POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. CENA PET DINARJEV. LETNIK I. OD 6. OKT. DO 12. OKT. LETO 1929 ŠTEVILKA 21 Radio izpopolnjen 1 Xx TELEFUNKEN 40 Pošljite mi brezplačno bro«uro za TELEFUNKEN 40 Ime: H; /o •' S-1--'.'*. Sprejem Evrope z volilcem postaj. Ni potrebno več iskanja — samo vstaviti brez visoke antene. Velezanimiva brošura brezplačno. Sž-- TELEFUNKEN Najstarejša izkustva — najmodernejša konstrukcija Naslov: STANE ZA JUGOSLAVIJO: Četrtletno 4c din polletno 75 din celoletno 140 din STANE ZA INOZEMSTVO Četrtletno 50 din polletno oo din celoletno 170 din v Številke, ki smo jih veseli Pred več kot letom dni, ko je naša postaja šele pričenjala oddajati program v polnem obsegu, smo skrbno zbirali in zabeleže-vati vsa poročila zadovoljnih in nezadovoljnih poslušalcev ter naročnikov. Hudo nam je bilo, ko so poročila zvečine bila več ali manj neugodna; le malokateri naročnik, ki je sporočil svoje mnenje, je razumel začetniške težave; zahtevali so tiste popolnosti v sporedu in oddaji kot so jo bili okusili pri sprejemanju inozemskih postaj. — Pa se je le zdelo tako! Na javno vprašanje v postaji so nam številni naročniki sporočili, da so zadovoljni z višino in načrtom sporeda, tudi oddajanje da je po-voljno; saj vendar ne moremo že zahtevati od naše postaje, ki ji raste število plačujočih naročnikov šele preko polovice prvega deset-tisočaka, programa kot je dunajski, ki ima za seboj večletno delo in šteje naročnike v stoti-sočih. Tedaj nam je odleglo. Razumeli smo staro rimsko modrost: qui tacet consentire videtur, po naše: psiček, ki laja, ni nevaren. Leto je poteklo od tedaj. Vodstvo postaje je hotelo vedeti, kako so bili naročniki zadovoljni s prvoletnim delom. V anketi jih je pozvalo, naj povedo svoje mnenje glede sporeda v splošnem in glede posameznosti, da na podlagi došlih odgovorov presodi pravilnost dosedanje smeri in uredi vsebino in način oddajanja za bodoče leto. Spomnili smo se ob tem dopisov iz mladih dni postaje in se bali, da bo kamenje in toča padala na postajo in njeno vodstvo, ki si upa nezadovoljneže še vprašati, če so zadovoljni. Pa se ni zgodilo. Iz skladovnic došlih odgovorov objavimo za danes le številčen rezultat ankete. Kot pozitiven odgovor smo računali vsako pohvalno, odobravajočo oceno posameznega vprašanja na razposlanih dopisnicah, kot negativen pa vsako bolj ali manj neugodno kritiko splošnega programa ali posamezne točke. Številke v odstotkih nam dajo sliko zadovoljnih in nezadovoljnih naročnikov; le še to bi pri- pomnili, da kot uspeh, oziroma pozitiven odgovor smemo pač računati tudi vse neodgo-vore naročnikov. Številčni pregled odgovorov. zad lov. nezadov. ura oddajanja 99.57 0.43 načrt ljudske univ. v splošnem 94.43 5.57 kmetijska predavanja 93.86 6.14 delavska predavanja 91.57 8.43 gospodinjske ure 94.86 5.14 obrtna predavanja 91.57 8.43 literarna ura 88.29 11.71 udeleževali so se v splošnem je- zikovnih tečajev in jih ocenili 83.57 16.43 za bodoče v splošnem glede je- zikovnih tečajev 97.29 2.71 francoščina 96.58 3.42 italijanščina 97.57 2.43 nemščina 96.76 3.24 ruščina 96.76 3.24 angleščina 98.29 1.71 srbohrvaščina 97.41 2.59 prenosi cerkv. glasbe iz cerkve 93.29 6.71 reproducirana glasba 92.15 7.85 radio-orkester 91.72 8.28 radio-kvartet 92.72 7.28 solistovski nastopi 83.57 16.43 zborovo petje 89.86 10.14 opera 88.72 11.28 opereta 88.43 11.57 citre 90.15 9.85 harmonika 91 9 tamburice 88 12 prenosi cerkv, pesmi iz studia 83.15 16.85 zabavno humoristično čtivo 88.72 11.28 otroški kotiček 90 10 poročila in športne vesti 89 11 drame in ljudske igre 92.86 7.14 inozemski prenosi 96.76 3.24 mnenje o napovedovanju 93.52 6.48 O podrobnostih bomo spričo teh številk še spregovorili. Ivan Martelanc. Visokofrekvenčno ojačenje Moderni sprejemni aparati imajo razen audiona in ene ali dveh stopenj nizkofrekvent-nega ojačenja vselej vsaj eno stopnjo ojačenja visokih frekvenc pred audionom. Pred leti ni bilo visokofrekvenčno ojačevanje tako vpeljano in tako v navadi, kot je danes, pa tudi ni bilo končno tako potrebno, kot je sedaj, četudi so tedaj maloštevilne oddajne postaje oddajale z neprimerno manjšo energijo. Čemu ima torej služiti visokofrekventno ojačenje, ko je vendar tolikšno število močnih oddajnih postaj, da jih je mogoče sprejeti dovolj s samim audionom in je treba za reprodukcijo po zvočniku dodati audionu le dve nizkofrekvent-ni ojačenji? Radiofrekventno ali visokofrekventno ojačenje, ki ga po pravici imenujejo tudi plemenito ojačenje, spopolni sprejemno napravo v več ozirih: 1. napravi aparat mnogo občutljivejši in je ž njim mogoče sprejemati zelo oddaljene ali zelo šibke oddajne postaje; 2. napravi aparat mnogo selektivnejši: 3. jakost sprejema se izdatno poveča, in je to po-jačenje mnogo bolje, nekako plemeniteje, kot nizkofrekventno. Pisali smo že, da je detekcija po kristalu mogoča le, če je sprejeta električna energija dovolj jaka. Kakor hitro pa jakost signala oslabi do gotove meje, odpove kristal popolnoma in je za šibko energijo povsem gluh. Pa ne le kristal, ampak tudi elektronka je podvržena slabosti, da prešibko visokofrekventno energijo vsmeri nepopolno ali je pa sploh ne vsmeri. Znano je namreč, da se občutljivost ali popolnost vsmerjenja šibkih energij spreminja nekako s kvadratom jakosti energije, to je, če se n. pr. detekcija izvrši popolno za gotov signal, se bo ista izvršila stokrat težje, če je drug signal le desetkrat šibkejši. Pomeni pa to, da se v drugem slučaju vsmerjenje sploh ne bo izvršilo, ali pa bo kvaliteta vsmerjenega toka prav slaba. Kako jako nizkofrekventno ojačevanje v takem slučaju ne more rešiti stvari, ker to poveča in pojači le vsmerjene signale. V takem slučaju, ko se detekcija ne more izvršiti pravilno vsled prešibke vhodne energije, je edino sredstvo, da sežemo po visoko-frekventnem ojačenju. To sprejme silno šibko energijo, ki se v elektronki pojači potom anodnega toka in se potem prenese potom visokofrekvenčnega transformatorja, ali kakor že, na mrežo audiona, kateremu pač ni več težko pravilno in popolnoma vsmeriti pojačen visokofrekventni tok. Res je, da tudi potom že opisane reakcije moremo pojačiti vhodno energijo, vendar pa praksa kaže, da so možnosti vsake reakcije omejene, čeprav teorija te omejenosti ne priznava. S skrajno reakcijo boš pač silno povečal občutljivost svojemu sprejemnemu aparatu, ampak vsak govor ali godba bo povsem nenaravna in izobličena, do-čim skrajna občutljivost aparata, ki je dosežena potom radiofrekvenčnega ojačenja, čisto nič ne kvari kvalitete sprejema. Da se tudi selektivnost sprejema z visokofrekvenčnim ojačenjem silno dvigne, je lahko razumljivo. Znano nam je že, da izberemo poljuben val iz kaosa, ki zadeva našo anteno, na ta način, da vglasimo potom fiksne tuljave in spremenljivega ali vrtilnega kondenzatorja tako zvani vglasilni krog, ki nekako potegne iz antene le val one dolžine, na katero je sam vglašen. Radi raznih zgub in uporov, ki nastanejo vsled nepopolne antene in ki so sploh neizogibni, pa resonanca ni nikdar popolna in radi tega tudi ne more biti noben aparat z enim samim vglasilnim krogom dovršeno selektiven. Res je zopet, da se da resonanca in tedaj tudi selektivnost prav zelo spopolniti s pomočjo reakcije, vendar je naprava, ki ima dva vglasilna kroga, neprimerno popolnejša. Ko se je namreč v elektronki iz antene sfil-trirani visokofrekventni val pojačil, navadno ne gre kar naravnost in neposredno v mrežo audiona, ampak se s to pojačeno energijo stvori na audionskem mrežnem krogu nov vglasilni ali resonančni krog, ki ga vglasimo in vravnamo natančno na oni val, ki ga hočemo sprejemali. Razumljivo je, da je iz tega drugega vglasilnega kroga mnogo lažje eliminirati razne zgube in upore, ki so pri vsakem antenskem krogu običajne in neodpravljive. Radi tega se da drugi vglasilni krog vglasiti mnogo čisteje kot prvi, resonanca je torej ostrejša in sprejem mnogo selektivnejši. Tudi mi bo vsak praktik potrdil, da je selektivnost, pridobljena potom reakcije, čisto druge narave kot ona, ki je nastala vsled dvakratne vglasitve in resonance. Dočim dobimo s selektivnostjo po reakciji nekak oster rezek spre- jem, je glas po visokofrekventnem ojačenju poln in naraven. Navadno vmestimo audion z reakcijo tudi po