na svetu, traja jeza božja; kakor hitro pa izginejo s sveta, izgine tudi jeza božja s sveta 3 .« 6. Ker se bo mesijansko kraljestvo ustanovilo v Sveti deželi, se mora pred vsem prenoviti Jeruzalem. Prenovitev pa so si mislili Judje različno. Dokler je še stal stari Jeruzalem, so pričakovali le neko očiščenje sv. mesta, ker je bilo onesnaženo po nevernikih*. Po raz¬ dejanju Jeruzalema pa so upali, da bo Jeruzalem zopet sezidan in sicer na večno B . Nekateri so pa tudi mislili, da je novi Jeruzalem v nebesih že pripravljen, da ga treba torej le v mesijanski dobi prestaviti na zemljo. Podlaga za tako domnevanje se nahaja pri prerokih St. za¬ kona, n. pr. pri Ezehielu (pp. 40—4B) G , Izaiju (54, 1 I ss., c. 60), Hageju (2, 7—10), Zabariju (2, 6 — 13). Odtod so razlagati tudi mnogi izrazi v Novem zakonu, n. pr.: avto 'IepouaaArjir (gornji Jeruzalem, Gal. 4, 26), 'Iepoinsdrji Inoupavios (nebeški Jeruzalem, Hebr. 12,22), v.arrfj 'KpouaaArji (novi Jeruzalem, Apoc. 3, 12; 21, 2. 10) 7 . Po apokalipsi Baruhovi je stal nebeški Jeruzalem prvotno, preden je Adam grešil, v raju. Po grehu pa ga je Bog odmaknil in shranil z rajem vred v nebesih. Po¬ zneje ga je Bog pokazal Abrahamu v nočnem videnju in Mojzesu na Sinajski gori 8 * . Tudi Ezdra gaje videl v prikazni 3 . Ta novi in krasni Jeruzalem se bo torej po judovskem mnenju prikazal na zemlji, in sicer na onem mestu, kjer je stal stari Jeruzalem. Po lepoti in krasoti pa bo daleč prekosil zemeljski Jeruzalem 10 . 7. Po svetu raztreseni Judje se bodo zopet zbirali v novem Jeruzalemu. Na pesniški način opisuje Salomonov psalterij ", 1 Prim. str. 180. 2 Psalterium Salom. XVII, 27. 39: 'Ev Aoy

). Outo; lan v psAs: Tcspi aov. 2 Illptjjov piv 96; 'Ju^a; dvspcov toč; (iouAopIvo:; d&Aou; npopaD-siv tco&sv epAaaiov, t(; ptC« xaxwv, nva-8ei paxdpwv sxthjaa’. psvou; sopslv pomikov dvdxauAav. 3 Carm. I. 2. 25: »Quem vocet divum populus ruentis Imperi rebus? preče qua fatigent -I- 189 -§~ »Koga od bogov na pomoč naj kliče Ljudstvo, ko kraljestvo nam v prah se ruši ? S kakšno prošnjo kličejo naj device Vesto, da čuje? Kdga bo izbral si Jupiter, da izbriše Greli naš? . . . Pridi, prosimo te, že skoraj Od oblaka svetlega naodet, naš prerok, pridi Apolon! Vergil se veseli', ker se bo kmalu vrnila zlata doba in Satur¬ novo kraljestvo, ki ga je napovedala Šibila: »Blaženi zadnji je čas prišel že Kumejske Šibile, Velike dobe kolo iznova je teči začelo. Vrača Devica se že, Saturna se vrača kraljestvo, Zarod prenovljen hiti raz sinje nebeške prostore.« C i cer on piše * 2 : Ne more biti drug zakon v Rimu, drug v Ate¬ nah; drugačen sedaj, drugačen pozneje; marveč vse narode in v vsa¬ kem času bo družil eden ter isti zakon, večen in neminljiv; in vsem ljudem bo eden in skupen učitelj in zapovedovavec — Bog. 9. Stari Germani so družili podobno kot Grki prva človeka (Odin in Frigga) z zveličarjem. 10. Od drugih narodov navajamo samo še Mehikance in Perli¬ an c e. Oboji so gojili hrepenenje in upanje po boljši dobi 3 . Virgines sanctae minus audientem Carmina Vestam? Cui dabit partes scelus expiandi Iupiter? Tandem venias, precamur, Nube candentes umeros amictus Augur Apollo. < Eclog. IV.: Ultima Cumaei venit iam carminis aetas; Magnus ab integro saeclorum nascitur ordo. lam redit et Virgo ; redeunt Saturnia regna; lam nova progenies coelo demittitur alto. To pesem so nekateri sv. Očetje imeli za neke vrste mesijansko prerokbo, (prim. Aug. de Civ. Dei, to, 27; ep. 155.), dasi se v prvi vrsti nanaša na Salonija, sina konzula Poliona. 2 De rep. 3, 6: »Nec erit alia lex Romae, alia Athenis; alia nune, alia posthac; sed et omnes gentes et omni tempore una lex et sempiterna et immortalis contine- bit unusque erit communis quasi magister et imperator, omnium Deus«. Prim. tudi de div. 2, 54; de nat. deor. 2, 28. 3 Prim. Dr. H. Lučk e n, Die Traditionen des Menschengeschlechtes, 2. izd., Minister, Aschendorff, 1869, str. 336—411; dr. F. S t i e f el h ag en, Theologie des Heidentkums, Regensburg, Manz, 1858, str. 534—542; W e t z er - W e lt e j e v Kirchen- lexic.on, 2. izd., VIII. zv. stolp. 