Poštnina plačana v gotovini
Po formiranju komisije za prošnje Lu pritožbe so v diskusiji govorili številni delegati, med njimi Rodoljub Čolakovič, ¡\ikola Sekulič, Moma Markovič in d migi.
Tretji dam kongresa ®o delegati nadaljevali z diskusijo o poročilu generalnega sekretarja tov. Tita. Prvi je govoril predsednik gospodarskega sveta vlade FLRJ Roris Kidrič, ki je jasno prikazal nekatera temeljna načela novega gospodarskega sistema v Jugoslaviji. Tov. Kidrič je poudaril. da lahko od našega novega sistema zahtevamo, naj imajo upravno vodstvo naših podjetij v svojih rokah neposredni proizvajalni kot temeljni einltelji za vspostavitev trajnih in učinkovitih socialističnih odnosov v proizvodnji. Novi gospodarski sistem mora temeljiti na objektivnih gospodarskih zakonih, ki se jih ne sme dušiili z upravnimi metodami aLi ukrepi. Tov. Kidrič je nato obsodil trditve sovjetskih voditeljev, češ da je prisvajanje delovnega dobička s strani države temeljni čini-telj socialističnega gospodarstva. Poudaril je, da tako prisvajanje ne mo-
lž vsega koprskega okraja so v sredo popoldne prišli ljudje in se zbrali na Titovem trgu v Kopru, da s svojo prisotnostjo dajo .tudi zunanjega izraza razpoloženju, ki vlada tc dni po vaseh in mestih, ko je v Zagrebu zbranih na VI. kongresu KPJ nad 2000 delegatov. Poleg tega so člani Fronte v takem številu prišli v Koper, da javno pokažejo in podčrtajo svojo pripadnost bratski organizaciji, za katero bodo na bližnjih volitvah dne 7. decembra dali svoj glas kandidatom -— tovarišem, ki jih bodo izbrali za voditelje političnega, gospe* darskega in kulturnega življenja. Istočasno je tako velika udeležba ljudstva tudi odločen odgovor na vse ire-dentistične in novofašistiične manifestacije italijanskih imperialistov iz teh dni v Sredipolju, v Gorici in na besne izbruhe tržaških iredentiistov v mestnem svetu.
Že kmalu po 14. uri so začele prihajati večje skupine z godbami, zastavami in transparenti. Ob 15. uri je bil veliki Titov trg tako poln, da bi sknro ne. našel več prostora. Zborovanje je začel tovariš Cotar, ki je dejal, da se vrši pod geslom: Najboljše borce za socializem v občinske. in okrajni ljudski odbor. Podal je nato besedo tov. Furlaniju, članu okrajnega komiteja KP. Med drugim je tovariš Furlani dejal:
»Kongres KPJ, ki zaseda te dni v Zagrebu, ko ocenjuje, uspehe in neuspehe našega dela, ter postavlja smernice za naš razvoj v socializem, pomeni za nas poroštvo, da bomo ostali sami gospodar svoje usode tako v mednarodni areni ostalih svobodnih narodov, kakor tudi na naši poli v socializem. S svojimi rokami smo se osvobodili, s svojimi lastnimi rokami bomo ustvarjali bodočnost. Naši narodi ni--o nikoli priznali gospodarja, pa naj je prišel od koderkoli in ga nikoli ne bodo. Na svoji zemlji hočemo hiti svoj gospod*
Ta mogočna manifestacija enotnosti, bratstva in odločnosti istrskega ljudstva je zunanji izraz našega prepričanja, da smo na poli, po kateri
V nedeljo se je začel v Zagrebu šesti kongres Komunistične partije Jugoslavije. V slavnostno okrašeni kongresni dvorani se je zbralo nad 2000 delegatov, ki zastopajo okroir 780.000 članov KPJ in številni tuji ■gostje. Prihod maršala Tita in članov Politbiroja CK KPJ v dvorano so spremljale, navdušene ovanije, ki so trajale nekaj minut. Vsi delegati so vstali in z vzklikanjem »Heroj Tito« in »Mi smo Titovi, Tito je naš« pozdravljali generalnega sekretarja KPJ in največjega sina naših narodov.
Po maršalovih besedah »Otvarjam šesti kongres Komunistične partije Jugoslavije« so delegati zapeli »In-tennaciionalo«, nato je tov. Tito pozdravil delegate, goste in delegacije.
Po sprejetju dnevnega reda in izvolitvi raznih kpmiisij so kongres pozdravili zastopniki družbenih organizacij. Jugoslovanske ljudske armade, delovnih kolektivov in drugih. S tem je bil končan- slavnostni del kongresa.
Tudi drugi dan kongresa se navdušeno ploskanje ob prihodu tovariša Tita in članov polilbiroja CK KPJ v dvorano, kar ni bolelo poleči. Maršal
Tiito je delegatom in tujim gostom prisrčno odzdravljal. Drugemu dnevu dela kongresa je predsedoval tov. Djuro Puear-Stari. Toč.no ob 8.10 uri ie stopil, navdušeno pozdravljen, na govorniški oder maršal Tito. V svojem. nad 100 strani obsogajočem referatu »Borba komunistov Jugoslavije za socialistično demokracijo«, je podal popolen pregled mednarodnega in notranje političnega položaja in nakazal perspektive za bodoči razvoj socialistične demokracije v Jugoslaviji. Maršal Tito je končal svoje poročilo, ki je trajalo polnih pet ur in pol oh 13,15. Po referatu so delegati in gostje ponovno priredili maršalu Tito dolgotrajne ovaei-je. nato pa so pozdravile kongres številne delegacije delovnih kolektivov.
V popoldanskem nadaljevanju je verifikaeijska komisija objavila, da prisostvuje kongresu 2.022 delegatov. 1 1 delegatov pa je upravičeno odsotnih. Od izvoljenih delegatov jc 015 delavcev, 382 kmetov, 422 intelektualcev, 105 nameščencev, 17 študentov in 31 raznih dni gib poklicev. Povprečni partijski staž delegatov je 11 let, I mesce in 28 dni.
Poročile generalnega sekretarja CK KPJ ' tov. Tita na vi. kongresu prinašamo v :..: : posefini prilogi : ;
re biti socialistični element, če se to nadaljuje po začetnem obdobju socialistične izgradnje.
V	dopoldanskem delu kongresa je govoril tudi tov. Ivan Regent, ki se je dotaknil zlasti tirižaškega vprašanja ter vprašanja odnosov med FLRJ in Italijo. Poudaril jc, da Italija ne kaže niti najmanj dobre volje, da bi se odnosi med njo in Jugoslavijo uspešno uredili. Navedel jc. da skušajo zakriti svoje imperialistične zahteve po Trstu, Reki, Zadrti in Dalmaciji z obtožbami, češ da jugoslovanska vlada preganja Italijane v coni B. Glede najnovejših izgredov in izzivanj v Trstu in Sredipolju je tov. Regent dejal: »Ce smo i metli leta 1920 v Trstu enega Giiinlo, ki je za-žgal Narodni dom, jih imamo danes mnogo, kajti danes v Trstu in Italiji skoraj ni politične stranke in gibanja. ki hi se uprlo divjanju italijanskih šovinistov proti tržaškim Slovencem (.
V	popoldanskem nadaljevanju šestega kongresa jc imel najvažnejši govor zunanji minister vlade FLRJ
Edvard Kardelj, ki je govoril predvsem o vprašanjih mednarodne politike. Ko je zanikal zmotno teorijo, po kateri hi bila politika Sovjetske zvezi jeakoionarna samo v odu isih do Jugoslavije, na drugih področjih pa bi bili napredna, je tov. Kardelj analiziral sovjetsko politiko od leta 1939, k, je Moskva paktirala 3 Hitlerjem, da bi se zagotovilo hegemonijo nad delom sveta, nato pa je navedel faze postopnega naraščanja sovjetskih imperialističnih teženj.
Pojasnil je. zadržanje Kremlja do korejske vojne, do nemškega vprašanja, do kolonialnih držav in do vprašanja gospodarske pomoči zaostalim državam in poudaril, di se sovjetska politika kaže povsod n svC'tu enako rfesivna in hegemn-nisitlčna. Ta politika predstavlja največjo in najbolj neposicdno nevarnost zi mir iti zadržuje s svojim delovanjem žarišči agiesije in vse elemente imperialističnega he.gemoni-z>ma.
Tov. Kardelj je nato zavrnil slali-mistično tezo o protislovju med zn-(Nadaljevanje na 2. strnili)
nas vodi KPJ, da bomo dosegli skupaj z ostalimi narodi Jugoslavije cilj vseli naših stremljenj — socializem.«
iKo je govoril o izbruhih Italijan skih oblastnikov, je med drugim de-jal:
»Kot ranjena zver, ki jih jc nekoč že dobila s trdo pestjo, besnijo in divjajo, žalijo in psujejo. en d ar svojih umazanih krciniplljcv le. ne upajo in se ne bodo nikoli upali stegniti tja, odkoder so nekoč že bežali, dokler bo ena sama partizanska pest čuvala to. kar je plod težkih žrtev.«
V italijanščini je govoril zbrani množici, ki jc od časa do časa pritrjevala s ploskanjem in vzkliki tovariš Marto Abram. Ob zaključku ma-
nifestacije je bila prebrana pozi I ravna brzojavka, naslovljena VI. kongresu KPJ v Zagreb, kf so jo navzoči odobrili s ploskanjem.
Večja predvolivna zborovanja so bila v teh dneh tudi po vaseh in mestih koprskega okraja. Tako je bilo v Piranu na takem zborovanju navzočih nad 1500 ljudi, dalje v Dekanih, v Šmarjah, v Krkaveih. v Ser-gaših in po delovnih kolektivih tovarn. Z vseh zborovanj so poslali pozdravne resolucije VI. kongresu KPJ v Zagreb in odločno obsodili predstavnike današnje uradne Italije, ki mirno gledajo na porajajoči se fašizem in celo podpirajo izbruhe sovraštva proti novi socialistični Jugoslaviji.
miO VI. KONGRESA KP J Tarifni pravilniki
m stvarnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
padnimi kilami in poudaril, da tn protislovja ,-ieer obstajajo, a delujejo v drugačnem smislu, in kljuli vsemu temu delajo za ohranitev miru. Ta protislovja preprečujejo agresivno vojno Zahoda proti Sovjetski /.vezi, niso pa tako močna, da l»i mogla razbiti enotnost zahodnih kapitalističnih držav v odporu proti morebitnim sovjetskim agresivnim mahinaeijani.
Glede položaja na Koreji je Kardelj dajal, da je posledica sovjetske politike, ki s krvjo korejskega in kitajskega ljudstva in s kitajskimi materialnimi sredstvi, drži Kitajsko v položaju politične in gospodarske odvisnosti. Glede nemškega vprašanja Pa je jugoslovanski zunanji minister zatrdil, da je treba nemškemu ljudstvu priznali pravico enakopravnosti in mu nudili v-o nnmoj za razvoj njegovih demokratičnih sil, ki l)odo edine lahko ovira za ponovni pojav fašizma in niiliariztna.
V nadaljevanju svojega govora je tov. Kardelj potrdil dosedanje stališče Jugoslavije do regionalnih paktov in je poudaril, da bo Jugvslavija še naprej odklanjala pristop k takim paktom. Dodal pa je, da bo tako stališče vendarle spremenila, če se bo mednarodni položaj še naprej zaostroval. in če bi nevarnost z>a njeno neodvisnost postala akutna. Kardelj je nadalje še poudaril, da bo Jugoslavija sodelovala v vsakomer, ki bo spoštoval načela enakopravnosti, nev-mešavanja v njene notranje zadeve in njeno neodvisnost v njeni zunanji politiki. Mi želimo — je zaključil tov. Kardelj — ostati gospodarji svoje usode tako v mednarodnih odnosih kot v notranje političnem in socialističnem razvoju. Meje našega sodelovanja so točno določene. Jugoslovanski narodi ne bodo nikdar sodelovali v agresivni vojni. Zaradi tega se naše mednarodno sodelovanje laliko razvija samo v mejah zagotovitve mednarodne varnosti, ito je miru.«
Po govoru tovariša Kardelja so posegli v diskusijo številni delegati.