visokofrekvenčnem ojačenju, vendar je tukaj manipulacija z reakcijo neprimerno lažja in manj nevarna kot taka s samim audionom. Zakaj manj nevarna? Z vsako pretirano reakcijo, ki ima vpliv naravnost na antenski krog, povzročiš izžarevanje visoko-frekventne energije po tvoji anteni, in vsi tvoji sosedni amaterji to izžarevanje sprejemajo v svojih aparatih in ga slišijo kot cvilenje ali hreščanje, ki kar najbolj neprijetno moti njihov sprejem. Po mestih in po krajih, kjer je večje število radijskih naročnikov, bi pač morali vpeljati in zapovedati pri vseh sprejemnih aparatih z elektronkami obligatno visokofre-kventno ojačenje pred audionom na reakcijo. Saj sedaj ubogi amater v mestu dostikrat zares ne ve, ali čuje radijski koncert ali znano zavijanje, ki ga povzročajo mačke marca meseca na sosedni strehi. Pravilno speljana reakcijska naprava za visokofrekventnim ojače-njem ne vpliva prav nič na antenski krog, in eventualnih žvižgov ne čuje razen amaterja samega nihče. K visokofrekventnemu ojačevalu spada več delov ali krogov, vendar je njegovo središče in najbistvenejši del elektronka, ki jo imenujemo visokofrekvenčna ojačevalka. Njen mrežni krog je sestavljen iz samoindukcijske tuljave in iz premenljivega kondenzatorja. Na ta vglasilni krog vpliva induktivnim potom tuljava antenskega kroga, ki je sklenjena z anteno in zemljo. V anodnem krogu visokofrekvenčne ojačevalke pa se nahaja zopet tuljava, ki v našem slučaju vpliva induktivno na mrežni krog audiona in prenaša nanj pojačeno energijo. Če torej opisujemo visokofrekvenčno ojačevalo, moramo obdelati vse njegove dele, to je antenski krog, prvi vglasilni krog ali mrežni krog ojačevalke, elektronko in njeno karakteristiko in pa njen anodni krog. Kaj nam je vedeti o antenskem krogu? Tvori ga antena, antenska tuljava in vzemljenje. Zunanja antena naj bo dolga od 20 do 30 m; čim krajša je, tem lažje je doseči selektiven sprejem. Speljati jo je kar moči visoko, na obeh koncih jo je najskrbneje izolirati od oporišč, oziroma od vrvi ali pocinjene žice, ki nosi anteno. Dovod iz antene v aparat naj ne gre preblizu strešnih žlebov, ne preblizu hišnega zidu, naj bo skrbno izoliran na mestih, kjer je speljan v hišo. V hiši naj bo nameščen sprejemni aparat čim bližje steni, skozi katero pride antenski dovod in naj se ta ne vleče v nobenem slučaju skozi več sob do aparata. Antensko sklepalo naj bo izdelano solidno in nameščeno tako, d^ tvori antenski dovod, speljan v skle- palo, in pa žica za vzemljenje, ki pelje iz sklepala v zemljo, čim popolnejšo premo črto. Le na ta način ima sklepalo res svoj pomen, da namreč eventualno strelo gotovo odvede naravnost v zemljo. Vzemljenje naj bo tudi izvedeno s primerno skrbnostjo, in sicer mora biti zveza z zemljo popolna, kar dosežemo, če zakopljemo dovolj globoko v zemljo bakreno ploščo, ki mora biti kar najvestneje spojena z odvodno žico. O vsem tem se je sicer že govorilo, pa je prav, da se ponovi, ker se le prerado zanemarja antensko napravo in pozabi, da je antena prav za prav radijsko uho in da naj-skrbnejše delo pri sestavi aparata ne pride v poštev in do veljave, če je antenska naprava zanemarjena. K antenskemu krogu spada tudi tuljava, imenovana antenska tuljava, po kateri kroži visokofrekventni izmenični tok na svoji poti med anteno in zemljo. Antenska tuljava ima nekako četrtino ovojev mrežne tuljave, na katero vpliva induktivnim potom in prenaša po indukciji nanjo antenski tok. Če ima torej mrežna tuljava 80 ali 60 ovojev, tedaj naj jih ima antenska 20 ali 15. Da bi bila zvita antenska tuljava bogsigavedi kako low-loss, ali iz nesorazmerno debele žice ali celo visokofrekvenčne vrvice, nima pomena, ker zgube in upor, ki ga proizvaja ta tuljava, ne pride niti v poštev napram zgubam in visokofrekvenčnemu uporu, ki je v anteni in vzemljenju. Vglasilni krog, ki je sestavni del mrežnega kroga visokofrekventne ojačevalke, bomo opisali izčrpno. Imenuje se vglasilni krog zato, ker ga vglasimo na gotovo dolžino vala, ali na gotovo frekvenco, in če prejema antenski krog impulze iste frekvence, kot jo ima vglasilni krog, tedaj nastane resonanca med obema krogoma. Kaj je resonanca? Vsako telo ima neko lastno ali prirodno resonanco, kar znači, da je v svojem nihanju posebno občutljivo za impulze one frekvence, v kateri samo niha. Nihajoči težki zvon more goniti celo šibek otrok, če potegne o pravem času za vrv, to je ob času frekvence zvonovega nihanja. Mirujočo struno na inštrumentu spravi do nihanja glas, ki ima ono frekvenco zračnih tresljajev, kot jih proizvaja nihajoča struna. To resonanco imenujemo mehanično, pri radiju pa je govor le o električni resonanci, ki jo je mogoče vzporediti po svojstvih z mehanično. Električno resonanco more proizvajati le nihalni krog, ki ga je prav za prav smatrati za pravo osnovo celotne radijske tehnike in brez katerega bi bila vsaka radijska oddaja ali sprejem nemogoč. Tvori pa nihalni krog tuljava, sklenjena s kondenzatorjem. Vsak nihalni krog ima svojo lastno resonanco, kar znači, da odgovarja na električno nihanje, ki mora imeti določeno frekvenco. Ako induciramo nihalnemu krogu prav neznatne elektro-motorne sile, katerih nihanje pa se vrši v re-sonantni frekvenci nihalnega kroga, tedaj more taka šibka energija povzročiti v njem razmeroma močne električne toke. Kakor hitro pa je frekvenca nihanja impulzov le malo različna od resonančne frekvence nihalnega kroga, nima nanj nikakega vpliva. Moremo pa resonančno frekvenco nihalnega kroga poljubno spreminjati, jo zvišati ali znižati. Znano je, da resonančno frekvenco, ali kot pravimo, vi- šino tona na vijolinski struni spreminjamo s tem, da struno bolj ali manj napnemo. Frekvenco električnega nihalnega kroga pa spreminjamo s tem, da variramo eno ali obe veličini obeh sestavnih delov kroga. Odvisna je torej od samoindukcije tuljave in od kapacitete kondenzatorja. Samoindukcijo, ki bi se praviloma morala navajati v Henryjih, merimo v radijski tehniki navadno s centimetri, znači pa 1 Henry — 10" cm, ali ena tisočinka mili Henry = 1000 cm. Tudi kapacitete kondenzatorja ne navajamo navadno v Faradih, ampak le v centimetrih. Ima pa 1 Farad 9 X 1011 cm. Jezikovni tečaji: V tekočem tednu pričenja Radio Ljubljana z jezikovnimi tečaji. In sicer prično ta teden srbohrvaščina (v ponedeljek ob 19-30, poučuje prof. dr. Rupel), nemščina (v torek ob 19-30. poučuje prof. dr. Grafenauer), francoščina (v sredo ob 19-30, poučuje prof. dr. Leben), italijanščina (v petek ob 19-30, prof. dr. Leben). Namerava pa postaja otvo-riti še tečaje za ruščino in angleščino, ki prično tudi v najkrajšem času. Da revija tudi po svoji moči prispeva k temu pouku, bo prinašala lekcije onih tečajev, za katere se je priglasilo največ interesentov. Danes pričenjamo s srbohrvaščino in nemščino. Srbohrvaščina. Poučuje dr. M. Rupel. (Učna knjiga: Rupel, Srbskohrvatska vadnica.j 1. lekcija: 7. okt. 1929 ob 19"30. 1. Uvod: Srbskohrvatski književni jezik. 2. Latinica in cirilica. 1. a — A, a 16. 1 2. b — B, u 17. lj 3. c — IL n, 18. m 4. č — H, i 19. n 5. č — Ti, h 20. nj 6. d — ,1, fl 21. o 7. d — Ti, f, 22. p 8. dž — 1,1, y 23. r 9. e E. e 24. s 10. f — , tj) 25. š 11. g - t, r 26. t 12. h — X. x 27. u 13. i — II. h 28. v 14 j — J, j 29. z 15. k — k, k 30. ž Vaja. Mauah m Mniuebn. (Vadnica str. 92.) Maias aol)e y jeaHy CTapy Kyhy, r,ae je ohjio MHoro MHineBa, ii noine nx jiobhtii jeahor no jeahor. kafl cy MHnieuH bii^ejin ty HanacT, aoroBtipe ce, aa Biime He ciuiaie flo/ie, nero aa octrbj' rope no rpe-flama, rfle jiaian He Moaee .nohii. ta^a ce itaiak Ha-'iHHti ivipT&b h [ipyjKH ce, ne miiqyhn ce HHMa.no. „He npeBapu!" p^EHe my jeflaH mhih. ,„Ha bii-flhmo MeniiiHy oa TBoje Kosce, He Ohcmo joj ce npn-Cjihjkhjiii, a Kawo jih TeOii joru HenflepaHuM!"' ZlociiTej OopazioBHh. Nemščina. (Poučuje dr. Ivan Grafenauer.) Voriibungen (pripravljalne vaje). Učna snov se Vam bo podajala v začetku v dveh skupinah. Kar bo tiskano v naslednjih vajah z debelimi črkami, to bo prava učna snov; to se boste vadili dojemati z ušesi (najbolje, da poslušate s slušalkami), izgovarjati — najprej za učiteljem, nato tudi sami —, brati in pisati. Kar pa bo tiskano nemškega z navadnimi črkami, to se boste vadili najprej le dojemati (prav slišati) in umevati; v pravo učno snov (tudi za govorjenje) se bo uvrstilo šele pozneje.' 