1405—1418. -S- 190 -> Ohranili pa so si neverniki upanje v Odrešenika deloma iz prvot¬ nega razodetja, deloma pa iz svetih knjig St. zakona. Saj je že za asirsko-babilonske dobe tolmačil prerok Daniel Nabuhodonozorju svoje sanje o štirih svetovnih monarhijah, ki jih bo zdrobilo kraljestvo Kri¬ stusovo, samo pa bo ostalo vekomaj ’. Podobno so se širile tudi druge mesijanske prerokbe med neverniki 1 2 3 . Po pravici vpraša torej Tertu- lian 3 : Kateri pesnik, kateri modrijan ni pil iz studenca prerokov? In Teofil, škof Antiohijski (j- 1. 182.), trdi 4 : Vede ali nevede so grški in latinski pesniki isto učili, kakor preroki, četudi so veliko mlajši in so svoje misli zajemali iz postave in prerokov. Prav verjetna je tudi misel, ki jo izrekajo že cerkveni očetje 5 , razlagajoč besede sv. Janeza (1, 4): »In življenje je bilo luč ljudi«, da je Bog sam razsvetljeval tudi nekatere neverniške modrijane (n. pr. Sokrata, Platona, Cicerona, Seneka), da so nevernike pripravljali na oznanjevanje sv. evangelija. 1 Prim. Dan. 2, 31 — 45. 2 Prim. Kr C 11 , Die Beziehungen des klassischen Alterthums zu den lil. Schrif- ten des Alten und Neuen Testamentes. Trier, Paulinus-Druckerei, 1901. 3 Apolog. c. 47: »Quis poetarum, quis sophistarum, qui non de Prophetarum fonte potaverit?« 4 lipo? A5xoXuxov, III. 5 N. pr. Klemen aleksandrijski (Strom. I, 6): Kakor se je v tem času k nam doneslo blagovestje, tako so bili dani v starem času postava in preroki Judom, Gr¬ kom (nevernikom) pa modrost, da so se pripravljali na oznanjevanje evangelija. COBISS NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Kaj pa bodeš! Nekatere misli o volitvi stanu. čb.6> Spisal Jakob Verhovec D. J. Knjiga je izšla v založbi uredništva Voditeljevega in se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Izvod velja 20 v, po pošti 25 v. Knjiga je jako primerna odrasli mladini obojega spola. Duhovniku pa podaje veliko lepih zbranih misli za pouk v mladeniških in dekliških družbah. + i* 'K- * * it; iii it J £* £* * ij £»££«? £* £* £»$ Tiskarna sv. Cirila v Mariboru priporoča naslednje knjige: Premišljevanja o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa za vse dneve celega leta. Spisal o. Brunon Vercruysse S. J. I. in II. zv. Cena obema zvez. 6 A", trdo vezanima 8 AT, po pošti 30 v več. Jako priročna knjiga v lepem jeziku za vsakdanje premišljevanje za duhov¬ nike kakor tudi za posvetne kristjane. Slovenske knjižnice „Pod Lipo“ I. zvezek: Črtice iz slovenske zgo¬ dovine. Stari Slovani. Za priprosto ljudstvo spisal Dobrogoj Velčki. Cena 30 v, 'po pošti 35 v. Katekizem o zakonu. Slov. knjiž. »Pod lipo« II. zv. Cena 30 v, po pošti 35 v. »Voditelj v bogoslovnih vedah“, največja slovenska teologična revija. Poleg znanstvenih člankov iz raznih bogoslov¬ nih strok obdeluje tudi razna praktična vprašanja iz dušnega pastirstva, prinaša raz¬ lago bibličnih zgodeb za višje razrede ljudskih šol, podaje pregled o katoliškem življenju na zahodu in vzhodu, poroča o katoliških misijonih ter zasleduje domače in tuje bogoslovno znanstvo. Z 1 . 1902. je »Voditelj« nastopil V. letnik, izhaja četrtletno, vsakokrat na 8 polah in velja samo 5 kron na leto. Dobiva se še tudi I. letnik po 2 K 40 v, II. letn. po 4 K in IV. letn. po 5 K ; III. letnika je pošla I. številka. Naročnino sprejema Upravništvo „Voditelja“ v Mariboru. mnununnum] rTTTTT vvvVv VVv-v "■> Nova, za organiste prepotrebna, slovenska liturgična knjiga: Obrednik za organiste. Sestavil Matej Štrakl, koralist stolne cerkve v Mariboru. »Obrednik« obsega vsa imenitnejša liturgična opravila in blagoslavljanja, ki se vršč nied letom navadno po župnijskih cerkvah, dve koralni maši, responzorije in določbe treh lavantinskih sinod o cerkvenem petju in sveti glasbi. »Ofiicium Defunctorum« se že tiska in izide v isti obliki z večjimi črkami. Napevi so sestavljeni v modernih notah v vijolinskem ključu. Note imajo obliko cele, polovične in četrtinke note, pa vendar niso iste vrednosti, kakor v modernem taktu. Koral ne pozna takta. Cela nota se ne razločuje skoraj nič od polovične. Merodajen je tukaj le naglas besed. Da si more omisliti „Obrednik“ vsak organist, je cena nizka, kakor le mogoče. Dobiva se le pri založniku Mateju Štrakl v Mariboru. Cena v platno vezani knjigi z rudečo obrezo je 1 K. 60 v. s pošto vred proti predplači. Na naročila brez denarja se ne more ozirati.