V tržaških zapouh je še danes s'-: v vina 22 bivš'h borcev Jugoslovanske armade in oseb, ki so polagale jugoslovanskim enotam pri čiščenju tržaškega področja cd naci-jašističnih tolp in vohunov v aprilu in maju 1.945 leta. Pred tremi leti so proglasili amrtestijo za vsa dejanja, izvršena v času vojnih operacij, toda te osebe so nalašč izločili iz seznama. V poštev za amnestijo pa je prišlo nad 250 bivših pripadnikov fašističnih enot, ki so danes vsi na svobodi.
Pred tremi leti je ržaško sodišče, ki dela po navodilih rimskega kasači jskega sodišča in se ravna po iredentističnih načelih, obsodilo na 20 let ječe tudi partizana Albina Grudna-Bliska in Danila Pertota. češ da sta 3 maja 1945 likvidirala Italijana Morandinija, ki je bil zaposlen v nekem kamnolomu v bližini Trsta. Na sodišču ni bilo povedano, da je bil Morandini znan fašist, ki je vzdrževal zveze z enotami X. MAS-ter jim sporočal \-nena partizanskih družin v vaseh okrog Trsta. Malo pozneje sta bila oba partizana, ki so jima sodili v odsotnosti, vpisana po čudnem naključju v seznam oseb predvidenih za amnestijo. ki jima je bila tudi priznana.
Ker pa je tržaško porotno sodišče v maju tega leta ugotovilo, da je šlo za partizana, ne pa za fašista, je s pomočjo rimskega kasa-cijskega sodišča, ki ne bi smelo i-meti v Trstu nikakršne pristojnosti, uprizorilo proti Albinu Grudnu-Dlisku in Danilu Pertotu novo razpravo. Razprava je bila pred dvema mesecema. Iredentistično sodišče je na tej razpravi obsodilo omenjena partizana na dosmrtno ječo.
Ta postopek je povzročil v jugoslovanskem javnem mnenju veliko razburjenja. Mirovna ¡x>godba namreč jasno predvideva, da vsa dejanja, izvršena v času vojnih operacij od strani pripadnikov ali pa e-not zavezniške vojske 7ie pridejo v poštev zi morebitne sodne postopke. In fašist Morandini je bi! kaznovan s smrtjo 3. maja 1045 leta, to je v času, ko so se na tržaškem še uedno razvija'e vojaške operacije. Iz tega se da sk'epati, da je nezakonita obsodba tržaškega sodišča ne samo odrez fašističnega
med njimi tudi predsednik vlade LR Srbije Peter Stambolie.
\ sredo dopoldne je v diskusiji govoril član Politbiroja Centralnega komiteja Milovan Djiliis. Med drugim je dejal, da je nujno potrebna diskusija o programu Komunistične partije Jugoslavije. Program, ki je bil sprejet na potem kongresu, je prehitro zastarel. Birokratski vlasto-držoi iz Moskve so nas s svojo osva-jalno politiko in birokratsko prakso prisilili, da ne soglašamo več s tem programom. Toda če skozi diskusijo pogledamo v pravi luči na ta program. vidimo, da ga nihče ni ukinil, marveč ga je poteptala borba skupaj z vsem i tistimi iluzijami revolucionarjev, ki smo jih gojili do Sovjetske zveze in njenih voditeljev ter do njihove teorije in prakse izgradnje socializma. Številni ljudje so videli, kaj se je in kaj se še dogaja v Sovjetski zvezi, toda raznih negativnosti niso monli do kraja objasniti, ker to ni bilo mogoče brez prakse in odkrivanj bistva Sovjetske zveze v množični praksi borbe in socialistične izgradnje, kakršna je pripadala našemu delavskemu razredu in njenemu revolucionarnemu gibanju.
•Naš program, sprejet na petem kongresu, je nadaljeval tovariš Dji-las. vsebuje takratno idejno stanje v naši partiji. Odraža še vedno globok vpliv sovjetske teorije, ki ni bila še dovolj preizkušena v praksi, v ognju borbe za socializem. Vendar je pro-«ram v celoti hitro zastarel, ker se ie tudi naša stvarnost hitro razvijala. Ni nam treba biti žal za iluzijami, ki smo si jih delali pri sprejemanju takratnega programa, ker so bile »iluzije« revolueioname partije, partije s častnimi revolucionarnimi pobudami. Vendar pa so v tem pregretimi še vedno nekatera načela pravilna, predvsem vera v socialistične sile in težnje komunistične partije Jugoslavije, da ne izziva spora s Sovjetsko zvezo. Na to moramo biti ponosni.
NaŠ novi program bo moral zajeti temeljne in bistvena vprašanja ter
maščevanja proti partizanoma Albinu Grudnu-Blisku in Danilu Pertotu, temveč tudi žalitev Jugoslovanske armade, ki se je borila ramo ob rami z zavezniškimi armadami.
Pri tej zadevi pa je prišlo do značilnega odkritja, ki popolnoma raz-krinkuje nezaslišano postopanje tržaškega sodišča. Neki novinar jugoslovanske cone STO je izvedel za Maria Coka iz Lonjerja. ki točno ve, da partizana Albin Gruden in Danilo Pertot sploh nista bila soudeležena pri ,usmrtitvi fašista Mo-randija, zato je odšel k njemu na dom. Mario Cok mu je podal izjavo, v kateri je rekel, da »Albin Gruden in Danilo Pertot nista msg-la usmrtiti Morandinija. ker ga sploh nista poznala in nista bila soudeležena pri Morandinijevi aretaciji, ker sta bila od trenutka, ko je Morandinija aretirala skupina jugoslovanskih vojakov do njegovega izginotja, stalno z njim.« Coka je 3. maja 1945 leta namreč aretirala mala skupina partizanov, v kateri je bil tudi Albin Gruden-Blisk ter ga prepeljala v Sv. Ivansko kasarno v Trst. Tu se )e dokazalo, da ni za ničesar kriv in so ga na razbremenilno izjavo Danila Pertota izpustili. Res da je skupina med potjo iz Lonjerja v Trst opazi'a Morandinija v skupini jugoslovanskih vojakov, toda Albin Gruden-Blisk je ostal še naprej v avtomobi u, s katerim so peljali Coka v tržaško kasarjio. Pertota pa sploh zraven ni bilo.
To važno pričo tržaško iredentistično sodišče ni zaslišalo na ponov-vni razpravi, čeprav je žanjo vedelo in to zaradi tega, ker bi se s tem podrla vsa montirana stavba procesa. Jasno je torej, da gre za nezaslišano >špekulacijo, ki bi ji morala slediti postavitev celotnega tržaškega sodišča na zatožno klop.
Pri stvari pa je obsojanja vredno predvs^n pasivno stališče anglo-ameriške vojaške uprave, ki dopušča, dri se tudi sodne dvorane izrablja za fašistična maščevanja. Ta sodni škandal ne more delati časti tržaškemu sodstvu in italijanskim sodnim oblastem, ki ga vodijo, kakor tudi ?ie anglo-ameriškemu u-p-av'janju v Trstu.
smeri razvoja tako v ostalem svetu, kakor tudi pri nas. Ne bo se spuščal v praktične neposredne in organizacijske podrobnosti, marveč bo predvsem ideolloikti, ptrlogramski dokument.
Naš novi program mora biti povod c.a kritiko nečesa, ki se samozvan prikazuje kot socializem, kot taktika socializma in marksizma, v resnici pa ni od marksizma in leninizma v njem ničesar. Tak je na primer Stalinov program, ki so ga sprejeli na zadnjem kongresu sovjetske partije. V našem programu mora biti razvidna razlika od njihovega, mora biti razvidna praksa ene in druge države. Pozitivna in stvarna osnova našega programa mora biti Marxov nauk ter analiza mednarodnega in našega razvoja ter poti naše države in človeštva v socializem in komunizem. Brez tega pozitivnega temelja naš bodoči program ne bi mogel biti učinkovit in stvaren. Naš bodoči program bi moral vsebovali dve bistveni potezi: kritiko birokratizma in državnega kapitalizma ter kritiko Iniržo-razne demokracije.
^ dopoldanskem delu kongresa je skušal bivši delegat, generalni sekretar vlade FLR Jugoslavije Ljubodrag Djurič klevetali nekatere prisotne delegate z navajanjem osebnih zadev. Na njegov poskus, da bi moralno kompromitiral kongres in Partijo. so delegati odločno nastopili in •zahtevali njegovo izključitev. Splošno ogorčenje ob Dj urice vem izzivalnem nastopu, za katerim se skriva, kakor je dejal tov. Tito roka sovražnega kominfonnovca, se je spremenilo v mogočno manifestacijo prevr-ženosti našemu partijskemu vodstvu.
A dopoldanskem delu kongresa je govoril tudi generalni polkovnik Kost j (i ftadj, ki je obravnaval vzroke. zakaj Jugoslavija še ni mogla vzpostaviti z Italijo zadovoljivih odnosov ter poudaril, da do tega ni prišlo predvsem zaradi močne proti-jugoslovanske gonje, ki jo že delj časa vodijo v Italiji vse politične stranke od fašistične do kominformi-stične.
^ popoldanskem zasedanju so med drugim govorili predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko, general JLA Vojn Kovačevič, član Politbiroja CK KPII Marko Iielinič in član Politbiroja CK KPJ Moša Pijade, ki je prikazal nekatere ideološke strani predloga o spremembi naziva Komunistične partije in obravnaval novi ustavni zakonski predlog.
Ob zaključku redakcije kongres še traja in bomo najvažnejše dogodke in sklepe s kongresa prinesli v naslednji številki.
^ soboto je bila vsa-Postojna v prazničnem razpoloženju. Na bližnjem letališču v Rakitniku je gene-ralmajor Gaževie, komisar korpusa, sprejemal raport postrojenih enot, nato pa je vojakom spregovoril s slavnostne tribune. Poudaril je velike naloge, ki stoje danes pred celotno divizijo — v pogojih mirne graditve. ki pa enote ne sme uspavati marveč zahteva od nje neprestano budnost. zlasti še. ker se nahaja na tako izpostavljenem mestu. Položil je na srce vojakom, naj se uče na svetlih zgledih svojih predhodnikov, ki so skozi težke borbe v vojnih letih položili tudi svoja življenja za svobodo. Naše vodstvo tudi danes zaupa
2e drugi mesec delavski kolektivi gospodarskih podjetij na Koprskem pripravljajo in obravnavajo predpise in postavke tarifnih pra-viliknv. 'Nekateri od njih so prišli d ) za njih nerešljivih te av, ter so prosili (pomoči od višjih forumov. Na skupnem pretresanju so se na-videz.ni problemi 'sprostili.
Odgovorni de.'avski sveti, sindikalne podružnice in direktorji niso delali v vseh podjetjih z isto vnemo in odgovornost jo. Morda jih je odvedel na stransko pot odlašanja rok, ¡ki ni bil kratek Dobronamerni sklep: »Bonn pa jutri naredili«, seje ponavljal. Tako so minili tedni. m"sec, drugi. Mednem so se pojavile nove naloge, poleg vsakodnevnih.