1. (Erste) Ubung (vaja). Sprechtibung (vaja za izrek o). Wir wollen zuerst deutsch zahlen lernen. (mi hočemo najprej nemško šteti učiti se, Najprej se hočemo učiti nemškega štetja. Zuerst zahle ich: najprej štejem jaz) Najprej bom štel jaz: (1) eins, (2) zwei, (3) drei. Noch einmal, horet mir gut zu! — Ich wie-(še enkrat, slišite mi dobro k — jaz ponovim Še enkrat, poslušajte me dobro! — Ponovim derhole noch einmal. še enkrat) še enkrat. Izreka, eins: če se začne v nemščini beseda z naglašenim samoglasnikom, se sliši pred njim glasotvornični zapornik (trdi nastavek) kakršnega čujemo v slovenščini najbolje v nikalnici nak (na , na'a), najhujše pa (v vseh jezikih) pri kašlju; ei se izreka z ozkim a, kakor v pravilni slovenščini kraj, daj zdaj; ne sme se izrekati čisti a (n. pr. kraja), pa tudi ne ej, kakor se ponekod izrekajo te slovenske besede (k r e j , dej, z d e j). — zwei: z — slov. c, w — slov. ustnozobni v (nikar cuaj); — drei: pravilni nemški r je zobniški (sprednji) r. a jezik se zatrese pri njem samo enkrat. Sprechet mir jetzt nach: eins, . . . zwei, . . . (recite mi zdaj za) Recite zdaj za menoj: drei. Noch einmal! Še enkrat! Še enkrat! Zahlet jetzt mit mir von eins bis drei! Noch Štejte zdaj z menoj od ene do tri! Še enkrat! einmal! Zahlet jetzt allein! Štejte zdaj sami! — JI, JI — Jb, JB — M, M — H, II — ib. h, — 0, o — 11. n — P. P — C. C — III. m — T, T — y, v B, B — 3, 3 — /K, HC Wiederholet (ponovite)! Wiederholet noch einmal! Wir wollen vveiterzahlen! (mi hočemo dalje šteti) Šteti hočemo dalje. (4) vier, (5) fiinf. Izreka, vier: v v nemških besedah - f (piše se samo v nekaterih besedah, ki si jih bo treba zapomniti); ie dolgi i (besede, ki se pišejo z ie, si bo treba zapomniti). — fiinf: Glas ii je nam Slovencem tuj (razen Ribničanom in Prekmurcem). Privadiš se mu najlaže, ako pri slovenskem i-ju zaokrožiš ustni kakor za u (vaja: i — ii i — ii i ■— ii; pri tem ostane jezik mirno v svoji legi, gibljeta se samo ustni), ali pa, če pri slovenskem u-ju jezik pomakneš naprej do lege slovenskega i-ja (vaja: u — ii — u — ii -— u — ii; pri tem sta ustni mirni, premika se samo jezik). Horet mir noch einmal zu! Ich vviederhole noch einmal. Sprechet mir jetzt nach! Wiederholen wir! Noch einmal! Zahlet jetzt allein! Zahlen wir jetzt von eins bis fiinf! Zahlet allein von eins bis fiinf! Wir wollen noch ein wenig rechnen, und (mi hočemo še en malo računati in sicer Zdaj hočemo še nekoliko računati, in sicer zwar zusammenzahlen. skupaj šteti) seštevati. eins und eins ist zwei, eins und zwei ist drei, eins und drei ist vier, eins und vier ist fiinf... Izreka, und: ne pozabi trdega nastavka! d na koncu besede se izreka trdo (nemo); ist: nastavek! za t se sliši precej močan pridih, podoben, kakor v slovenski besedi vest, če jo izrečeš prav jasno samo zase. Vaje: 2+1=3 2+3=5 3+2=5 2+2=4 3+1=4 4+1=5 Leseiibung (vaja za branje). — Schreibiibung (vaja za pisanje). Beri in prepiši debelo tiskano nemško besedilo. Drobiž Sprejemni aparat bodočnosti. Neki inžener Steimtejevih laboratorijev v Chikagu je iznašel novo kovinsko zlitino za kurilno žico v oddajnih elektronkah. Ako se uporablja ta kurdna žica, se doseže pri manjši amper-ski uporabi večjo elektronsko emisijo kot do sedaj. Če je znašal do sedaj kurilni tok 400-Wattne oddajne elektronke 7—8 Amperov, bo mogoče sedaj isto elektronko zgraditi za kurilni tok dva in pol Ampera, pri čemer se bo zmanjšala tudi anodna napetost za ca. 1000 Voltov. Amerikanski tehniki menijo, da bodo s tem prihranili povprečno 30% dosedanjih normalnih gradbenih in režijskih stroškov naših običajnih oddajnih postaj. Konel-ova kovina. Dr. Loewy v Pittsburgu je iznašel novo kovino Konel, ki je bolj trda od drugih in more prenesti tudi večjo temperaturo. Pravijo, da bo ta kovina v radio industriji nadomestila platino ter tako prihranila mesečno okoli 250.000 dolarjev. Tudi njena žica bo trajala vsaj desetkrat tako dolgo kot katerakoli druga. Tudi pri elektronkah jo bodo uporabili. Byrdova polarna ekspedicija preiskuje fadinge. Kdor ima aparat za kratke valove, naj okrog tretje ure zjutraj uglasi aparat na znano oddajno postajo za kratke valove K D K A v Pittsburgu. Slišal bo šumenje, ki je zelo podobno atmosferič-nim motnjam. Vendar ti šumi nimajo naravnega izvora, ampak predstavljajo znamenja, ki se oddajajo v svrho znanstvenih raziskavanj Byrdove polarne ekspedicije v »Mah Ameriki« na Antarktiki. Ti poskusi služijo v prvi vrsti raziskovanju tako zvanih fadingov. Vrh tega naj bi pojasnili še en skrivnosten pojav: tako zvana mrtva mesta v radio sprejemanju. Pojava sta itak v tesni zvezi med seboj in opazovanja kažejo, da so fadingi v glavnem edini povzročitelji mrtvih mest. Postaja KDKA dela te poskuse po nalogu amerikanske mornarice. Kot javljajo, uporabljajo pri teh poskusih aparat osiso, to je aparat, ki omogoča fotografsko snimanje in fiksiranje radijskih znakov in drugih električnih valov. Njegova točnost je tako velika, da more že eno milijoninko sekunde točno registrirati. S pomočjo tega aparata bo Malcolm Hanson, ki vodi te poskuse, skušal določiti v polarnem ozemlju sprejem zemeljskih radijskih valov, kakor tudi prostorskih, ki se odbijajo na Heavisideovi plasti. S pomočjo teh poskusov bi se dala točno določiti višina Heaviside-ovi plasti nad polarnim ozemljem. I. F. P. Radio in potovanje, Redakter francoskega tednika »Le petit radio« je imel pogovor s Pavlom Vallatom, direktorjem narodnega potniškega biiroja v Franciji, v katerem nam podaja ta svoje mnenje o možnostih, ki nam jih nudi radio za razvoj potniškega prometa. Interviev začenja seveda s splošno tožbo, da potniški biiroji preveč trpe v financijelnem oziru, da bi mogli prenesti še na širši podlagi zasnovano reklamo za radio. Nato pa poroča Pavel Vallat o že podvzetih korakih v svojem biiroju. »Mi smo že,« pravi on, »poskrbeli za kramljanja, ki se oddajajo vsak dan proti pol 13 uri in hočemo tudi za čitanje in razne nastope, toda vse to še ni to, kar bi moralo biti, ker si radi pomanjkanja denarnih sredstev ne moremo dovoliti luksusa, da bi zaposlili za to posebno komisijo. Kakor hitro pa nam bodo dovoljevala sredstva, se ta kramljanja ne bodo prednašala le v francoskem, ampak tudi v nemškem in angleškem jeziku. Končno imamo v programu, napravljati programe za teden dni naprej ter se ozirati na lokalne dogodke in tekoče slovesnosti kakor tudi na posebnosti gotovih pokrajin itd. Posebno pozornost je po mojem mnenju treba posvečati temu, da imajo poslušalci priložnost poslušati ta program vedno v določenem času. Skušali bomo gotove radio postaje zainteresirati v tej smeri. V bodočnosti upamo, da bomo mogli ta oddajanja prenašati tudi v druge dežele.« I. F. P. Velika poraba toka amerikanskih radi oddajnih postaj. Inženijer Thompson, znani konstrukter električnih central v Kanadi, je izjavil, da porabljajo amerikanske radijske oddajne postaje neverjetne energije na električnem toku. Na podlagi oficijel-nih statistik in podatkov, ki so mu jih dale same znane amerikanske avtoritete, je dokazal, da šest največjih električnih central kmalu ne bo več moglo oskrbovati vseh oddajnih postaj z zadostnim tokom. V Združenih državah Severne Amerike se sicer še ne pojavljajo nobene težkoče, ker je vsaka postaja navadno navezana na več central. V Kanadi pa, kjer pride več oddajnih postaj na nekaj manjših central, bo treba kmalu rešiti to pereče vprašanje. Zato nameravajo že sedanjo veliko centralo ob Niagarskem slapu močno razširiti. V to svrho izdelujejo prav sedaj načrte za tri največje turbine sveta, ki naj bi jih gonile vodne mase Nia-garskega slapa. Radio oddajna postaja Društva narodov odobrena. Pogajanja za zgraditev radijske oddajne postaje za Društvo narodov so privedla končno do rezultata. Tretja v ta namen sklicana komisija je soglasno sprejela drugi predlog. Po tem predlogu bo Radio-Suisse d. d, zgradila oddajno postajo in jo tudi uporabljala v mirnih časih. Za slučaj kakih kriz ali vojne pa bo prevzelo postajo Društvo narodov. Gradbeni stroški so preračunani na 1 mil. 900.000 švicarskih frankov, letni vzdrževalni stroški pa na 418.000 švicarskih frankov. Postajo bodo odplačevali deset let z 6% obrestovanjem. Za čiste upravne stroške je predvidenih 130 tisoč švicarskih frankov letno, za nadzornika Društva narodov v miru in druge odškodnine pa 30.C00 švicarskih frankov. Sklep komisije mora potrditi le še Društvo narodov po svojih članih, kar se bo tudi prav gotovo zgodilo. F. E. Glasovni filmi za radio. V Združenih državah je ustanovljen koncem »Radio Cinema Vicion Corporation«, ki hoče postati mednarodni producent glasovnih filmov za radio. Nameravajo napraviti glasovne filmske posnetke najrazličnejših muzikalnih del ter te potem dati na razpolago vsem radio postajam sveta. Koncem bo v nekaj mesecih v polnem obratu, in sicer v New Yorku. Važno vlogo bodo igrali ti radio filmi pri oddajanju pri več postajah — do 50 naenkrat — ker bodo s tem odpadli prenosni stroški, kakor tudi slabša oddaja. 