Drugi so zopet prišli do nepričakovanega zaključka. da je sestava tarifnega pravilnika samo formalna obveznost. To se vidi v .izredno malomarni in nepopolni sestavi predloga. Nekaj spisanih strani, z •nepopolno vsebino i.n staviti, s črtanimi besedami in številkami, brez ¡jasnosti, brez oblike. Nekaterim podjetjem so .taki predlogi že drugič zavrnjeni. C? predstavniki takih podjetij v časopisu preberejo nekaj vrstic graje, ki bo normalno tmorala imeli pozitivne posledice za podjetje in skupnost, na tako kritiko nepravilno reagirajo in jo smatrajo kot osebno animoznost proti podjelju. Mišljenja sem, da iv potrebno objaviti imena oseb in podjetij, ki imajo itako odnose. Napake se še vedno lahko popravijo.
Ob 'tej priliki moram omeniti, da je dobro izde'an 'in že potrjen tarifni pravilnik nekega podjetja, v katerem nima niti en član delavnega kolektiva popolne srednje šole. Pravilnik je izdelan popolnoma brez tuje pomoči in je celo svojevrstno pozitivno originalen.
Prisostvovali smo t,udi razpravam upravnega odbora, kjer je predsednik bral predlog tarifnega pravilnika. ostali člani so pa kimali, kakor da bere poročilo hidrometereo-loške postaje o jesenskih padavinah. Kazalo je kot. da se nihče ne zaveda, da sami postavljajo življenjski okvir svojega podjetja, kroje svoj »lastni 'žep in poslavljajo standard njihove družine.
Nerazumljivo nam je bilo in se <o ¡tudi ne da razumeti, da je neko podjetje predvidelo za vsakega petega člana kolektiva dodatek za odgovornost. Celo v sporednem sektorju dejavnosti, kjer sta zaposlena dva uslužbenca (lahko bi vsa dela opravljal samo eden), je predviden za »šefa« in njegovega pomoč-
diviziji, da bo znala izpolniti svojo nalogo, kot ji je zaupalo v težkih dneh ljudske revolucije, ko je izpolnjevala tudi najtežje naloge.
Med gosti ie bil tudi komandant Vojaške uprave JLA Jugoslovanske cone Trsta polkovnik Miloš Stama-tovič. Na splošno željo je tik pred odhodom na kongres v Zagreb spregovoril zbranemu komandnemu kadru o situaciji o zveri z najnovejšo italijansko mahinacijo, ko De Gaspe-ri zahteva celotno cono B in se tozadevno obrača celo na mednarodno sodišče v Ilaagu.
Tovariš Tito se slavnosti ni mogel udeležiti in je diviziji poslal svoje iskrene čestitke.	Brho
i
nika dodatek ea odgovornost. Industrijska p djetja. s 100 do 500 člani kolektiva, so pa predvidela od 2 do največ o mesj z dodatki za odgovornost.
V ri'-ke>m drugem podjetju smo vprašali direktorja, kako napreduje delo za pravilnik. »To vam bo pa povedal predsednik dravskega sveta«, nam je odgovoril. Ker predsednik trenutno ni bil v podjetju, nam je član delavskega sveta ljubeznivo sporočil, da nijm bo vse podatke dal šef račun iv.-dstva. Skoraj sem prepričan, da ne boste zadeli odgovora šefa računovodstva, tudi mi smo bili veselo presenečeni, namreč. odgovoril nam je: »Za ta pojasnila se pa morate obrniti na tovariša direktorja«.
Morda se nekaterim ljudem zdi zelo posrečeno, če se za celo vrsto del v podjetju predpiše ista plača. Tak način je posebn i praktičen za obračun plač in izplačila, Ne morete si misliti, koliko 'ta iznajdba prihrani časa v administraciji in računovodstvu. Imamo primer podjetja, kjer direktor in štirje us'užbenci imaijo samo tri različna zneska plač. ostalih 25 članov kolektiva pa so razvrščeni v dve .skupini, Vsaka skupina ima predviden znesek za vse, trorej skupno za ves kolektiv 5 raznih plač. Nekateri temu pravijo u ravnil ovk a. drugi so isto krstili z pojmom »gleichsschaltung«. maja skromna definicija je pa — zločin. Kako naj se pa drugače definira odvzemamnje pravice delavnemu človeku, da za .svoje opravljeno delo, vložen itmid. pokazano sposobnost in kvalifikacijo ne dobi pravične nagrade?
Podoben je primer v podjetju, kijer med šoferjem in šoferjem-me-hanikc.m niso bistveno razliko izrazili z višino osnovne plače. Kako bi izgledalo z druge strani, če bi kapetan brodiča nosilnosti 10 ton imel isio plačo kot kapetan na pre-kooceanski ladji?
Kakšna naloga je pravzaprav bila postavljena delavnim kolektivom odnosno delavskim svetom? Po že prediskutirani zmogljivosti podjetja in stvarnim poslovanjem podjetja, odrediti delovna mesta, resnično potrebna za predvideno poslovanje, za ista mesita odrediti delokrog in kvalifikacije potrebne za zasedbo, ter odgovarjajočo plačo. Vsa mesta razporediti v štiri osnovne grupe delavcev: visokokvalificirani, kvalificirani, ipolkvalificirani in nekvalificirani in na koncu sestaviti pravni del, v katerem razložiti in utrditi pravice in dolžnosti kolektiva in posameznikov.
Podjetjem so pravočasno bili na razpolago vsi potrebni predpisi, nekajkrat so bili s predstavniki podjetij prediskutirana osnovna načela, ki se morajo upoštevati pri sesta-bi tarifnega .pravilnika, sporočene so bile povprečne arientativne plače po panogah poslovanja. Poleg tega iso podjetja imela v svoji dokumentaciji plaoni fond v letošnjem letu in pa že izvršeno realizacijo. Vse te točke pa niso bile striktno obvezne. Podjetje jih je lahko u-porabljajo, da bi končna slika odnosno predlog bil čim bolj realen. Pa se še vedno dobe modrijani, ki se v.tapljajo v morju probletmov, v resnici pa škodujejo podjetju in posameznikom. kar gotovo ni v interesu skupnosti. Ne nameravam disku-tirati o vzrokih. Naj bo nevednost, nesposobnost, malomarnost ali pa kaj drugega, na vsak način so taki primeri obsojanja vredni. Tem prej. ker večjih težav ni. za vsako nejasnost se pa na odgovornem mestu dobe pohrebna pojasnila. Moram pa podčrtat i tudi to, da so z odgovornega mesta nekaterim podjetjem bila poslana navodila, obrazložitve in predlogi, ki pa niso bili, proti interesom samega podjetja, upoštevani.
Napačno bi pa bilo mišljenje, da so redki primeri, kjer so kolektivi in posamezniki zaslužili vsako pohvalo. V celoti igledano so na prvem mestu naši gostinci. Razume se v izdelavi tarifnih pravilnikov. Gostinstvo je na prvem mestu glede števila izdelanih pravilnikov v odnosu na število obratov, v teksttt in postavkah se čuti visoka zavednost in realnost, pa tudi vsebina in oblika jim dela čast. _ Naša želja je pa, da bi v kratkem lahko pihvalno pisali o vseh naših delovnih kolektivih.
Ing. Joško Simončii
v/
Škandal v tržaškem sodstvu
©©gci^ gOccj^uijoGi] let
tzrssol in Bdßm^mwB p nt Hem S
Četrtega novembru 191S letu. torej pred tri in tridesetimi leti so Italijani bersaljeri, alpinci, karabinjeri in kveslurini osvobodili Slovence in Hrvate i Istri in Slovenskem Primorju izpod tisočletnega jarma in suženjstva. <ln bi nam prinesli rimsko kulturo in civilizacijo ter ustvarili z nami ncrazdružno brastvo in enotnost, kakršne svet do tedaj še ni videl in kakršno je zmožna uresničiti samo tista kultura, ki ima za seboj dva-tisočletna izkustva.
Bratje z juga so se takoj po osvoboditvi naših krajev temeljilo pripravili. da bi odstranili vso tisto navlako. ki se jo nabrala v stoletjih na našem živem telesu. Se pred prihodom največjega zaščitnika Slovencev in Hrvatov. Mussolinija, so poskrbeli njegovi zvesti »camerati«. da je zginila iz središča Trsta tista sramota, ki so jo klicali za »Narodni doni«; prav tako so napravili tudi v Pulju. Potem se je začelo s čiščenjem po vsej Istri in Primorju. tako da je že precej tega barbarskega zginilo s površja osvobojene zemlje, ko je prevzel v Italiji oblast od boga poslani Duče.
Mussolini je v svoji neizmerni ljubezni do Sloveneecv pohitel zbrisati še tiste ostanke suženjske preteklosti. katerih ni uspelo v kratlcom razdobju »liberalnima vladam pred njim. Največjo oviro za nerazdruže-no bratstvo in enotnost sla brez dvoma predstavljala slovenski in hrvatski jezik, ki so nam ga v prejšnjih stoletjih vsilili tuji gospodarji in ki sta na vsak način bila rak-rana na našem osvobojenem telesu. Kajti popolno bralstvo bi bilo nemogoče uresničiti, če ne bi vsi govorili z istim srcem in z istim jezikom, ki ga je. sam bog uduhnil italijanskemu ljudstvu in ki mu je najbolj pri srcu.
Tako so zginile vse slovenske in hrvatske šole skupaj z učitelji in profesorji, odstranjeni so bili vsi na-
pisi na križpoljili in v, uradih, pevski zbori so obmolknili, prosvetna društva so bila likvidirana. Imperij je po tisočletjih spet triumfiral in naše ljudstvo je bilo presrečno, da je sestavni del tako velikega naroda, ki mu je božje poslanstvo namenilo v bližnji, bodočnosti še velike naloge, da ponese bakljo katoliške kulture med barbarske narode Vzhodna Evrope in tudi Afrike,
Dogodilo se je res, da so se tu pa lam nekateri puntali, ker niso v svoji zaostalosti dojeli veličine lega poslanstva. zato jih je pa doletela pravična kazen rimsko-katoliške. juslice, ki ne trpi nobenega madeža na svojem čistem in' vzvišenem telesu.
Toda božja pola so nedoumljiva. Svojeqa zvestega služabnika Dučeja je. bog postavil pred preveliko izkušnjo, ko mu je zaupal nalogo, da pokori barbarska plemena po širnem Vzhodu. J svojem poslanstvu ni uspel in. se je njegova dušica preselila k večnemu prestolu, a Slovenci in Hrvati v Istri in Slove.nsl.ehl Primorju so spel utonili v strahovit mrak bar-ba rstva. Barbarski slovenski in hrvatski jezik je zopet preplavil deželo, vtihotapil se je. skoraj v vsako hišo. v šolo, v urade, pevski zbori spet kužijo nekdanji rimski in italski zrak s svojimi barbarskimi pesmimi, narodni domovi so v kratkem času zrastli kot gobe po dežju. Razrušeno je bratstvo in enotnost, uničena <lva-tisočletna kultura — skratka — bog je neizmerno kaznoval, naše ljudstvo, ker je v zadnji preizkušnji raje sledilo tistim, ki so mu odrekli pokorščino. kakor pa neomadeževanemu odposlancu v tej solzni dolini, velikemu Duče ju.
Rešilo se jih je le malo, kakor da so bili vkrcani na Noetovi barki. In ti so danes srečni. To so goriški in beneški Slovenci. Srečni so, dri jih še vedno oplaja dvatisočletna kultura, da jih greje toplo zimsko in ilalsko
sonce, da se ne morejo izražali v barbarskem jeziku, niti v šoli niti v uradih, da nimajo tistih prosvetnih in pevskih društev, ki ovirajo kulturam ljudstvu razvoj v višja bitja, kakor se to dogaja njihovim bratom, na drugi strani Soče ,kjer so jim izobčenci in nepokorneži. celo prepustili vso oblast v roke in si vladajo, kakor sami. znajo.
Za Dučejem sta bog in Vatikan milostno poslala Italiji novega mesijo, De Gasperija, ki je te dni obiskal Gorico, kjer je. še enkrat dejal Slovencem v Italiji, da lahko zahvalijo boga, ker živijo tostran barbarske meje. Obenem je želel, da bi tudi llaliani, ki so ostali onstran Soče, uživali enake pravice, kakor jih uživa slovenska manjšina v Italiji.
To so res besede mesije, katerim ne moremo nič dodati in ki. so tako smešne, kakor je ironična vsa ta povesi. kako je naše. ljudstvo živelo v najmračnejši dobi. svoje zgodovine pod imperialistično Italijo.
IV" n Bližnjem vzhodu jc po sklepu OZN po vojni doseglo v Palestini niomstično svetovno . ¡ribanje uresničitev svoje stare zamisli ¡11 željo /a kale.ro sc jc cionizem lep čas Lor.il. ustanovljena ¡c bula samostojna država Izrael, ki je poslala domovina in oilj Judov z vseh koncev sveta.
Iz dogodkov zadnjih let vemo. da jc ustanovitev Izraela naletela na hud odpor arabskih držav, ki so takoj po ustanovitvi čelo intervenirale z oboroženimi silami in že je vse kazalo, da se bo komaj ustanovljena država zadušila v krvi težkih borb. Tedaj so v spor po;oglii Združeni narodi s posebno komisijo, ki jo je sprva vodil švedski grof Bcrnadotte (ki jc padel kot. žrtev svojega mirovnega poslanstva), z;i njim pa ameriški črnec Buiiieh, ki je uspel ustaviti prelivanje krvi in zato svoje dejanje zaslužil mirovno Nobelovo nagrado. Orožje jc utihnilo in izraelska država se jc lotila reševanja neštetih perečih problemov.
Vsa vprašanja, ki jih mora danes Izrael reševati, bi lahko razdelili v
Eisenhower - predsednik Združenih držav Amerike
Četrtega novembra so bile v Zdrn-žcanih državah Amerike dolgo pričakovane predsedniške volitve, za kalinih rezultat se ie zanimal ves svet. Kakor smo že v naših prejšnjih številkah omenjali, ie bilo težko pred-videvnji zmago prvega ali drugega kandidata, vendar jc svetovno javno mnenje zlasti v Evropi bilo nekako prepričano, da bo kljub težki borbi zmagal domokrnit |ki kandidat Slc-venson. Ko sc je pa v sredo zjutraj zvedelo, da Eisenhowcr votli po vsej državi s precejšnjo razliko glasov in da je okrog poldneva že ta razlika
ke tako, kakor zahteva vodstvo stranke na čelu s senatorjem Taf-toni. Mac Arthur jem in drugimi izo-laeionisli. To je glavno, kar zanima ves svet, zlasti pa Zapadno Evropo, ki jo tesno povezana ne samo politično temveč tudi gospodarsko in vo-ja.-ko z Združenimi državami Amerike. Kakor je znano, je temu tesnemu sodelovanju med Zapadno Evropo in Ameriko botrovala demokratska ■stranka, ki je bila dvajset let na oblasti v Ameriki. Mogoče bo pa Eisenhower prekršil strankarsko disciplino in vodil ameriško zunanjo in notranjo politiko, naslanjajoč se *na sedanjo stvarnost in na potrebe, ki jih narekuje napetost v svetu.
Tako lahko imenujemo napove dane i/iaMjarorlke iredentistične manifestacije za praznovanje spomina na »csvofbori-iitev« iz leía 1918.
Ves pretekli teden so v tržaškem italijanskem nacionalističnem tisku napovedovali »velike slavnosfi za 3. in 4. november«. Škof Santin je celo sv. Jusita častil dan prej, da bi bil za 3. prosi in seveda, da ne bi z veliko mašo oviral polnošlevilne udelei.be na javnih manifestacijah po tržaških ulicah.
Pri conskem predsedniku je bil ustanovljen poseben odbor, sestavljen iz voditeljev italijanske ireden-te, med katerimi je bil tudi 'bivši nacistični župan in ustanovitelj ko-1 afboracionia! ičnih edinic Guardia Cívica odvetnik Pagmini.
Znana šovinistična organizacija Lega Nazionale pa je imela nalogo, da organizira v ItasTju manifestacije, ki naj 'bodo izraz »italijanstva« Trsta in »želje« Tržačanov za priključitev k Iitaliji. Vise italijanska ire-denitiisilične streejke. župan Barloli. conski predsednik .Palufan, škof San'tin in številne druge tržaške i-redeKfiafcične oseibnoaLi, ki so prav za prav moralni voditelji Lege Nazionale ;so se strinjali s .tem, da prevzame vodstvo viseh šovinističnih manifestacij v teh dneh v Tr.atu Loga Nazionale, ki je v rekah fašistov MSI.	i
Tako se je zgodilo, da so fašisti za to pnilclžncisit poklicali iz Italije razne fašistične voditelje, med katerimi tudi vojne.ga zločinca Valeria Bcrgheseja, ki je bil do ¡konca
znašala kar 5 milijonov glasov, je bilo popolnoma jasno, da jc Eisenlio-lvcr zmagal1 z veliko večino.
V ugibanjih o izidu volitev, ko je flrajala še predvolilna kampanja, so v glavnem opazovalci ameriških razmer p o« d a rj ali, da bo prvi ali drugi kandidat zmagal edino, ec si bo znal pridobita glasove politično neopredeljenih državljanov; ker se jc za razmerje čvrstih pristašev demokratske in republikanske stranke žc iprcj vedelo. Sedaj lahko ugotovimo, da so neopredeljeni Američani pripeljali Eč enhowcnja na predsedniški stolček.
Seveda ne bo Eisonhove.r vladal iz Bele hiše po željah teh politično neopredeljenih volivcev. Veliko vpra-šacije je sedaj, če bo Einseuhower Iz-vana.l v svoji notranji in zunanji politiki program republikanske slrau-
Zaradii ameriških predsedniških volitev jc delo Organ*!zaoije Združenih narodov v zadnjih dneh bilo prccej ovirano. Le v posameznih odborih so razpravljali o stvareh, ki so bile že prej postavljena na dnevni red. Pričakujejo, da bo prišlo do bolj ži-vahne debate po ameriških volitvah, ko bosta prišla v New York še angleški zunanji minister Eden in francoski minister Schumann.
V političnem odboru so ves teden še vedno razpravljali o korejskem vprašanju, zlasti so sc sukali okrog vprašanja vojnih ujetnikov, o katerem se v Pan Mun Jomu nikakor niso mogli sporazumeti. V ponedeljek jc mehiška delcgaeija predložila nov formalni predlog glede korejskih ujetnikov. Ta predlog predvideva, da bi se s prenehanjem sovražnosti vsi ujetniki, ki se nameravajo vrniti v domovino, takoj Izmenjali. Noben ujetnik se ne sme s silo, odgnati domov. Tiste pa, ki se nočejo vrnili, bodo poslali v države, kii so jih pripravljene sprejeti.
Upravni odbor OZN jc pa sprejel jugoslovansko resoluoijo, s katero se daje predlog kodiliikaeije pravic diplomatskega statusa in imunitete diplomatskih zastopnikov. Proti so glasovali samo delegatu sovjetskega bloka. Sovjetski! zunanji minister ie označil jugoslovansko resolucijo kot zahrbtno, toda vodja jugoslovanske de-
legacije Vlahovlč je takoj odgovoril, da Sovjetska zveza s tem, da jc glasovala proti jugoslovanski resoluciji, dokazuje, da se noče odreči kršenju mednarodnih predpisov zaradi svoje napadalne politike proti Jugoslaviji. Dnda.l je, da zahrbtnost in bojazljivost ni bila nikoli lastnost Jugoslovanov, ker so dokazali ne samo v zadnji svetovni vojni, temveč tudi v borbi proti sovjetskemu napadalnemu pri I isku.
A socialnem odboru je v ponedeljek jugoslovanski delegat Dcdijer izjavil, da so v Italiji fašistični ele-mentii vedno bolj aktivni in je opozoril odbor na fašistično nevarnost v Italiji. Razen tega je Dcdijer poudaril, da sc nc sme identificirati komunizem s Sovjetsko napadalno politiko, ker so za komunizem živeli in umirali največji geniji človeštva, današnja Sovjetska zveza pa nima nič skupnega s komunizmom, ampak nadaljuje imperialistično carsko politiko.
Skrbniški odbor je v torek proučeval priporočala posebne komisije, ki zbira Infe-nracije o nesamostojnih področjih od upravnih sil, ki so jim ta področja zainpana. Na ponedeljkovi seji jc ta odbor z veliko večino glasov potrdil osnutek resolucije o plemenskem zapostavljanju v odvisnih področjih. Od Generalne skuip-,:č':i;. žalitev,-jo. naj priporoči upravnim državam, da odpravijo diskrimi-natorske zakone in omogočijo domačinom. tla neglcde na plemensko pripadnost dobe zaposlitev v javni službi.
vojne poveljnik fašističnih edinic X. MAS. Fašlo i so 3. novembra ob dnevu prihoda v Thst jirvc italijanske ladje, ne preveč »bratsko« pre-varili svoje ireideratisitične brar.ee in so pcitem. ko so imeli v rekah vsa dovoljenja za jafina zborovanja in povorke po imeatu, izrinili iz vodilnih mest organizacije ostale »fratel-le« ter napravili vse po starem: po fašistično. •
V gledališču Rosseiiti so priredili zborovanje, ki so se ga udeležili lahko samo tisti, ki so bili na »spi-sk'U:(. Na te;,-n zborovanju je govoril (sami Va.le.rio Bo.iighese.k,! je .seveda poveličeval fašistično oavajalno vojno, sramotil jugoslovanske borce lin v,se zavezniške vojake. Vzdušje v gledališču je bilo podobno vzdušju zborovanja na■GrazianijEvem.posestvu v Aici.naz.riu in zborovanju nemških SS-ovce v v Ve-denu. kj:-r so javno nastopili preiti zaveznikom.
Prepevanje isišiatičnih pasmi in ^ igranje fašističnih himen, kakor čudi fašistični pozdravi in Vfz.kf.iki" so dali temu zborovanju in pcvcuki. ki je kasneje šla po tržaških uM-rr.h in popoldanskim cere-mo.nijsm na pomolu Sv. Karla pravi faš''Stični pečat, kot smo ga bili v Trstu vajeni videti v 25. letih fašizma,
Zaradi »iakjčnih« razlogov so v zadnjem trenutku predstavniki vseh catalih italijanskih ired.entist ionih strank odklonili udeležbo na jutranjih fašističnih manifestacijah. Popoldanske pa se je udeležil župan Bantoli in tako dal zaključnim fašističnim provckaeijam uradni pečat, Sicer je bila njegova prisotnost med odkritimi fašisti zelo v skladu z vsem, kar se danes d: gaja na tržaškem občinskem svetu, kjer se pod vodstvom Baniolija bohoti fašistični duh in rasistično sovraštvo proti vsemu, kar je slovensko.
Za 4. november pa so vsi ire-dentiati pod italijansko zaetavo organizirali »romanje« v Sredipolje, kjer je govoril v prisotnosti predsednika italijanske republike Einau-dija De Gaspari. V Sredipolju pa so dobili razgreti tržaški fašisti in ire-dentisiti novo mrzlo prho .na glavo, ker jim sedanji »kapa« ni povedal prav nič takega, kar so že več-časa pričakorvE.'i, Razen izmišljotin o preganjanja! Italijanov v coni B in poveličevanja fašistične osvajal-ne vojske, kar je bilo zelo všeč navzočim fašistom, ni povedal nič posebnega, kar bi bilo vredno omenjati.
Zadnjo polomij sido vseh mrzličnih priprav, ki bi morale redki drugi »marčni odpor«, ,so doživeli v torek popolliVie v Trsta, ker so sanjali, da bedo uvoženi »bivši bojevniki« razgrajali po mestu in dali duška tisti manifestaciji, ki so jo te dni vzorno pripravili, ki pa j J zaradi splošne brezbrižnost'.i večine prebivalstva popolnoma propadla.