43 ameriških in 30 evropskih postaj je že pristopilo k temu podjetju. V načrtu so že postaje v Južni Ameriki, Franciji, Angliji in Nemčiji, zaradi česar bo treba proizvajati filme v različnih jezikih. Filmi in sprejemni aparati so po zunanjosti zelo majhni. Enourni radio program lahko nesete v žepu, sprejemni aparat pa ni večji od fotografskega. Znani muziki zatrjujejo, da oddaja teh glasbenih filmov ni po kakovosti slabša kot reprodukcija originalne glasbe. I. F. P. Radio trgovina v Združenih državah. Po zadnjih statistikah je v Združenih državah 40.000 radio trgovcev. Na prvi pogled ije ta številka izredno visoka, če pa pomislimo, da je 80% teh trgovcev zaposlenih tudi na drugih področjih, potem je pa število pravih radio trgovcev še manjše kot v Evropi. Med temi 40.000 ameriških radio trgovcev so tudi istočasno kot radio trgovci: pogrebni uslužbenci, brivci, drogeristi, lekarnarji, doktorji, mesarji, krojači in celo policijski komisarji, kar vse čisto lepo odgovarja ameriškemu načinu življenja: špekulaciji in spremembi usode. Statistika nam dalje pove, da stane en aparat tam povprečno 165 dolarjev, Kolikor pa se more soditi, bo letošnja radio trgovina pri njih še veliko večja kot lanska. Tudi se opaža, da je vedno večje povpraševanje po dinamičnih zvočnikih, ki daleko presega ono po magnetičnih. I. F. P. Radio konferenca v Haagu — le predpriprava za Madrid. O haaški konferenci, ki bo otvorjena 19. septembra v svrho dogovora mednarodne združitve na polju radia, se še poroča, da ta predstavlja le predpripravo za mednarodno radio-telegrafsko konferenco, ki bo 1, 1932. v Madridu. Čeprav haaška konferenca ni upravičena, kar se tiče mednarodnih in združujočih dogovorov, bodo vendar njeni sklepi velikega pomena za madridsko konferenco. Predvsem se bo podrobno razpravljalo o valovnih dolžinah, Zlasti bo na dn evnem redu dodelitev valovnih dolžin posameznim deželam za prekooceanski promet. Kakor kaže, bo to glavno vprašanje in glavna naloga te konference. Z amerikanske strani se posveča tej konferenci mnogo pažnje. Delegacijo Združenih držav bo spremljalo več izvedencev. Omembe vredno je tudi, da je izdal kongres za potovanje in bivanje ameriške delegacije 40.000 dolarjev. I. F. P. K muzikalnemu programu. Bodoči teden bo s prenosi precej številno zaseden. Poleg običajnih prenosov iz Prage in Zagreba prenašamo tudi slavlje povodom 1201etnice Ilirije oživljene iz Unicna. — Nedeljski program iz Zagreba obsega od zadnje srede preloženi spored: Slovanske melodrame in koncert zagrebškega pevskega kvarteta. V ponedeljek je zopet prenos iz Zagreba; »Orlov«, opereta. — Petkov večer nosi naslov: Jesen prihaja. Pogled v tovrstno glasbeno literaturo kaže, da se pesem kaže kot čas otožno-sti, sentimentalnosti, melanholije. Pevske točke tega večera to potrjujejo. — Drugi pevski večer gdč, Golobove je v četrtek 10. oktobra. Poje Pav-čičeve, Vilharjeve in narodne pesmi (hrvatske in slovenske v priredbi Jos, Pavčiča). Kaj nam bo povedala antena. V nedeljo popoldne ob 15 predava priznani strokovnjak g. Okorn o čebelarstvu. G. Edvard Gregorin, član dramskega gledališča, bere ob 15.30 gledališke spomine igralca Bohuslava, ki je svoj čas igral tudi v Ljubljani. V teh spominih, ki so zelo zabavno delo, se spominja bivši igralec tudi ljubljanskih razmer. V torek konča g. prof. dr. Gra-fenauer ciklus predavanj o najstarejšem poglavju slovenske literarne zgodovine. Zvečer ob osmih bo spominska slovesnost po pokojnemu Ivanu Vojnoviču, pesniku in pisatelju, ki je nedavno umrl v Belgradu. Uvodno predavanje bo imel prof, Koblar, nakar se uprizori Vojnovičev: Ekvinokcij, drama v štirih dejanjih. V sredo nadaljuje dr. Brež-nik zanimive spomine o Ameriki. Oktobra meseca proslavljamo 120 letnico »Ilirije oživljene«, zato bo v sredo ob 19 slehernega radio-amaterja zanimalo predavanje prof. Silvo Kranjca pod naslovom: Pred stodvajsetimi leti. — Prof. Pengov nas bo v četrtkovem predavanju podrobneje seznanil o mraveljski državi, o njenih prebivalcih in ustavi. V mravljiščih najdemo jajčeca, ličinke, bube in odrasle živali. Zvedeli bomo, kako se ustanavljajo nove naselbine in zanimivo ugotovitev, da je pri mravljah vsa oblast v ženskih delavskih rokah. — V soboto zvečer se prično v Ljubljani spominske slavnosti, ko se odkrije Napoleonu spomenik. Kot uvod k tej slavnosti nam bo podal dr. B. Svetel predavanje z naslovom: Napoleonovi nameni z Ilirijo. Ob 19.30 ima pa šol. upr. g. Horn rodbinski večer z važnim predavanjem iz vzgojeslovja. Nedelja, 6. oktobra 527 kc Ljubljana 2 5kW 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.30 Religiozno predavanje 11.00 Citre in petje. Na citre igrala Iv. Kiferle in dr. iz zbirke »Slov. narodne pesmi za ciire in klavir , priredil 1. Kiferle v Ljubljani. Pesmi poje dvoglas-no 10 učenk šentjakobske dekliške šole v Ljubljani: 1. Veselo dekle. 2. Zado-voljnost, 3. Rožic ne bom trgala, 4. Mati lepa, 5. Ptičica je bivala, 6. Oj, povej mi lunica, 7. Vesela je družba, 8. Oj lepo je res na deželi, 9. Oj ti ka-petane, 10. Lepa naša domovina, 11. En starček je živel, 12. Pri zibeli. 15.00 O čebelarstvu predava g. Oko rn 15.30 Edv. Gregorin čita Bohu- slavcve gled. spomine 16.00 Prenos prvenstvene tekme Ilirija:Primorje 20.00 Prenos iz Zagreba: Večer slov. melodram. Nato koncert zagrebškega pevskega kvarteta 22 (X) Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert radio-orkestra: Ruprecht: Don Quixote, Engelberger: Pcmlad je tu, Dvorak: II. stavek iz 5. sinil'., Muuss: Potpuri starih dunajskih napevov, Benatzky: Pridi v moje naročje lepa gospa, Kockert: Smehljajoče življenje. 698 kc Belgrad 2 5 kW 9.00 Prenos službe božje iz Saborske cerkve 11.45 Vodokazno poročilo 11.52 Napoved programa 12.00 Čas 12.20 Plošče 12.25 Radio-orkester: 1. Du Bois: Koračnica. 2. Waldteufel: Vergif.i mein nicht, valček. 3. Jardin: Argonavti, uvertura. 4. Side: Vielliebchen, salonski kom. 5. Kalman: Čardaška knjeginja, ope-relna fantazija. 6. Straufi: Lagune, valček. 8. Sedcr- man: Švedska poročna koračnica 13.30 Časopisne vesti (Pravda) 17.05 Ciganski orkester s petjem 18.05 Izvoz sliv (pred.) 20.00 Večer literarnega kluba: Kosovo (Recitacije) 22.10 »Nikoli več , monolog 22.20 Čas, nato časopisne vesti (Politika) 22.35 > Carmen . opera (Bizet) na ploščah 977 kc Zagreb Q 7kW 11.30 Dopoldanski koncert 12.00 Zvonovi cerkve sv. Marka, nato nadalj. koncerta 15.30 Prosto za prenos nogometne tekme 19.45 Kulturne in društvene vesti 20.00 Prenos iz opere 212 5 kc Varšava 10kW 10.15 Prenos službe božje iz Poznanja 12.10 Prenos matineje iz varšavske filharmonije 14.20 Glasba 16.20 Plošče 17.40 Koncert reprezent. orkestra drž. policistov. Odlomki iz oper 20.30 Poljudni koncert 21.25 Koncertna glasba 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 9.00 Časopisi, kosmelika 10.00 Cerkvena glasba in govor 12.30 Koncert op. orkestra s sodelovanjem ge. Pagani 17.15 Koncert mest. orkestra s sodelovanjem Bathvjeve in Herzove (Mozart, Beethoven) 19.30 Prenos iz opere. »Bank ban , Erkel. Nato poročila in ciganska godba 563 kc Miinchen 4kW 11.20 Korna glasba 16.00 Zabavni koncert (radio in tenor) 18.00 Koncert (violina, alt) 19.05 Oktobersko slavje 20.15 Muzikalična komedija: »Zmagovalka« 22.20 Poročila, nato koncertna in plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kW 10.20 11.00 16.00 19.