Kljub vsemu pa moramo spe', u-goteiviiti, da se je v teh dneh po tržaških ulicah fašizem svobodno uveljavljal prav z dovoljenjem ZVU. ki je dolžna ščititi javni red in preprečir i vsako ohrovo zločinskega fašizma, zsito nosi veliko odgovorno".'. za oživljanje fažizma v Trstu, ker dovoljujejo, da fašistična organizacija MSI odkrito izziva T.uičane in pogreva fašistično z.!o-čir,:i!:o rasist'&10 politiko proti Slovencem.
dve skupini: notranjepolitične in zunanjepolitične. V Izraelu sta se !-.)-tili ureditve države dve veliki skupini —■ oni, ki so prišli v novo državo in se lotili praktičnega d !a za ■ureditev države ter v>ega njenesa življenja. In pa oni, ki .- i sicer ostali po raznih koncih fveta, pa so z denarjem podprli izraelsko stvar.
\ m .!,*ar jcpol!"i«*nem življenju Izraela so velikega pomena v ¡ravnem -tiri stnnje, ki skušajo dobiti vpliv na razvoj mlade države. Razumljivo. da imajo p^. amrjue politične stranke ali skupine svoje poglede i:a reševanje perečih vprašanj.
\ opoziciji pf.it; vladni koaliciji stoji predvsem »CI,mistična zveza c, ki vedno bolj sili ameriške oioniste, naj Izraelu ne pomagajo le finančno. temveč naj posežejo s svojim vplivom in ugledom tudi v notranjepolitično dogajanje. Ko je pred časom iz vladne koalicije stopila ortodoks-no-religiozna skupina, je bil sedanji predsednik izraelske vlade Ben Gurion prisiljen začeti razgovore s Cio-nistic'.io zvezo, da bi utrdil svoj položaj. Toda ta pogajanja so se raz-bija, še preden so poslala oSieielna. doni:lična zveza jc namreč tipično meščanska stranka, ki ni zahtevala za sebe le važnih ključnih ministrstev. temveč je kidi načela vprašanje svobodne konkurence med sektorjem privatnega gospodarstva ter področjem zadružnega in kolektivnega gospodarstva, ki ga podpira sc-' cialnodemo-kraCična vlada. Gospodarska politika sedanje izraelske'vlade je namreč precej ločno opredeljena z dvema komponentama: zveza sindikatov Ima sorazmerno precej vpliven položaj v Iud-.i;Irlji, kmetijstvo pa je postavljeno predvsem na za-dnržinško oonovo. Vlada si.-er mora zaradi tren-tne £vi oadar.ke situacije upoštevati iniciativo in prispevek Inozem kega privatnega kapitala, toda nikakor ni pripravljena dajati koncesij, posebno pa noče popustiti slede zadružniškega obdelovanja zemlje. ki ie pokazal.-! v Izraelu prav Iepe_ sadove. In prav glede tega je meščanska Ciocistična zveza vladi nasprotna ter si želi s pomočjo meščanskega elementa v svetovnem eic-nistiičnem gibanju pridobiti politični vpliv v Izraelu.
Ben Gurion je močna politična c-sebnost, ki jc spoznal, da mora do-^delovanje vseh pozitivnih političnih skupin, v prvi vrsti pa naprednih. Pri tem svojem delu ima opravka z nekaterimi resnimi notranjepolitičnimi težavami. Posebne skrbi mu povzroča stranka Mapam, ki jo sestavljajo močno levo usmerjeni socialisti in ki vedno bolj prihaja pod koinlnlormist.ični vpliv. Mapam skuša uveljavili prosovjotsko linijo posebno v sindikatih, med katerimi živahno nastopa z značilnimi kominform-ovskimi gesli. Toda v zadnjem času opažajo razcep v vrstah Mapama. ka,r daje bolj proste roko stranki Bena Guriona Mapaiu.
Trenulno so v Izraelu tudi zelo nevarno žarišče skupine, ki so v zadnjem ča-.i začele živahno dejavnost proti izraelski zunanji politiki. Korenine delovanja Ich skiii-in segajo v er.s, ko še nI bila organizirana izraelska država. Člani tedanjih tero-ris:.;čni!i skupin so se pridružili po-In!.eni stranki »Herath«. '
Izraelski zunanji mini-,ter. M osebe Scharc-.t pa je nedavno v svojem razgovoru z nekim inozemskim novinarjem na kratko p "kazal nekatere zunanje.;:nIie prcbb-aie Izraela. V.r_-v! v - ti je pedr. ril Izraelsko Icžnji i rpnrn-umu z ;irab-kimi drŽavami.
l~rar' ki zunanji minislcr Scharett je r-Tpričan. i';i opravlja socializem zgod .in ko pos'an tvo in da samo v okviru snrializma lahko države zgradijo pravičnejši in boljši svet. Izrael ie plodno-' snrialisllčiiih Idej ,t"-ci?'kitv:l v svoji n ivl domovini in SriaroW zatrjuje, da je bilo samo zaradi lega mogoče d i-ečl uspehe. ? katerimi ss lahko ponašajo.
Z vsem svobodoljubnim svetom vežejo Izrael tesni in prijateljski sliki ter sodelovanje. Posebno je lo sodelovanje Iskreno z ZDA in Kanado, ki sla pomagali Izraelu s svojimi posojili In ostalo pomočjo preko prvih težav. Izrael je odločno proti vsaki agresiji kjerkoli na svetu, •pro.:; zasužnjevanju držav in je pri-p ravljeii prispcvaM svoje v borbi za svobodo in proti agresiji.
— vi m.
PRED VOLITVAMI V OKRAJNE MESTNE IN OBČINSKE LJUSDKE ODBORE 1
Na Krasu mnogo razpravljajo o ljudeh, ki jih nameravalo izvoliti za predstavnike ljudske oblasti
V asSs čini Efopeir -okolica so sestavili in potrdili kan d!ti-
rBnimmn Hfi «> ■ff/m
dugtaua
^HmmiiRroiiiiinuiiiMninnmniHHMnfuiMiHiUHiiitiiuN^
VKoštaboni so odkrili spomenik padlim borcem in talcem
Volilna kampanja s« je v preteklem tednu ¿ir-ok-o razmaknila po n-^rn okraj«. Organizacija Osvobodilne fronte jn droge politične organizacije sklicujejo po vseli vaseh ožje in množično sestanke, kjer tolmačijo ljudstvu velik pome® sedanjih volitev po novih zakonih o ljudskih ottboirih, široko demokratičnost novega volilnega sistema, posebno pa velik politični pomen volitev v zbore proizvajalcev, kjer bodo proizvajalci neposredno sodelovali v organih ljudske oblasti. Posebno pažnjo posvečajo vso organizacije izbiri kandidatov 2« nove občinske ljudske odbore, ter za novi okrajni ljudski odbor. Tudi 3 sklicevanjem zborov volivcev so pričeli že skoraj v vseli občinah.
Prvi zbor volivcev so sklicali v občini Komen v volilni enoti Ivanji grad, kjer so zelo natančno pretresali predloge za kandidate, preden so se določili za končno izbiro. V Sežani se je v sredo udeležilo zbora volivcev nad 220 volivcev; v tej volilni enoti bodo izvolili S odbornikov od skupnih 25 odbornikov, ki jih bo ¿tel mestni občinski ljudski odbor Sežana. Volivci so pazljivo poslušali pojasnila predsednika občinskega LO. V diskusiji so volivci delovnemu predsedstvu stavili še mnogo vprašanj, tia katera so odborniki občinskega ljudskega odbora odgovarjali.
Za predlaganje kandidatne liste so izvolili 10 člansko kandidacijsko komisijo in še tri namestnike. Volivci so z različnimi predlogi izbrali 12 kandidatov iz vrst najboljših ljudi, •k; so že z dosedanjim delom pokazali. da imajo pri njih zaupanje. V kandidaturo so izbrali tudi dve zavedni ženi. Kandidacijska komisija, ki se je nato sestala, je iz kandidature črtala dva člana z utemeljitvijo, da ata preobremenjena z mnogimi funkcijami tako in ne bi mogla aktivno delati v novem občinskem odboru, ako bi bila izvoljena. Volivci so se s temi strinjali in potrdili kandidatno listo, ki jn je predlagala kandidacijska komisija.
Za tem se je na zboru volivcev razvila diskusija o bodočem spomeniku, ki ga v Sežani namerava postaviti organizacija ZB. Postavili ga bodo narodnemu heroju Mahniču Rudiju-Brkincu in sicer kip iz brona v naravni velikosti, ra-zen tega pa bo na spomeniku poseben kovinski odlitek posvečen vsem padlim borcem iz Sežane. Volivci so z velikim odobravanjem sprejeli to zamisel in sklenili s prostovoljnim delom sodelovati pri postavitvi spomenika. Prav tako so z odobravanjem sprejeli vest, da bodo v letu 1953 pričeli v Sežani z gradnjo telovadnega doma.
Zbori volivcev so bili v Sežanski občini do konca meseca oktobra tudi v Orleku, Povirju, Vrhovljah, Križu itd.
V občini Podgorje, najipasiiraiejši občini v Sloveniji sta bila v potek dva zbora volivcev in sicer v Podgorju in v Zazidu. V Podgorju je bi'lo prisotnih nad 50% volivcev njihove volilne enote. Pri predlaganju kandidatov za dva odbornika, ki ju bodo moKili v Podgorju izvoliti, so se oglasile trudi žene in predlagale dve kandidatinji, ker so opazile, da so nanje moški pozabili.
Podgorski volivci so na tem zboru volivcev obravnavali tudi program dela za bodoči občinski ljudski odbor Podgorje. Najpreje so obravnavali elektrifikacijo ter predlagali, naj se v Podgorju napravi javna razsvetljava v vasi. E.lekltrificirati pa je treba še vas Prapoče. Zazid in Rak-itovee. Dosedanji odborniki občin.-.kesa ljud-ke.ga odbora so ob jas-nili, da bo v bodoči program potrebno uvesti tudi popravilo vodnjakov iin vodne cisterne v Zazidu Nujna so tudi popravila ccitc Rakiitoivec — Brest in ceste od železniškega postajališča Zazid do Zazida in dalje. Na križišču cente Podganje—Črni kal
Cmoličc pa je nujno za avl o bujno. postajo napraviti primerno, zaprlo lo.po za potnike, ki morajo sedaj čakati ob vsakem vremenu na prostem. Prav tako bodo morali poskrbeti za adajrtacrijo šolskih po-
slopij v Podgorju, črnotičah in Ilaki-toveu. Najprej pa bo treba urediti šolo v Zazidu, kjer imajo pod učilnico svinjak. Popraviti bodo morali tmdi pokopališče v črnotičah. V vasi Prapoče pa jo šo vedno nerešen problem obnove požganc vasi.
Zelo živahna diskusija s_c je načela po problemu preskrbe z drvmi za kurjavo. Sedanja uredba o sečnji gozdov no dovoljuje več neodgovorno izsekoVanje gozdov. V Podgorju letos niso smeli več izsekovaiti ga-' borovih gozdov, ker je to drevo zaščiteno. Zaradi tega so razni kmetje v sikrbeh, kje si bodo pripravili ■potrebna drva za kurjavo čez zimo. Po daljši diskusiji so sklenili, da bodo za rešitev tega problema poklicali okrajnega gozdarja in logarje, da jim odmerijo parcelc za čiščenje gozdov.	1
Isti dan je bil zbor volivcev tudi v vasi Zazid, v občini Gračišče v Moražu, Kocjančičih, Gradišču, Tre-heši, Poletičih in Trseku, v občini Črni kal pa v volilnih enotah Ga-brovica, Črni kal in Bezovica. "S tem tednu bo večina zborov volivcev za sprejemanje kandidatov za občinske ljudske odbore Zaključena.