«) 20.00 20.05 599 Orgije Kcncert dun. simfoničnega orkestra (Mozart, Strauss) Popoldanski koncert Komorna glasba Čas, vreme Goldonijeva komedija: »Vrtoglav«. Nato ljudski koncert kc Milan 7 kW 10.40 Religiozna glasba 12.30 Radio-koncert 16.00 Komedija 16.30 Kvintet (iz Turina) 20.30 Donizeltijeva opera Favorita« 22.55 Poročila in nato simfoničen koncert 616 kc Praga 5 kW 9.00 Religiozna glasba 11.00 Koncert nar. gledališča iz Brna 16.00 Koncert iz Brna 19.00 Uverture 20.00 Koncert — sopran in bariton 21.35 Schulhoffov koncert — piano (Beelhoven) 22.00 Poročila 22.15 Plesna glasba 635 kc Langenberg 40kW 9.05 Kat. služba božja 13.00 Opoldanski koncert 16.30 Korni konceri 20.30 Wagnerjev »Siegfrded . Nato poročila, ples. glasba 680 kc Rim 3 kW 10.00 Nabožna glasba 13.00 Radio trio 17.00 Raznovrsten koncert 20.20 Poročila 21.00 Večer italijanske opere. Giordanova >Mese Maria-no - in Mascagnijeva Ca-valleria rusticana« 23.10 Poročila 716 kc Berlin 4kW 9.00 Jutranja slovesnost 10 50 Ura staršev 12.30 Opoldanski koncert 15.45 Vesela glasba 16.30 Prenos dirke iz Pariza 19.00 Stari klavirski komadi 20.00 Ljudski koncert filharmo- 734 kc Katovice 10 kW 10.15 Služba božja 12.10 Simfoničen koncert (prenos iz Varšave) 15.20 Apologetsko predavanje 16.00 Ljudski koncert Radio-orkestra 1.7.40 Koncert, prenos iz Varšave 20.30 Poljska ljudska glasba 23.00 Plesni komadi 779 kc Genua 1-2 kW 10.30 Nabožna glasba 17.00 Plošče 20.40 Lehar jeva opereta >^La ve- dova aJlegra« 23.00 Poročila 788 kc Toulouse 8 kW 18.00 Koncert simfoničnega orkestra Plesna glasba Simfonični orkester, nato pesmi iz operet in plesna glasba kc Hamburg 4kW 15.00 Popold. koncert glasbe na pihala 17.45 Pesmi o žetvi 18.45 Operetne pesmi 20.00 Bollmanov dunajski večer (Heinz) 22.15 Aktualnosti 22.45 Plesna glasba 833 kc Stuttgart 4kW 19.30 20.00 806 Jutranja slovesnost Koncert Ljudska glasba Prenos dirke iz Pariza 17.00 Popoldanski koncert 19.00 Ruthel-Sehaber bere iz svojih del 20.00 Koncert radio-orkestra 22.00 »LVZ 11 oddaja-. Zeppe-linovoi potovanje. — Nato »Slepi pasažir« 23.15 Plesna glasba 878 kc Brno 2 5 lTosca« 22.00 Radio-sport 1022 kc Košice 2 5kW 17.10 Orkestralni koncert (Spon- tini, Carosio, Herve) 19.05 Slovaški večer. Predavanje, komorni orkester in recitacije 20.15 Radio-kabaret 1076 kc Bratislava 12 kw 16.00 Orkestralni koncert 18.00 Koncert (iz Čajkovskega) 19.05 Slovaški večer 20.00 Radio-kabaret 22.15 Ljudska glasba 1094 kc Torino 7 kW 17.00 Plošče 19.15 Radio-koncert 21.00 Simfonični koncert (Co-relli. Tartini, Rossi — Mozart, Halffter) 22.55 Poročila, nato ples. glasba 1140kc M.Ostrava 10kW 1184 kc Breslau 4kW 680 kc Rim 3 kW 15.00 Za žene: predavanje in koncert 19.05 Slovaški več'1]' 20.00 Prenos iz P.rna 22.15 Prenos iz Brna 17.30 Glasba za otroke 19.05 Zabavna glasba 21.15 XVIII. stoletje govori. (Pesmi in glasba) Torek, 8. oktobra 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 Reproduc. glasba (harfa, celo — operni zbori) 13.00 Časovna napoved, borza, 13.30 lz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert radio-orkestra: Oscheit: Picador marš, Be-natzky: Pride dan; Er-kel: Bank Bau, Dostal: Mi pa šepetamo, Braga: Se-ren ad a, B ro vv n A y er: Ochio Trich Trot 19.00 Slovenska literarna zgodovina. prof. dr. Grafenauer 19.30 Nemščina, poučuje prof. dr. Grafenauer 20.00 Spominska proslava Iva Vojnoviča: 1. Ivo Vojnovič kot književnik, govori profesor dr. Koblar, 2. Ekvi-nokcij Vojnovičeve štiri-dejanke (člani nar. gled.) 22.00 Časovna napoved, poročila 22.15 Koncert radio-orkestra: Pe-trič: Kuku »Radio-Ljublja-na«, Dauber: Moje dekle naj bo blondinka, Merca-dante: Prisega, Strauss: Netopir, Friml: Dve češki pesmi: 1. Za vas, 2, V tihi noči, Siede: Srebrna roža 698 kc Belgrad 2 5 kW 11.45 Vodokazno poročilo 11.52 Napoved programa 12.00 Čas 12.20 Plošče 12.30 Borza 12.40 Plošče 13.30 Časopisne vesti (Pravda) 17.00 Psihologija ženske (pred.) 17.30 Marconi (pred.) 18.00 Prenos koncerta iz kavarne »Moskva« 20.00 Čas 20.30 Komorni koncert belgraj-skega klavir, kvarteta. Sodelujejo: g. C. Ličar (klavir), M. Mihajlov.ič (violina), I. Zorko (viola), Tkal-čič (cello). 1. Beethoven: Godalni trio v G-duru. 2. S. I. Takejev: Klavirski kvartet. Čas, nato časopisne vesti (Politika) Koncert tamburaškega orkestra 21.50 22.05 977 kc Zagreb 0 7kW 17.00 Ura za gospodinje 17.30 Poljudni popold. koncert radio-orkestra 18.55 Časopisne vesti 19.30 Angleščina 19.45 Kulturne in društv. vesti 20.00 Prenos iz Ljubljane. Nalo večerni koncert radio-ork. 22.00 Poročila 212 5 kc Varšava 10kW 10.15 Plošče 17.15 Predavanje 17.45 Poljudni koncert 19.50 Prenos iz Poznanjske opere, nato poročila 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert radio-kvarteta 17.10 Lahka glasba 19.30 B. Radičeva cigan, godba 20.30 Ob 25 letnici budap. Kaba-re. Nato poročila in koncert vojaške godbe 563 kc Miinchen 4kW 14.45 Gospodinjska ura 10.05 Poštni radio 19.30 Lotharjeva opera L;- taj-pe" 22.20 Poročila 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopoldanska glasba 16.00 Popoldanski koncert 19 00 Francoščina 19.30 Prenos orkestra iz velike glasbene dvorane Večerni koncert in slike 17.30 Popoldanski koncert 20.30 Poročila 21.00 Operni večer. Massenetova »La Navarese 716 kc Berlin 4kW 15.45 Ženska vprašanja in skrbi 16.30 Zabavna glasba 18.15 Medne oblike družabnega plesa 19.00 Knjižna ura 19.30 Nova violinska glasba 20.00 Prenos Treh mušketirjev iz gledališča 734 kc Katovice 10 kW 16.20 17.15 Plošče Sodobni kriminalni roman (pred.) 17.45 Ljudski koncert iz Varšave 19.50 Prenos opere iz Poznanja 779 kc Genua 1-2 kW 16.30 Plošče 21.15 Simfonični koncert 788 kc Toulouse 8 kW 18.00 Plesna glasba 20.15 Simfonični orkester 20.45 Iz operet 806 kc Hamburg 4 kW 16.15 Violinski koncert 20.00 Schnachenbergova drama De Biloper« 833 kc Stuttgart 4kW 16.15. Koncert radio-ork. (ples) 20.00 Mikrofon blodi 21.15 Scribov »Bronasti konj«. Nato plesna glasba 878 kc Brno 2 5 kW 16.00 Žene v poeziji in literaturi 16.30 Orkestral. koncert (Rubin- stein Glinka, Čajkovskij) 19.05 Koncert vojaškega orkestra 20.30 Moravsko slavlje 599 kc Milan 7 kW 201 kc Nanoli 1 5 kW 12.30 13.20 Plošče Časopisne vesti 16.30 Mladinski radio 17.00 Kvintet (iz Turina) 20.30 Kvintet (iz Turina) 22.55 Poročila 616 kc Praga 5 kW 12.30 Orkestralni koncert 16.00 Ženska obramba proti boleznim 16.30 Koncert iz Brna 19.05 Vojaška godba iz Brna 20.00 Koncert radio-orkestra s sodelovanjem gdone Kej-rove (Češki avtorji) 21.00 Violinski koncert gdčne Cervenkove (Bach, Mozart) 22.15 Plesna glasba 635kc Langenberg 40kW 17.35 Večerni koncert 19.45 Pogovori o človeštvu 20.30 Wagnerjev Siegfried«, II. dejanje 17.00 Koncert 21.00 Ljudski koncert 22.00 Radio-sport 1022 kc Košice 2 5kW 17.10 Koncert (Grieg, Chopin) 20.00 Ljudska glasba 21.05 Orkestralni koncert v spomin 115 letnice Verdijevega rojstva 1076 kc Bratislava 12 kw 16.30 Koncert 19.05 Voj. godba iz Brna 20.00 Orkestr. koncert iz Košic 22.15 Ciganska godba 1094 kc Torino 7 kW 17.00 Koncert radio-kvinteta 19.00 Radio-koncert (Niemann. Fuchs, Criscuolo) 20.55 Lahka in komična glasba Izboljšajte Vaš sprejemni radio aparat s PHILIPS „MINIWATT" žarnicami Najvažnejši del vsake radio-insta-lacije so žarnice za sprejemanje. Slaba žarnica pokvari tudi najboljše delovanje dobrega aparata. Zahtevajte zato le najboljše, kar Vam nudi veda in tehnika ter kupujte samo PHILIPS „MIHIWATT" žarnice za sprejemanje. PHILIPS RADIO Zahtevajte od vašega radio trgovca! 5555555555555555555555955555555555555555555555555555555555555555555555557H555555555 1184 kc Breslau 4kW >.15 Delavsko predavanje ————— 19.40 Teorija m praksa v go- 18.55 Koncert (Mehnl, Mozart, spodarstvu Haydn) 20.00 Koncert (radio-orkester in 20.0QPrenos iz Pariza 1 leiior) '21.15 Schulhoffov klavir, večer 22.25 Poročila, nočna glasba 680 kC Rj|Tl 3 kW Sreda, 9. oktobra 1140 kc M.Ostrava 10kW 16.30 Koncert (Smetana. Fibich, Dvorak) 19.05 Prenos voj. godbe U Brna 22.15 Plesna glasba 527 kc Ljubljana 2 5 kW 12.30 Reproducirana glasba (Ruski dueti-rumunska g1.) 