'Janko Valentineič
Mestni odbor OF Nova Gorica je priredil veliko predvolilno zborovanje in povabil tudi Borisa Kraigherja, zveznega odposlanca za goriški ckraj.sKo se je raznesla vest o prihodu tov. Kraigherja, so ljudje začeli krasiiti hiše z zastavami. Trg Jožeta Srebrniča je bil kmalu poln delavcev, železničarjev in ljudstva. Tako se je zbralo nad 4000 ljudi, ki so navdušeno pozdravili tov. Kraigherja.
Zborovanje je otvoril predsednik mestnega občinskega LO tov. Ludvik Gabri jelčič. ki je pozdravil navzoče in dal besedo tov, Kraigherju. V nad eno uro trajajočem govoru je "ov. Kraigher pojasnjeval pomen sedanjih volitev. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili govoru in ga odobravali.
Razpis volitev v občinske, mestne in okrajne ljudske odbore je imel velik odmev v Novi Gorici, ki nastaja na obširnem prostoru tik stare Gorice. Predmet vsakdanjih pogovorov je velika demokratičnost .novega volilnega zakana in volitve isame. Sedaj pripravljajo volilne i-menike, da jiih bodo imele v olivne enote pravočasno na razpolago. Mestna občina bo imela 17 voiivnih enot in bodo volili v mestni odbor 35 odbornibov. Zbori volivcev so se že pričeli.
^Mestna podjetja so priskočila na pomoč mastaemu odboru z denarnimi prispevki v znesku nad 1.5000.000 din za stanovanjsko, in komunalno dejavnost/ Tovarna pohištva »Edvard Kardelj« bo prispevala za dograditev nekaterih stanovanj v Novi1 Gorici ves svoj sklad za prosto razpolaganje. Tako bo mestni odbor lahko pripomogel k olajšanju stanovanjske krize. Dokončal bo lahko gradnjo kopalnice, ki so jo ■začeli graditi že pred leti in je bilo delo prekinjeno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, Ob bivšem športnem igrišču nasproti avtobusne postaje bodo adaptirali neko stavbo in jo uredili za otroški vrtec. Dosedanji prostori namreč ne odgovarjajo iin jih bo rabila cestna baza. Solkan je zadnje čase tudi na zunaj postal lepši, kar je zasluga občinskega ljudskega odbo-•rai
Po odločbi mesllmaga odbora je Solkan posiial sestavni del Nove Gorice. -Mestu so ¡priključili tudi del Gorice, .ki je -na .naši i:,'.rani ¡.o', dol vasi Kronberk do gostilne pri Hrastu. S tem v zvezi bodo preimenovali ■tudi nekiitere ulice in določili enotno niuirner.aeijo. Okolico mesta bodo tvorile naselja Pristava, 'h kateri so priključili tudi Kostanjevico, RcS.no dolino, Ajševico, Sta.ro goro, Krceibeirš: in S enima ver. Cfco-lica bo imela. sgimostojno numera-cijo. Merato z okolico šteje clan:s ckoli 7000 prebivakev.
, Zelja vseh , meščanov je, da bi Nova Gorica postala up-.-avno in
Zadmj-e dni oktobra in v začetku novembra so bili množični predvolilni sestanki Ljudske fronte po vseh vaseh in bazah občine Koper - okolica. Na teh sestankih je prebivalstvo izvolilo iz vrst delavcev in kmetov komisije za sestavo kandidatnih list, ki so jih pozneje odobrili na zborih volilcev. Prebivals tvo je na sestankih živo diskutiral.o o bližnjih volitvah in o uspehih, ki jih je dosegla ljudska oblast v sedmih letih na tem področju. Obnovili so in na novo zgradili skoraj vse, kar so jim porušili in požgali fašisti, zato pa so tudi pripravljeni braniti pred vsakomur svojo zemljo in svojo težko izbojevano svobodo.
Ker so na mnogih sestankih fron-tovci zahtevali, da se čimprej skli-čejo tudi zbori volivcev, so bili v nedeljo zbori volivcev v Semedeli, Giusterni pri Kopru in v Sv.Marku pri Kopru. Na vseh treh zborovanjih je bila velika udeležba volivcev. Kandidatne liste so soglasno odobrili, Iz zborovanj so poslal: tudi p<*zdra.vne brzojavke VI. kongresu KPJ v Zagreb in mu želeli čim več uspehov. V prihodnjih dneh bodo zbori volivcev tudi po drugih vaseh občine Koper-okolica. A, B.
kulturno politično središče, ne samo okraja, ampak vse Primorske, Upravno poslopje, s katerim se lahko ponaša, že ima. Nujno bi bilo potrebno misliti na zgraditev kulturnega doma. Zasilna dvorana v delavskem naselju v Novi Gorici i:n kinodvorana v Solkanu ne moreta sprejeti gostovanj Ljubljanskega ali Primorskega gledališča iz Postojne, meditelm ko lahko gostujejo v zadružnih domovih podeželja, v Pi-va-čini, Medani v Brdih in drugod. Vsi napori, da se ustvari živahnejše kulturno življenje ter dobra volja prosvetnih delavcev ne bodo dosegli tistih sadov, kot bi jih lahko, če bi imeli ¡kulturni dom.
¿P-
VELIKA «Lil slavnost v Dekanih
V nedeljo so v Dekanih doživeli velik dogodek. Ob veliki udeležbi ljudstva -so proslavljali ustanovitev prvega prostovoljnega gasilskega dnuš/tva, ki ,je bilo ustanovljeno po osvoboditvi. Novoustanovljeno društvo ima 40 članov.
Zbranemu ljudstvu in gasilcem je kot prvi spregovoril tov. Gruden v imenu okrajne Zveze gasilcev, ki je poudaril, da je ta proslava tudi. v počastitev VI. kongresa KPJ. Nato je tov. Gruden govoril o zgodovini nekdanjega PGD v Dekanih, ki je bilo ustanovljeno že leta 1905 in so ga fašisti zatrli leta 1925. »Danes hočemo popraviti krivico in nasilje fašizma s tem, da oživljamo v Dekanih gasilske tradicije s ustanovitvijo novega PGD in s tem, da članom prejšnjega društva priznamo njiithove zasluge in požrtvovalnost.«, je poudaril govornik. Nadalje je oimanil, da je ljudska oblast dala vso moralno in materialno pomoč. Novemu društvu izroča inventar, ki presega vrednost 500.000 dinarjev.
O političnem položaju je govoril tovariš Sokol, nakar je zbranim na kratko spregovoril t.udi poveljnik gasilske Zveze Sloveniije tov. Miro Spicer. Po govorih je tovariš Gruden podelil sesitim še živečim članom nekdanjega društva diplome častnih članov in značka. Štirje od teh so 20 lat delovali kot požrtvovalni gasilci po fašizmu zatrtega druat-va. VI. kongresu je bila nato poslana pozdravna brzojavka.
Slavnosti, ki je bila na vaškem trgu so nato sledile praktične vaje gasilcev, ki so jim vsi prisotni sledili z velikim zanimanjem Posebno pozornost so vzbudile reševalne vaje, ko so gasilci in nekateri domačini skakali z visokega zvo.naka in ,se nrdševali« po nastavi;jen;m p.'; t-nenem »rokavu.,«
Gasilcem in gostom je bilo prirejeno slavnostno kosilo, nakar je sledila prosta zabava.
M
Nad 1200 ljudi se je zbralo v nedeljo v Koštaboni, da prisostvuje odkritju spomenika padlim borcem in talcem. Zares lepa udeležba je bila odraz globoke zavednosti istrskega ljudstva, ki je v nedavni preteklosti tako častno izpolnilo svojo dolžnost. Zvesto svojim tradicijam, je z udeležbo na spominski svečanosti ponovno pokazalo, kaj hoče in kam pripada.
Na proslavo so prišli tudi zastopnik JLA major Kneževič, predsednik okrajnega LO tov. Kralj Franc - Petek, predsednik občinskega odbora Šmarje tov. Srtanko Ulčnik, zastopniki SIAU, mladine in okrajne Zveze borcev. Odlikovani borci so imeli častno stražo, Svečanost je začel predsednik ttarajevnega odbora ZB tov. Gombač, V imenu JLA je spregovoril major Kneževič, ki je poudaril odločnost naše armade čuvati s krvjo pridobljeno svobodo. Za njim je tov, Petek v zgoščenih besedah prikazal pomen borbe v preteklosti in sedanji gospodarski razvoj in kulturni napredek v novi socialistični državi. Omenil je tudi gonjo italijanskih irede-ntistov, ki se za,man zaganjajo v nas kot bik v rdečo krpo.
Godba JLA iz Portoroža je zatem zaigrala nekaj žalnih in partizanskih skladb, pevski zbor iz Košt3-bone pa je zapel »Žrtvam« in »Ti zemlja, ki združuješ brate! S te spominske svečanosti so poslali pozdravno brzojavko VI. kongresu KPJ v Zagreb, ki se glasi:
Ob odkritju spomenika padlim borcem in talcem v vasi Koštabona, občina Šmarje, okraj Koper, zbrani iz vseh okoliških vasi, pošiljamo pozdrave VI. kongresu KPJ.
Iskreno želimo, da bi kongres sprejel sklepe, ki bi omogočili ugc-dno rešitev pripadnosti 'našega ozemlja k FLRJ. Obljubljamo, da bomo z vztraj.nilm delom nadaljevali boibo po smernicah, ki jih bo začrtal kongres. Odiločno bomo odbijali vse iredentiatočne, kominfor-mistične in fašistične naklepe, s katerim 6kušaijo zavirati našo socialistično izgradnjo v duliu brat-, stva in enakosti med narodi.
V Kubedu in Gračišču je zagorela električna luč
Dne 2. novembra je v dveh istrskih vaseh zagorela električna luč. Ta dogodek je zelo razveselil vse prebivalce, ki niso pričakovali, da bo luč tako hitro zagorela. Res da so tudi vasčani sami dali sile pri napeljavanj-u loka viisoke in nizke napetosti. Pomagali so s prevozom drogov na mesto, kjer so bili potam postavljeni.
Zahvaliti se moramo naši ljudski oblasti, ki se je toliko prizadela za nas. Poleg tega se zahvaljujemo tov. Antonu Jakominu, predsedniku občinskega odbora, in tov. Petru Ro.jcu, predsedniku OF Gračišče, ki sta vse napravila, da smo tudi pri nas sedaj še ponoči brez skrbi za razsvetljavo.
V	Kubeidu je bila ob tej priložnosti kulturna prireditev, v Gračišču pa bo v nedeljo 9. novembra.
Ivan Udovič
Zborovanje bivših kolonov v Bertokih
V	nedeljo se je v zadružnem domu v Bertobih zbralo 300 biivših ko-ionov na praznovanje šeste obletnice izvedbe agrairne reforme. Na zborovanj-u je govoril v slovenšči-mi tov. Vatovec, predsednik občinskega LO Koper — okolica, in v italijanščini tov. . Anton Brajnik, tajnik občinskega odbora Ljudske fronte. Oba govornika sta poudarila težak položaj, ki so ga imeli 'tukajšnji kme/tje kot koloni imperialističnih- in fašističnih izkoriščevalcev, ki jih je bilo v Istri lepo število.
Berite in širite
„SLOVENSKI
JADRAN1'
Ker je njihovo suženjsko garanje za veleposestnike postalo nevzdržno, so še udeležili narcidnoosvobcdilne vojne in ljudčke revolucije. Tako so se rešili jar.ma odvisnosti. Po osvoboditvi so iz vrst delavcev in kmetov izvolili predstavnike ljudske oblasti, ki je Izvedla agrarno reformo in jim dala zemljo, - -
Navzoči so govonika večkrat prekinjali z vzkliki in ploskanjem. Ob zaključku zborovanja so sestavili pozdravno brzojavko" in j'0 poslali VI. kongresu KPJ v Zagreb.