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert radio-orkestra; Smetana: Koračnica iz •Prodane neveste«, Zieh-ivr: Stari Dunaj, Mascar-gni: Cavaleria Rusticana, Wertheiimer: Mesečna noč v Rio de Janeiro, Dvorak: Uspavanka 18.30 Pravljice pripoveduje pisatelj Milčinski 19.00 Francoska doba med Slovenci: Pred 120 leti, prof. Silvo Kranjec 19.30 Francoščina, dr. Leben 20.00 Prenos iz Prage 22.00 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5 kW 11.45 Vodokazno poročilo 11.52 Napoved programa 12.00 Čas 12.20 Plošče 12.30 Borza 12.40 Radio-kvartet 13.30 Časopisne vesti (Pravda) 17.05 Čas 17.30 Današnji položaj intelektualcev (pred.) 20.00 Stari in novi svet (pred.) 20.30 Radio-kvartet: 1. Mendel-sohn: Sen kresne noči, uvertura. 2. Goldmark: Pesem neveste. 3. Debus-sy: La boite a joujeux, balet. 4. Borodin: Chor der Banner. 5. Korsakovv: Himna solncu. 6. De Mi-quelin: Tretja suita 21.30 »Bukoivo listje-, komedija 22.00 Čas, nato časopisne vesti (Politika) 22.15 Plesni komadi 977 kc Zagreb 0 7kW 12.30 Plošče 13.20 Časopisne vesti 17.00 Vika Podgorska bere pravljice 17.30 Popold. koncert radio-orkestra : italijanska glasba 18.55 Časopisne vesti 19.30 Nemščina 19.45 Kulturne in društv. vesti 20.00 Simfonični koncert (Prenos iz Prage) 22.00 Poročila 22.10 Godba za ples 212 5 kc Varšava 10 kW 11.00 Prenos iz Vilne. Žalni obred za Lele\velom v cerkvi sv. Janeza. 16.15 Mladinska ura (iz Vilne) 17.45 Koncert 19.25 Plošče 23.00 Godba za. ples 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Orkestralni koncert 12.05 Rigova ciganska godba 16.10 Slovaški jezik 20.00 Koncert tria 21.15 Koncert vokal. kvarteta. Nato poročila in cig. godba 563 kc Miinchen 4kW 16.30 Čajni koncert 19.00 Pravo v svakdanjem življenju 19.30 (juerijeva opereta: »Ma~ theis bricht Eis< 22.20 Poročila, nato koncertna in plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Glasba za malčke 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Slikarsko pismo iz XIX. stoletja 20.00 Večer komorne glasbe »Proarte« kvarteta. Nato večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 12.30 Radio koncert 16.30 Mladinski radio 17.00 Kvintet (iz Turina) 20.30 Koncert lahke glasbe ves večer 616 kc Praga 5kW 12.30 Koncert iz Bratislave 16.30 Za mladino 17.25 O ženski negi zob 20.00 Simfonični koncert češke filharmonije (Novak, Vo-mačka, Haba, Krejči) 635 kc Langenberg 40kW 17.35 Večerni koncert 18.30 Kurt Heynicke: O igralcih 17.30 Popoldanski koncert 20.20 Poročila 21.00 tnstlr. in vokalni koncert 716 kc Berlin 4kW 15.20 Mladinski oder 16.20 Zabavna glasba 18.05 Pelje (Schubert, Mahler) 19.00 Vesele pesmi in dueti 19.30 Klavir (Benda, Vorisek, Schulhoff) 20.00 O čem vse govorimo. 20.30 »Krug akcije 117 od au-ditorja 734 kc Katovice 10 kW 16.45 Plošče 17.45 Koncert iz Varšave 20.00 Športno poročilo 20.15 Spominski večer Kaziniirja Pulaskega 23.00 Literarna ura (v francoskem jeziku) 779 kc Genua 1-2 kW 16.30 Plošče 21.10 Raznovrsten koncert 788 kc Toulouse 8 kW 18.00 Plesna glasba 19.00 Violoaicello solo 20.45 Simfoničen orkester 806 kc Hamburg 4kW 17.55 Rossinijev Seviljski brivec« 22.45 Aktualnosti 833 kc Stuttgart 4kW 16.15 Koncert radio-orkestra 18.15 Schmidnorr bere iz svojih del 19.15 Esperanto 20.00 Auditorjeve »Krug akcije 117« 21.30 Spevoigre in operete 878 kc Brno 2 5 kW 20.00 Simfonični koncert iz Prage 22.15 Ljudska glasba 901 kc Napoli 15 kW 17.00 Koncert 21.00 Velik koncert (Verdi, Puccini, VVagner) 22.00 Rad io-sport 1022 kc Košice 2 5kW 17.10 Plošče 20.00 Prenos iz Prage 1076 kc Bratislava 12 kw 16.30 Koncert (Beethoven. Rossini, Dvorak, Vomačka) 19.05 Orkestralni koncert 20.00 Prenos iz Prage 1094 kc Torino 7 kW 17.(M) Koncert radio-kvinteta 19.00 Radio-koncert (Lattuada, Succo, Gal, Trissino) 20.30 Radio-kvartet iz Milana 21.15 Glasba velikega orkestra 1140 kc M.Ostrava 10kW 15.00 Koncert 17.30 Plošče 19.00 Prenos iz Prage ves večer 1184 kc Breslau 4kW 16.30 Zabavna glasba 18.00 Delavsko predavanje 18.15 Šola in mladina v novi državi 19.05 Orkester milanske »Scale* 20.30 Kastner sprejema goste Četrtek, 10. oktobra 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 Reproducirana glasba (Mešani program) 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radio-orkestra: Herzer: Živijo Ljubljana!, Fall: Stambulska roža. Puccani: Manon Lescaut, Heller: Beseda, Benatzky: Malo ognja 19.00 Iz življenja mravelj, prof. Pengov 19.30 Tedenski pregled domačih in tujih krajev 20.00 Slovenske in hrvatske narodne pesmi v priredbi Jos. Pavčiča, poje gdč. Go-lobova: 1. Pavčič: Ženjica, 2. Pavčič: Uspavanka št. 2, 3.Vilhar: Pitaš dušo, 4. Vilhar: Turobnica, 5. Vil-har: Oj, ti, dušo, 6. Vilhar: Kada mi zvijezdo 21.00 Koncert radio-orkestra: Pavčič: Narodna koračnica, Ziehrer: Smejem se, Suppe: Pesnik in kmet, Grieg: Olav Trygvason, Ketelbev: Na modrih vodah Havajskih 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Lahka glasba 698 kc Belgrad 2 5kW 11.45 Vodokazno poročilo 11.52 Napoved programa 12.00 Čas 12.20 Plošče 12.30 Borza 12.40 Plošče 13.30 Časopisne vesti (Pravda) 17.05 O higijeni lepote (pred.) 17.30 Instrumentacija (pred. z zgledi) 20.00 čas 20.30 Radio-kvartet. Sodeluje Zd. Knitel, član belgr. opere. 1. Mascagni: Sicilijana iz »Cavallerie«. 2. Bizet: . Car-men , arija. 3. Beethoven: Larghetto iz II. simfonije. 4. Chaupin: Preludij. 5. Chaupin: Nocturno, št. 9, št. 2. 6. Chaupin: Nocturno, št. 15, št. 1. 7. Verdi: Otelova smrt iz op. »Ote-lo;Walkira . 9. Gounod: Baletna glasba iz »Fausta«. 21.30 Čas, nato časopisne vesli (Politika) 21.45 Prenos lahke glasbe iz hotela »Palače« 977 kc Zagreb 0 7kW 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Časopisne vesti 17.30 Prenos iz kav. »Manon« 18.55 Časopisne vesti 19.00 Francoščina 19.15 Kultume in društv. vesti 19.30 Prenos iz ljubljan. opere. Med odmori poročila 212 5 kc Varšava 10 kW 10.00 Slavncst ob 350 letnici ustanovitve univerze v Etiene Batory (Prenos iz Vilne) 17.45 Komorna glasba (Flavta, violina, cello, klavir) 20.30 Koncert (Harfa) 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 9 15 Koncert tria 12.05 Plošče 16.00 Radio trio 17.40 Ciganska godba (Nagvari) 20.00 Klavirsko-violinske sonate (Nagy in Koncz) 21.00 Lahka glasba 21.00 Lahka glasba. Nato poročila in prenos cig. godbe 563 kc Miinchen 4kW 16.30 Zabavni koncert rarlio-tria 17.30 Joh. StrauBov klavirski koncert 20.15 Simfonični koncert 581 kc Dunaj 15kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Živalske pravljice za otroke 16.00 Popoldanski koncert 17.50 Koroška v pesmi in besedi. (I. Pesmi in popevke. Poje dun. pevska zveza. II. Pripovedke in pesnitve. Govorita Zeska in Loe\ve) 19.30 Angleščina 20.00 »V praterskem kinu 21.(K) Življenje v pratru. Nato oddajanje slik. 599 kc Milan 7 kW 12.30 Radio-koncert 16.30 Mladinski radio 17.00 Radio-koncert 20.30 Mascagnijeva opera »Mali Marat« 22.55 Poročila, nato koncert 616 kc Praga 5 kW 12.30 Orkestralni koncert 16.30 Komorna glasba (Schu- mann, Pierne) 19.05 Ljudska glasba orkestra 20.00 Legerjeva komedija v 4 dej: »V zakletem gradu 635kcLangenberg40kW 17.00 Pariš, London, Berlin 17.30 Večerni koncert 20.05 Billinger bere svoje pesmi 20.40 Wagnerjev »Siegfried«, III. dejanje 680 kc Rim 3 kW 17.30 Popoldanski koncert 18.30 Filatelija 20.20 Poročila 21.00 Veliki francoski večer 716 kc Berlin 4kW 15.45 Prekulturni, nazaj k naravi 16.30 Prenos judovske glasbe od novoletnega praznovanja 18.20 Reuterjev večer (klavir) 19.00 Socialno politični pregled 20.00 Charpentierova »Lujiza . muzikalni roman v 5 delih 22 30 Plesni pouk 734 kc Katovice 10 kW 16.45 Plošče 19.05 Literarna ura (v poljščini) 19.30 Šport 20.05 Koncert iz Krakova 23.00 Plesni komadi 779 kc Genua 1-2 kW 16.30 Mladinski radio 20.05 Radio za odrasle 21 .(X) Simfoničen koncert 788 kc Toulouse 8 kW 18.00 Plesna glasba 19.00 Mladinska glasba 20.15 Koncert 806 kc Hamburg 4kW 16.15 Nofilerjeve kompozicije 20.00 Amerikanski večer i 833 kc Stuttgart 4kW 16.15 Koncert radio-orkestra (iz Verdijevih oper in stari plesi) 18.15 Moralični vplivi glasbe 18.45 Zdravniški pregled po šolah 20.00 Althonsov pevski večer. Tenorist nevvvorške opere 22.15 Klavirski koncert 23 30 Muzikalne satire 878 kc Brno 2 5 kW 18.35 Mladinske pesmi 19.05 Orkestralni koncert (Fran-chetti. Scassola, Giordano) 19.45 Prenos iz Prage. 22.15 Vojaška godba 801 kc Napoli 1 5 kW 17.00 Koncert 20.30 Poročila 21.00 Nardellova opereta »Miss America-22.00 Radio-sport 1022 kc Košice 2-5 kW 17.10 Orkestralni koncert (Lehar, Kalman, plesi) 19.05 Recitacija slovaških pesmi 19.45 Prenos iz Prage 22.15 Prenos iz Brna 1076 kc Bratislava 12 kw 16.00 Koncert orkestra 19.05 Orkestralni koncert 19.45 Prenos iz Prage 22.15 Vojaška godlja iz Brna 1094 kc Torino 7 kW 17.00 Koncert radio-kvinteta (Fink, Bonelli, Ilurst) 20.30 Prenos iz Milana 22.55 Poročila, nato koncert 1140 kc M.Ostrava 10kW 16.30 Koncert (ljudski motivi) 18.40 O potovanju po Bolgariji 19.05 Ljudski večer iz Brna 19.45 Prenos iz Prage ves večer 22.15 Plesna glasba iz Brua 1184 kc Breslau 4kW 16.00 Gospodarska časovna vprašanja 17.30 Knjižna ura 19.05 Plesni orkester 20.30 Simfonični koncert Petek, 11. oktobra 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 Reproduc. glasba (Klavirske skladbe - operetni nastopi) ---------- ' 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert radio-orkestra: Neidhardt: Kočijaška koračnica, Straiuss O.: Dvoje sanj, Sidney Jones: Gei-sha, Kockert: Ljubimkanje, Parma: Ljubavni dvo-spev iz op. Amazonke«, Mihaly: Vihar na Blatnem jezeru 19.00 Gospodinjska ura, ga. M. Bartolova 19.30 Italijanščina, poučuje dr. Leben 20.00 Jesen prihaja: petje, recitacije in glasba: Wei.nzirl: Jesen, Mirk: Otožno-temno, Škerjanec: Jesenska pesem, Robert Franc: V jeseni. Dr. Dolinar: Dekletova obljuba. Dr. Dolinar: Prišla je jesenska ncč (Samospevi s klavirjem) 21.00 Kcncert radio-orkestra: Zerkosvitz: Jesenska pesem, Aletter: Jesen v smrekovem gozdu, Lalo: Žetev: Jarnefelt: Narava se uspava 22.00 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5kW 11.45 Vodokazno poročilo 11.52 Napoved programa 12.00 Čas 12.20 Plošče 12.30 Borza 12.40 Plošče 13.30 Časopisne vesti (Pravda) 17.05 Klavirska ura 18.00 Prenos koncerta 18.00 Prenos koncerta iz kavarne »Moskva« 19.50 Uvod v opero 20.00 Prenos opere iz narodnega gledališča v Belgradu — Med odmorom: čas in časopisne vesti (Politika) 977 kc Zagreb 0 7kW 12.30 Reproducirana glasba 12.30 Plošče 17.00 Ura za gospodinje 17.30 Radio-orkester 18.55 Časopisna poročila 20.15 Angleščina 20.30 Kulturne in drušiv. vesti 20.35 Operetni večer; sodelujeta Irma Polakova in Milan Šepec, člana nar. gledališča. Na klav. Rade 1 vel 1 io 21.50 Časopisne vesli 22.00Slovanska glasba. Koncert radio-orkestra 212 5 kc Varšava 10kW 12 05 Plošče 17.15 Predavanje: lligijena in medicina 17.45 Plesna glasba. Izvaja gledališki orkester 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije, nato poročila 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert (violina, klavir, petje) 12.05 Koncert radio kvarteta 17.40 Vojaški orkester 20.00 Shakespeare-.Vlendelssohn: Sen kresne noči«. Nato poročila, ciganska godba in jazz 563 kc Miinchen 4kW 12.30 Komorni kvartet 16.30 Čajni koncert 17.30 Orgelni koncert 20.30 Originalna glasba za radio 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopoldanska glasba 16 00 Plošče 16.45 Akademija (klavir, violina in pesmi) 17.45 Tedenski pregled telesnega športa 18.30 Psihična higijena. (Dr. Stranskv) 19.30 Italijanščina 20.00 Pevski večer ge. Cahiero-ve (Brahms, Maliler, Grosz) Večerni koncert in slike. 599 kc Milan 7 kW 12.30 Radio-koncert 16.30 Mladinski radio 17.00 Radio koncert 20.30 Koncert velikega orkestra (Sinding, Zanni, Mussorg-skij) 22.55 Poročila, nato koncert 616 kc Praga 5 kW 12.30 Koncert iz Brna 16.30 Koncert 19.05 Koralni koncert iz Brna 20.00 Babinov koncert 20.20 Slovaške pesnili 20.55 Uvod in nato koncert moderne glasbe (Bloch, Ca-sella) 22.15 Plesna glasba 635kc Langenberg 40kW 17.35 Komorna glasba 20.00 Plošče 20.45 Schefflerjeva komor, igra: »Das Land im Rtleken« Nato poročila, nočna in plesna glasba 680 kc Rim 3 kW 17.30 Popoldanski koncert 20.20 Poročila 21.00 Pietrijeva opereta »Pri-marosa 716 kc Berlin 4kW 15.20 Mladinski spari 16.30 Kolpe bere > Gebrauchsly-rik.« ; 7.00 Koncert (Mozart, Bartoh, Chopin) 18.35 Zabavna glasba 20.00 Čitanje iz J. Loudonovih del Komorna glasba pihal (Mozart, Roussel, Thuille) Večerna zabava 20.40 22.30 734 kc Katovice 10 kW 16.20 Plcšče 17.45 Plesni komadi 19.30 Pesmi 20.15 Simfonični koncert 'z Varšave 23.00 Literarna ura v francoščini 779 kc Genua 1-2 kW 17.15 Plošče 21.00 Raznovrsten koncert 788 kc Toulouse 8 kW 1.1,00 Plesna glasba 20.15 Vojaška godba 20.45 Klasičen simfoničen koncert 806 kc Hamburg 4kW 16.15 20.00 Pevska ura Ljudski koncert 833 kc Stuttgart 4kW 16.15 18.00 20.00 21.30 22.45 Koncert radio-01 ke>tra Bistvo narol.no glasbe Simfon. koncert, filhann. okrestra (Bizet, Respighi, Strauss) Vinska trgatev Zabavna glasba 878 kc Brno 2 5 kW 16.30 Orkestr. koncert (Suppe, Trapp, Stolz, Strauss) 19.05 Koralni koncert mladine 22.15 Plesna glasba 901 kc Napoli 1 5 kW 17.00 Koncert 20.30 Poročila 21.00 Verdijeva opera »Lujiza Miller« 22.00 Radio-sport 1022 kc Košice 2 5kW 17.10 Koncert (slovaške pesmi Kalivoda) 19.40 Orkestralni koncert 20.55 Prenos iz Prage 1076 kc Bratislava 12 kw 16.30 Koncert (Čajkovskij, Smetana) 20.20 Devinsky poje slovaške pesmi s sodel. cig. godbe 20.55 Prenos iz Prage 1094 kc Torino 7 kW 17.00 Koncert radio-kvinteta (Barbieri, Leoncavallo, Bidgoocl) 19.00 Radio-koncert (Fragna, Ganne, Verdi) 20.30 Prenos iz Milana 1140 kc M.Ostrava 10kW 15.00 Koncert 17.30 Komorna glasba 19.05 Prenos iz Brna 20.20 Prenos iz Bratislave 22.55 Prenos iz Prage 1184 kc Bresiau 4kW 17.30 Otroški časopis 19.05 Slike iz narave 20.00 Esmannova veseloigra: »Oče in sin« 21.15 Bauniann poje Sobota, 12. oktobra 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 Reproducirana glasba (Ma-djarska glasba - Operetni nastopi) 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert radio-orkestra: Polnariow: Ruska lovska koračnica, Slofoodsky: Pravljice, Morena: Od Poncija do Pilata, Zerkovitz: Cvetlična pesem, Zerkovitz: Pismo iz Sorenta, Lovvitz: Klepetulje 19.00 Napoleonovi nameni z Ilirijo, dr. Blaž Svetel 19.30 Rodbinski večer: šol. upravitelj Pero Horn 20.00 Napoleonova proslava — prenos iz Uniona 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Radio-orkester: Dauber: Danes leti luksus Zeppe-lin, Mabel-Wayne: Ramo-na, Carpentierix: Tello mio, Ralph: Prosim prav prijazno, Armandola: Liso-nja, Wolf: Šampanjec Ralph Ervin: Na Wartbur-gu, Hans May: Nekoč sem imel, Petrič: Mali venček 698 kc Belgrad 2 5kW 12.40 Radio-kvartet 13.30 Časopisne vesti (Pravda) 17.05 Ura za deco 17.30 Higijena in nevarnosti šolske dobe (pred.) 18.00 Radio-orkester 20.00 Teslovo delo na polju električnega prenosa (pred.) 20.30 Pevski večer: 1. Sence preteklosti. 2. Žalost. 3. Mi-nola ljubezen. 4. Spominjam se na dneve. 5. Pesmi ob spremljanju s kitaro 21.30 »In sedaj: Lahko noč!« komedija od P. P. Pecije 21.55 Čas. časopisne vesti (Politika) 22.10 Prenos iz hotela »Palače« 977 kc Zagreb 0 7 kW 12.30 Plcšče 13.15 Kuhinjski recepti 13.20 Časopisne vesti i 17.30 Muzikalična ura za otroke 18.30 Poezija za otroke 18.45 Časopisne vesti 20.00 Nemščina 20.15 Kulturne in društv. vesti ; 20.30 Operni večer Kaethe- Staller-Stotten- (sopran) s sodel. radio-orkestra 22.30 Časopisne vesti 212 5 kc Varšava 10 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.15 Reproducirana glasba 17.15 Predavanje: Lelevvel in univerza v Vilni 20.30 Večerni koncert 23.(X) Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert ciganske godbe (Sovanka) 12.05 Koncert voj. orkestra 17.40 Koncert radio-kvarteta 20.15 Pantomine 22.15 Poročila, nato cigan, godba iz hotela Hungaria 563 kc Munchen 4kW 16.00 Citraški koncert 16.30 Popold. koncert radio-tria 18.00 Mladinska ura 19.35 Vojaški koncert 20.50 Zabavni koncert radio-or- kestra 22.20 Poročila 22.45 Koncertna, plesna glasba 581 kc Dunaj 15kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.0!) Slike 15.15 Francoske pravljice za malčke 16.00 Popoldanski koncert • 17.40 Večer sonat (Brahnis, Beethoven) 18.40 Iz del Kurnbergerja 19.30 O aktualni temi. 20.00 Freytagova veseloigra: »Žurnalistk. Nato ljudski koncert in slike. 