Šempeter pri Gorici
Občinski odbor RK je za zimsko pomoč organiziral prireditev s srečolovom in plesom. Za ples je bilo »mula.cem« okrog štirinajstih let bolj malo mar. Zato pa so kmalu »poginunitali«, da je po zaslugi tovariša Uršiča kaj lahko videti, katera srečka je polna, katera prazna, Razlikoval se je namreč že papir sam,.razen tega pa je bilo videti tudi pečat skozi. Seveda so zato velčino dobitkov pobrali prav fantje, ki so se znašli. Zdaj želijo samo to, da se čimprej zgodi še kaj podobnega.
C
Skupina častnih članov sedanjega prostovoljnega gasV.skega drušivn.
v Dekanih
Predvolilno zborovanje v Solkanu
do* J>Q>dbO>M
iinnn lm ii i ii tiui i m unuiiiiiiiniuEnnniHMnJiuTutniiinnn) runiiiin iiitnnnii iiuiiiii lunin 11 iiruui 11 iiiiiiii 11 ...........hi 1111111 j n 11.....i ...........
l občnega zliora okrajne Zadružne zveze v Postojni
Numeracifa naselji v Sežanskem okraju
... • „, "J: ¡
Koit je znano 'je 'iüsel' V Uradnem llaliu Slovenije štev, 24.it. 1. pravilnik o označevanju imen naselij, u-li-c ih" tngov tér o označevanju. hiš. Občinski jiudski odbori bodo za izpolnitev It é naloge imeli precej posla,'saj -vpnio, da. je adaj-numera* cija naselji zelo neurejena, .Mnogo je ¡pirimerov, ko imajo naše hiše kar tri različne hišne številke, eno še od pokojne Avisitrije, ponekod po dve od bivše Italije, Najbolj nerodno je na teritoriju ob novi krivični državni meji, kea' numera-cija teče na več krajih kar čez mejo- v cono A in B Svobodnega tržaškega teritorija. Take primere imamo- v občinah Gračišče, Črni kal in Sežana,
Neurejeno je tudi vprašanje označevanja naših vasi; med NOB so naši zavetim ljudlje povsod odstranili poitalijančena popačena imena našilh vasi. Ob osvoboditvi so naši narodnootsvobodilni odbori postavili nove začasne napisne .table s slovensko oznako vasi, pa so v nekaj letih raspaldle, tako da je sedaj večina naših vasi brez vsake oznake. To zelo slaibo vpliva na ljudi, ki poitujejo po naših krajih posebno pa na razne turiste tako domače, kakor t<uje.
OLO Sežana je v zvezi s temi problemi sklical pred tedni konferenco vseh občinskih tajnikov, ki načeljujejo občinskim kcfrus-ijam za označevanje maseijj in hiš. Po sklepu te konference bodo vse občine v novembru izdelale začasne lesene table za oznako naselij pri vseh glavniih vhodih v naselje. Table bo-do v velikosti 60 X 40 cm, barvane z oljnato barvo, rdeče polje z belimi črkami. Popisali bodo t.udi vse hiše z dosedanjo raumeracijo in s predlogom za novo raumeracijo. Kjer imajo hiše svoje številke, bodo te začasno označene s številkami s temno plavo oljna/to barvo.
Po novem ljudskem štetju, ki bo v marcu prihodnjega leta, bo statistični urad1 potom ljudskih odborov izvedel novo hišno mrmeracijo po principu vsake vasi zase. Občinski Ij-'i-íRki odtbori bodo takirat naročili ve tablice za hišno nul.ne-racij 1 nove table za oznako naselji. 1. 'olali jih bodo iz pločevine enotne • elikoisiti .in jih emajlirali. Na rde m poljiu bodo bele številke in č ke z napisom številke, vasi, občine in okraja.
■Tablice za hišno raumeracijo bodo plačali lastniki hiš, napisne table za naselje pa občine iz svojega proračuna.
Občinski ljudski odbori in množične organizacije po vaseh pa bodo morali te nove napisne table čuvati in preprečevati vsako okvaro ali vanldalizem. Posebno pa bodo morali opozarjati otroke starši in
učitfeijafrv» v -šoli,- da :ne- -bi" s ka-meti jem .JcvarUi_.teh tabel. T.udi v tem bomo_ pokazali na kakšni'"višini je natšar kultU-rai. j/edotj moramo, da bo to delp prispevalo k o lepš anju naših.vaši añida bo to^vfezdno precejšnjimi stroški iz družbene-
ga fonda.
- J. V:
Planina pri Rakeku
V	nedeljo je. domače kup imelo kulturno prireditev'V počastitev VI. kongresa KPJ v Zagre&U. Člani so zlasti za .svoj .pevski nastop želi
•zasluženo ¡prizhanlje. Prireditev je bila dobro obiskana.
Lepa kulturna prireditev v Koirnu
Preteklo nedeljo so v Komnu" gledali predstavi dvodejanke »Zupanova Micka« in Nušičevo šaljivo enodejanko »Analfabeit.« •.. .
V	obeh igrah so nastopali nekateri vaščani, nekaj mladincev in trije miličniki iz Komna. Z udeležbo na tej prireditvi so miličniki, hoteli prazno.vavHi 11. obletnico ustanovitve Ljud.slke milice, mladinci pa 33. obletnico ustanovitve SKOJ, Igri "je režiral tov. Mirko Dujec, ravnatelj nižje gimnazije v Komnu, ki je vse igralce v enem mesecu vaj prav dobro u,delal. Vsi igralci so dobro odigrali svoje vloge. Najboljša je bila Zupanova Micka — Zorka Gcdnič iz Komna, ki bi lahko rekli, da vlaga v igro pravd dramatiki »pjites«! Ze več časa ni bilo v Komnu na kaki prireditvi toliko občinsitva, čeprav je bilo tisti dan slabo vreme.
Ta prireditev je za Kdmen še toliko večjega pomena, ker misli bi-
ti nekako pirva v vrsti prireditev, ki ; ji bodo še sledile. Ko/menaka o-; kolica ' je dobila z letošnjim let-6'm zelo agilnega in sposobnega pevo-vedjo in režiserja v osebi ravnatelja nilžje gimnazije- Mirka DujcaZ Ta ima za bližnjo bodočnost dale-kosežne načrte ni 'kulturnem področju in jih bo tudi izvedel, če mu ostale komponente ne bodo odpovedale. Dne 7. oktobra je že začel z vajami moškega pevskega zbora v Komnu. Vaje so redm.o dvakrat'1 v tednu. V kratkem bo začel vadftT še ženski pevski zbor. Sprejel je' prošnjo pevcev z Gorjanskega. - da-bi tudi njihovemu pevskemu zboiu pomagal in jim obljubil, da bo iimeT-tudi pri njih vaj,e enkrat ali dvakrat tedensko. Pevovodja meni 2-mešanim in ločenima pevskima zboroma iz Komna nastopiti že- -na-. Silvestrov večer, za katerega bo tudi naučil drugo igro.
Da se je uprizoritev »Zupanove Micke« v Komnu lahko izvršila in. da je imela tolik uspeh, g.re dobršen del zasluge tudi občinskemu,-odiborru Komen, ki je dal na razpolago precej finančnih sredstev za. pripravo in opremo odra. Ljudstvo želi še nadaljnje kulturne dejavnosti, ki, upamo, da prav gotovo ne bo zamrla.	Z. F.
GRAHOVO PRI CERKNICI
Izobražev aino-gospod inijisk i t s čaj je končal .s svojim delom. Za zaključek so udeleženke preteklo nedeljo priredile samostojen kulturni nastop. Na sporedu so bile recitacije, peltje in veseloigra »Svojeglava Minka«. Poltem je bila še prosta zabava s plesom. Tečajnice so vse zelo zadovoljne s svojim delom in želijo v bodočnosti še podobnih, s pl ošno-izobr a/ž e v a' nih prireditev, posebno v zimskem času.
......MBe§
......................^iSSŠ^fcSSv*
^pfiggf.........
^ ' 1 | » #1
Mestna kavarna in restavracija v Postojni
R&SStBCB © pOtijeŠjiS ZBDMR w
Najprej je tov.' predsednik OZZ Zafcrajšek Alojz podal poročilo u-pravnega odbora o delu Zveze. Za njim pa je predsednik nadzornega odbora OZZ tov. Drol podal poročilo nadzornega odbora. V zvezi z obema poročiloma se je nato razvila diskusija.
Med raznimi drugimi zadevami je bila precej obravnavana tudi sestava kolektivnih pogodb po zadrugah. Zadružniki so se zanimali za .pojasnila, ki jim jih je dal tov. Frol.
Dalje se je govorilo tudi o po-irebi in načinu pogozdovanja in o uporabi sklada za obnovo gozdarstva, ki se ustvarja pri KZ. Tov. Jelerčič, podpredsednik okraja pa je navzočim lepo oiiisal gospo-daiisfco stanje našega okraja predvsem- z ozirom na zadružništvo. Poudaril je zaostalost našega kmetijstva. Daisi je v našem okraju 70% kmetijstva v privatnih rokah, nam to kmetijstvo od 2210 milijonov brutito produkta okraja letno daje le 800 milijonov. Precej zaostala je tudi osnovna panoga našega kmetijstva, to je živinoreja, izvzemši seveda državna posestva, Naše k-me-- tijske zadruge se trudi vse premalo zanimajo za mehanizacijo. V nekaterih upravnih odborih naših KZ še vedno sedijo ljudje, ki se borijo preiti nabavi kamiona v zadrugi, ker bi jim s tem odpadli lepi dohodki, ki jih imajo pri tem, ko delajo zadrugi razne usluge s svojo vpre-žno živino odnosno konji. Naše geslo pa mora danes bi;i to, da stre-mino za tem, da se z -manjšo delovno silo čimveč naredi.
Ker namerava OLO v prihodnjem letu izvršiti gotove melioracije na območju reke Pivke in Timava je bilo na občnem zboru sklenjeno, da bodo prizadete zadruge takoj postavile potsebne odbo-
Posvelovouie sekretarjev PGD v Postojni
Pred kratkim je bilo v Postojni posvetovanje sekretarjev PGD okraja Postojne, ki-ga je sklicala okrajna gasilska Zveza. Sekretar okrajne gasilske Zveze tov. Bratina je podrobno razložil pomen in sestavljanje poročil. Številni udeleženci so se priglasili k razpravi ter (lajali svoje pripombe. Za redno dostavljanje poročil so bili pohvaljeni sekretarji ¡PGD Unec, Pudoh, Nova vas, Razdrto, Žerovnica, Velike Bloke, Lape, Zagorje na Krasti in še nekaj drugih. Sekretarji PGD iz Cerknice, Studcnega, Velikega Otoka, Bezuljaka, Ravnika in še drugih s svojim nerednim pošiljanjem poročil otežkočajo delo okrajni Zvezi. Skrajno malomarnost pa so pokazali sekretarji PGD Studeno, Veliki Otok, Kmeča-k. Jelšane in Pivka, ki se- posvetovanja niso udeležili.
Na sestanku go govorili tudi o vzgoji gasilskega kadra. Večina navzočih je bila zato, da bi sedaj v zimskem času poslali od vsakega PGD po enega člana v podčastniško šolo GasiLke zveze iLRS. Ugotovljeno je bilo, da nekatera PGD posvečajo premalo pažnje pridobivanju novih članov iposebno iz vrst mladine. Dana so bila novodila za kultur-no.iprosv.etno delo v društvih.
Tovarišica Pavla Baraga, sekretar PGD Stari trg je poročala, da so člani organizirali, že lani nabiralno akcijo lesa, katerega so potem prodali in za izkupiček sedaj nabavili gasilski avtomobil, novo motorno brizgalno in cevi v vrednosti nad poldrugi milijon dinarjev.