599 kc Milan 7 kW 12.30 Radio-koncert 16.30 Mladinski radio 17.00 Radio-kvintet (iz Turina) 20.00 Poročila 20.30 Raznovrsten koncert (iz Turina) 22.55 Poročila, nato koncert 616 kc Praga 5 kW 11.15 Plošče 12.00 Čas, vesti, poljedelstvo 12.30 Koncert iz Bratislave 13.30 Borza dela. Socialne informacije 15.50 Za mladino 16.20 O literaturi in bibliografiji o sv. Vaclavu 19.05 Godba na pihala 19.45 Violinski koncert gdične Brokesove (Ryba, Vanhal) 20.00 Ljudski pevski večer 21.00 Koncert iz Brna 22.00 Poročila, šport, čas 22.20 Plesna glasba 635kc Langenberg 40kW 13.05 Opold. koncert (violina) 15.00 Vesele otroške pesmi 17.35 Večerni koncert (Wein- berger, Korngold. Bittner) 18.30 Splošno razumljivo pravo 19.15 Delavska ura 20.05 Vesel večer 22.30 Plesna šola za začetnike (1). Nato nočna in plesna glasba 680 kc Rim 3 kW 13.15 Radio-kvintet 16.30 Različna poročila 17.30 Pcpold. koncert (Mendels- sohn, Cesti, Verdi) 20.20 Poročila 21.00 Instr. in vokalni koncert (Grieg, Dvorak, Marcello — Mozart, Beethoven, D' Ambra, Rossini. Weber) 23.10 Zadnje vesti 716 kc Berlin 4kW 13.50 Novosti jesenske mode v slikah 14.00 Plošče 16.05 Kaj prinaša moda novega? 16.30 Če je človek zaljubljen. (Plošče in iz literature) 19.00 Alpska glasba 20.00 Kabaret, nato ples 734 kc Katovice 10 kW 16.20 Plošče 17.10 Ura za deco 20.30 Večerni koncert iz Varšave 23.00 Plesni komadi 779 kc Genua 1-2 kW 12.30 Radio-kvartet 13.25 Plošče 16.30 Jazz 20.00 Poročila 21.00 Varietejski večer 23.(X) Poročila 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Simfonični orkester in soli 18.00 Plesna glasba 18.30 Zgodovinsko predavanje 19.00 Solistični koncert 19.30 Plesna glasba 20.45 Fragmenti iz oper. orkester 806 kc Hamburg 4kW 16.30 Radio-orkester 17.30 Pesmi in arije 19.00 Romantični koncert 20.00 Offenbachova Lepa Helena 22.50 Plesna glasba orkestra Scarpa 833 kc Stuttgart 4kW 12.00 Vreme in plošče (ruske) 14.00 Radio-orkester 17.00 Ples pri čaju 20.00 Suppejeva komična opera »Lahka kavalerija« 21.30 Vse okrog. Kostiinova sestava 22.45 Poročila, nato ples 878 kc Brno 2 5 kW 16.30 Orkestr. koncert (Heuber- ger, Fučik, Kalman) 19.05 Godba na pihala 20.00 Botanična ekskurzija na Balkan. Pred. dr. Nabelek 20.30 Orkestralni koncert (Mas- senet, Couperin, Saens) 22.20 Koncert 901 kc Napoli 1 5 kW 14.00 Poročila in borza 16.45 Vesti 17.00 Koncert 20.30 Vesti in kronika 21.00 Zambaldijeva komedija »Cesarjeva zaupnica 22.00 Radio-sport 22.50 Zadnje vesti 1022 kc Košice 2 5kW 12.30 Orkestralni koncert 16.30 Marionete (iz Bratislave) 18.10 Za delavce 18.40 Tedenski pregled referentov 19.05 Solistični nastopi 21.00 Koncert Radio-orkestra 23.00 Glasba 1076 kc Bratislava 12 kw 11.30 Plošče 12.30 Orkestralni koncert 16.30 Marionete 18.10 Za delavce 19.05 Koncert (Mozart, Bolmi, Trnavsky, Donizetti) 20.00 Orkestralni koncert 21.00 Koncert iz Brna 22.20 Ljudska glasba iz Brna 1094 kc Torino 7 kW 17.00 Koncert radio-kvinteta (Rossini, Wagner, Čajkov-skij, Cerri) 19.00 Radio-koncert (Bossi. Peterka, Kempner) 20.30 Prenos iz Milana 21.05 Ranzalova opera Obljubljena dežela 22.55 Poročila, nato ples. glasba 1140 kc M.Ostrava 10kW 12.30 Koncert 15.00 Godba 16.30 Za mladino: predavanje in glasba 17.30 Plošče 18.00 Za žurnaliste 19.00 Prenos iz Prage 20.00 Prenos iz Brna 23.00 Prenos iz Prage 1184 kc Breslau 4kW 16.00 Knjižna ura 16.30 Ogrska glasba (Liszt, Hubay) 17.30 Film tedna 19.00 Novi plesi 20.30 Op h ulov Magazin 22.10 Poročila 22.35 Plesna glasba. Dospelo po zaključku lista Nedelja (i. okt. 11.00 Reformna pedagogika 12.00 Koncert godbe na pihala 13.15 Koncert pevskega zbora 16 30 Prenos dirke iz Pariza , 20.00 Koncert. Ponedeljek, 7. okl. 17.25 Koncert radio-orkestra 20.00 Operetni večer 21.30 Literarna prireditev 22.45 Vesela ura s ploščami Torek, S. okl. 16.15 Koncert radio orkestra 20.00 Prenos s Pariza 21.15 Aubauereva kom. opera: »Bronast konj« Sreda, <). okl. 16.15 Koncert radio-orkestra 20.00 Krug akcije 117. Sluho-igra 21.30 Zabavni koncert Četrtek, 10. okt. 1615 Koncert radio-orkestra 18.10 Betzner bere svoja dela 21.00 Klavirski koncert Petek, 11. okt. 15.15 Koncert radio-orkestra 20.00 Simfonični koncert 22.15 Koncert mandolin Sobota, 12. okt. 13.15 Plošče 15.15 Mladinska ura 16.15 Koncert radio-orkestra 18.10 Bralna ura (Stendhal) 18.50 O šundu. Psihološke pripombe 20.00 Zabavni koncert 23.15 Plesna glasba Kupon Zaporni krog (Dalje.) Ker vežem zaporni krog pri prvi varianti galvansko zelo trdno z anteno, je uspeh zasi-guran le, če je antena dobro izolirana. Dobro izolirana pa je le manjša antena. Zato vežem zaporni krog raje aperiodično z anteno (skica 3). Frekvenco, ki moti, takorekoč izsesam iz A\ L O 1 % o / o ^__— J C jpr.ap Slika 3. antene in izniha v zapornem krogu. Če pa je vezava med Lk in L spremenljiva, zaporni krog zelo lahko prilagodim na anteno. S tem spreminjam zaporni učinek in več ali manj izločam vpliv antene na zaporni krog. Vezavo med Lk in L spreminjam ali z različnimi odcepi na Lk ali pa z bližanjem ali oddaljenjem ene tuljave od druge. Večinoma uporabljamo to varianto, ker zasigura najboljši uspeh. Pri zapornem krogu pa, kjer sta vezana tuljava in kondenzator med seboj zaporedno, vzporedno pa k sponkam antene in zemlje sprejemnega aparata (skica 4), je upor ravno tako odvisen od frekvence vpadajočih nihanj. Za gotovo frekvenco, na katero je uglašen nihajni krog, se upor zelo zmanjša. Medtem ko torej odtekajo večji del vse druge frekvence preko sprejemnega aparata, odteka na zaporni krog uglašena frekvenca oddajne postaje, ki moti in jo hočem izločiti, v glavnem preko tega kroga. Zaporni krog predstavlja za ono frekvenco, na katero je uglašen, kratek stik. Preostali upor pri resonančni frekvenci je tem manjši, čim manjše izgube izkazujeta tuljava in kondenzator. Zaporni obseg pri vseh treh variantah je tem manjši, čim večjo kapaciteto volimo v primeri z lastno indukcijo. S tem pa spet zmanjšamo zaporni učinek za ostale frekvence, zaradi česar dobimo spet nezaželjeno oslabljen sprejem zelo oddaljenih postaj. Voliti moremo tu med obema mejama, razmerje med kapaciteto in samoindukcijo pa zavisi zlasti tudi od načina antenske vezave. Zaporni krogi morajo imeti kolikor mogoče malo izgub. Zato je baš težavno amaterju zgraditi dober zaporni krog. Vendar pa je ta način izboljšanja selektivnosti sprejemnega aparata le še enostavnejši in cenejši od onega, kjer vgradim v aparat visokofrekvenčno stopnjo, ki daje aparatu selektivnost. Vrtljivi kondenzator je lahko kakršenkoli ali z okroglimi ali z eliptičnimi ploščami, pač pa mora imeti izvrstno izolacijo, njegov rotor pa brezhibno zvezo s sponko. Kapaciteta kondenzatorja naj znaša maksimalno 500 cm. Najboljša tuljava za zaporni krog je prosto-noseča cilindrična, ki naj ima premer do 10 cm in 60—90 ovojev, debelih do lmm. Pri aperio-dični vezavi z anteno naj ima tuljava Lk 20 do 25 ovojev, navijem jih pa lahko na isti valj s primerno razdaljo. Paziti je na to, da v bližini tuljave ni kovinskih mas, zaradi tega priporočamo tudi večjo razdaljo med njo in kondenzatorjem Zaporni krog ima lahko tudi veliko dušenje, ki slabi sprejem; zaradi tega so konstruirali še eno varianto z eno žarnico, s čije anod- spr.ap. Slika 4. nim krogom so ustvarili Reinartzov nihajni stik, ki odpravi to dušenje. Dobro je konstruirati zaporni krog za se in ne ga vgraditi v sprejemni aparat, ker reakcija lahko prenese val, ki moti, nazaj na sprejemni aparat. V trgovini se dobijo ceneni zaporni krogi za ca. 200 Din, kvalitetni pa stanejo ca. 500 dinarjev. □□II □ imunim PIIPIPiiNP Dva izborna družinska aparata: i. Trielektronski Ingelen za kratke, normalne in dolge valove.............Din 1570"— 1 stavek Tungsram-barium elektronk ............Din 300"— 1 zvočnik Ingelen-Bled . ............Din 690 — 1 akumulator 18ah in ena 120voltna anoda .........Din 420'— antenski materijal....................Din 150 - Din 3110 — 2« Trielektronski Reinartz-aparat RADIONE 1 stavek Philipsovih elektronk 1 angleški zvočnik Amplion-Standard 1 akumulator 18ah z držajem in ena 120 voltna anoda antenski materijal ................ Din 2260 — Din 3?0"— Din 830 — Din 450'— Din 130 — Din 4040' Radio LJubljana Miklošičeva cesta St. 5 / Telefon it. 3190 Največja izbira omrežnih in baterijskih aparatov vseli vodilnih tovarn ! fcj Stalno preko 300 najmodernejših zvočnikov v zalogi. Oglejte si množine naših anodnih aparatov in polnilcev ! □ d □□ifflioiiffiiffliafflifflifflia LIST IZHAJA VSAK PETEK - IZDAJA KONZORCIJ „RADIO LJUBLJANA" (V. ZOR) - UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 5 (FR. BIRK) - ČEK. RAČUN POoT. HRANILNICE 15.228 NAČRT OVITKA IN VINJETE: ING. ARCH. IVAN PENGOV - TISK JUGOSLOV. TISKARNE (K. ČEČ)