Člani PGD Pudob pridno pomagajo pri gradnji zadružnega doma v Igi vasi, kjer bodo iimeli gasilci svoje prostore. V Grahovem nameravajo popraviti neko stavbo, ki bi jo potem uporabili za gasilski, dom. Obstoji pa nevarnost, da jih bo zima prehitela, če ne bodo bolj podvizali. V Dolenji vasi pri Cerknici bi tudi radi gradili gasilski dom, pa jim manjka denarnih sredstev.
Na sestanku je bilo govora tudi o tem, da bi sestavili zgodovino gasilstva v ¡postojnskem okraju in da bi potem izdali primerno knjigo.
re za melioracije, ki bodo sknbeli za to, da se bodo vse potrebne priprave čimbolje izvršile.
Naše sadjarstvo - je precej zaostalo, Zlasiti po vojni lahko ugotovimo, da gre naše sadjarstvo nevzdržno navado!, zato je odbor za sadjarstvo pri OZZ sklenil, da se ustanovijo posebne drevesnice in sicer ena v okolici Ilirske Bistrice za področje Brkinov, ki tvorijo glavni predel sadjarstva v našem okraju, in eno v Ceiknici za predel Notranjske. Ta sklep je potrdil tudi občni zbor.
<*» Obravnavalo se je tudi o tem, kako bodo zadruge izvedle pred-stoječe volitve v okrajni svet proizvajalcev. Vsa potrebna pojasnila v tem pogledu sta navzočim dala tov. Jerčič in tov. Mulec Milan, u-pravnik OZZ.
Ker se po naših vaseh kaže precej zanimanja za razna strokovna predavanja, bodo po vaseh praktična predavanja o Idmetijsitvu, o u-porabi kmetijskih strojev itd. Na teh predavanjih bo prikazana tudi praktična uporaba kmetijskih strojev. Da-Ije se je. tudi govorilo o osnovanju enoletne kmetijske šele v okraju Postojna in o organizaciji kratkih zimskih tečajev o kmetijstvu.
OZZ bo organizirala po terenu tudi tečaje za strokovne izpite, ker. še precejšnja večina uslužbencev po KZ — nima strokovnih izpitov.
Kmetijske zadruge bodo tudi propagirale skupno sajenje krompirja zaradi lažjega zatiranje koloradskega hrošča.
Nadzorni odbori vse premalo delajo, odnosno imajo premajhno kontrolo nad poslovanjem KZ, Nadzorniki se morajo usposobiti vsaj toliko, da bodo samostojno revidirali blagajniško poslovanje zadrug. Kajti sedaj se predpostavlja, da mora. biti vsaka zadruga vsaj enkart ali dvakrat letno redno revidirana s strani revizorjev OZZ.
Na zboru je bil sprejejt tudi predračun OZZ za leto 1952.
Na koncu je bilo sklenjeno tudi, da bo OZZ v letu 1953 gradila svnjc kia'.ne poslovne prostore, ker sedaj nima na razpolago zato primernih prostorov.
bil
Prejeli smo in objavljamo:
Na vaš članek v llisitiu »Jadran« sit. 42 z dne 17. oktobra t. 1. odgovarjamo:
1. Predsednik delavskega sveta od prvih volitev v delavski svet podjetja konec leta 1-950 je bil tov. Plečnik Franc. On je imel to funkcijo vse do 30. avgusta 1952, ko ga je celoten delavski svet, v pričo množičnega sestanka večinoma članov našega kolektiva odstavil s predsedniškega mesta in namesto njega izvolil tov. Višnjevec Marjana. Da je prišlo do te odločitve celotnega delavElkaga sveta, podajamo naslednja pojasnila:
Dne 18. avgusta je bila sklicana nuj,na seja upravnega odbora in delavskega sveta, ki mu je prisostvoval tudi predsednik tov. Plečnik Framc. Zaradi nujnosti seje je na predlog raouinovodikinje sklical sejo predisedriik upravnega odbora. Na tej seji je bila glavna točka dnevnega reda potrditev zaključnega računa za leto 1951 in predlog delitve dobička, kajti naslednji dan, to je 19. avgusta je že bila neveljavna komisija za potrditev zaključnega računa. Po pretresu te točke se je pristopilo k obravnavi naslednje točke, to je volitve novega delav-skrega sveta, ki ji pa je tov. direktor prisostvoval šele proti koncu, ker je biil niu(jino poklican na banko in se je seja nadaljevala v njegovi odositnesti, Tov. Sitemberger Franc, član upravnega odbora, je sprožil, da jo doba delavskeg s sveta potekli! in ria je r.liji:.-. da se izvedejo v c u t1.': z-i no/ :i'.av;;.i s v'V., T-v, p/er.-i-DS ni podal nikukega ur"" "a in se j1 • tem strinja.'. Takoj se je pristopilo k predlogu za sestavo kandidatne liste in se je
določilo, kar priznamo protizakonito, da se vršijo volitve že 23. avgusta. Z vsemi predlogi se je bivši predsednik DS popolnoma strinjal. Pripomniti moramo, da je bil tedaj tov. Plečnik istočasno tudi predsednik sindikalne podružnice podjetja, kar je še danes.
nne 23. avgusta se je zbralo nezadostno število članov kolektiva tako da bi se volitve ne mogle vršiti, čeravno bi bile zakonite. Takoj ob pričetku sestanka je prišei tov, Plečnik in izjavil, da se volitve ne bodo v/ršile, ker so protizakonite in da so kandidatno listo sestavili tov. direktor in še dva člana upravnega odbora . brez vednosti sindikalne podružnice. Popolnoma je pozabil, da je bil prisoten pri sestavi kandidatne .liste tudi sam, to je predsednik DS in predsednik sindikalne podružnice in da so prisostvovali isti seji tudi blagajnik in tajnik ter še nekaj drugih članov sindikalne podružnice. S svojim besedami se je pokazal pravi luči, to je, da je proti volitvam, ker je vedel, da ne bo več predsednik DS. Slo se mu je za čast in mesto. Seje sindikalne podružnice je skliceval vedno on sam in se jih je le redkokdaj udeležil tuidi direktor. Torej ni res, da bi bil on v odvisnosti od direktorja.
Na prvem sestanku dne 23. avgusta, ker tov. Plečnik ni hotel predsedovati, niti prisostvovati sestanku, se je izvolilo delovno predsedstvo, ki je vodilo sestanek. Na tem sestanku se je pretresla kandidatna lista in se je določil dan volitev za dne 30. avgju;-'.a 1952. Tu-
di tega dne ni hotel predsedovati sestanku in je prišel na dan z navodili za prve volitve v delavske sve/te. Tov. direktor mu je pojasnil, kar je njegova dolžnost, da: ta na--vodila ne veljajo več- v celoti, ker so dana druga po'Uradnem listu FLRJ št. 5/52, kar pa je on trdil, da citirana navadila niso zakonita. Celotni zbran kolektiv in delavski svet je videl njegove sebične . namene, ga je razkrinkal in mu na isti seji odvzel predsedniško mesto in izvolil izmed sebe novega predsednika že imenovanega tov. Višnjevca Marjana. Da je terruu res tako, je dokazal, ko je takoj prvega septembra podal odpoved na službeno razmerje s protizakonitim 15-dmevnim odpovednim rokom.
2.	V začetku leta 1951 so nekateri člani delavsvkega sveta, (ako je potrebno, navedemo tudi imena), po svoji lastni želji zapustili podjetje in šli na drugo delo, a v jeseni istega leta, ko jih je podjetje ponovno zaprosilo, naj pridejo na delo, so raje privatno delali, to je šisš).narili, En č'.an DS je bil v marcu leitos, ko podjetje ni imelo dovolj dela, sporazumno z upravo in DS premeščen k drugemu podjetju v Ilirski Biitriei. Drugi član DS in UO pa je na svojo lastno zahtevo Izsilil razrešitev delavskega odnosa orez odpovednega reka. S tem je dokazano, da niso UO niti direktor samovoljno dajali odpovedi članom DS in UO temveč, da so ti samovoljno zapustili podjetje.
3.	Kar se iiee nagrad jih niso dali'i direktor in še nekaj njegovih '•©miSfjenikov. Nagrade je deHLUO
v prisotnosti skoro celotnega kolektiva, kateremu je prisostvoval tudi to-v. Plečnik.
4.	Glede odpovedi 50% odnosno pozneje 60% invalida moramo pojasniti, da je bila ta dana istemu na seji UO in DS 6. marca tekočega leta. Glede te odpovedi sta predsednik delavskega sveta in predsednik sindikalne podružnice soglašala. Vsled njegovega socialnega položaja pa ga je podjetje pridržalo, dasi za njega ni imelo ustreznega dela. Septembra tekočega leta pa je bil dodeljen k polaganju cevi za kanalizacijo, ampak ne za teiko delo, temveč za lahko strokovno delo pri zamazcvainjiu reg med covmi. kar nikakor ni težaško niti težko delo.
5.	Tarifni pravilnik je bil sestavljen na skupnem sestanku celotnega kolektiva, kateremu je prisostvoval tudi omenjeni tov. Plečnik, kjer je pokazal zapet svoje sebične namene.
6.	Celotni delavski kolektiv DS in UO se je oddahnil, da je stvar prišla v javncisit, a žal v nepravi luči, zato zahteva objavo teg dopisa, da se javnost pouči o resnici.
*
Z veseljem objavljamo odgovor na dopis, ki smo ga objavili v 42. štev, našega lista. Odgovor so sestavili najvidnejši člani delovnega kolektiva podjetja in iz njega sledi, da je okrajni komite v Postojni bil zlonamerno enosiranEko informiran, ko je delegatom na odpiti okrajni partijski konferenci o tem poT-očal. -Naš članek je namreč izvod iz poročila sekretarja OK Postojna na tej konferenci.
Podjetju »Zidar« in njenemu delavnemu kolektivu pa želimo, da bi enoten in sl:.een -d' S:-gel še večje erap-the.
uganka zanje, ki -so vse napravili, da bi bili varni v svojih sramovanjih, Darv-kar in obenem tajnik fa-šja, občinski tajnik Rech in obho-dinik Zorza so bili že več let v Cerknem in se je prav ob tej priložnosti pokazalo, da nimajo pri ljudeh nobenega zaupnega človeka. Bili so osamljeni kot oaza v puščavi in to sredi vseh mogočnih trdnjav in žičnih ovir.
v
Kvestura se je končno le spravila» na delo,« .toda je udarila v prazno. Aretirala je tovariše: Pet-rnelj Metoda, Kacin Dominika, Stiucin Maksa, Uršič Tcineta, Skerl Silvestra in Stiucin Jaka — Cvetka. Edino zadnji je bil udeležen pri akciji. Ker je mislil, da vedo za njegovo delovanje, je na Skrivaj napisal lisitelk in ga po zanesljivi osebi poslal tovarišu Primožiču Jožetu —: Miklavžu. LAsltek je imel tole opozorilo: »Mane so, tebe ne smejo.'« Izkazalo pa se je, da nič ne vedo in so Cvetka še isti večer izpustili. Ostali tovariši, ki so sicer delovali za OF, niso pa vedeli za li-sitkovno akcijo, so bili internirani.
I
Narod naš dokaze hrani...
Prihodnje leto se bomo na Primorskem spominjali ob deset letnici zloima Italije dogodkov, ki so bili v zvezi s kapitualcijo. Teh spominov je nešteto in še živijo ljudje, ki so jih doživljali. Vse to ne sme v pozabo. Za desetletnico jih moralno zbrati in povezati v celoto, da bodo ti&rti, iki bodo prišli za naimi lahko brali zgodovino vse-
Petar Kočič
■Toda najhujše je bilo za nami. Našli srno (tovariše in za drugo, kar bi se vse lahko pripetilo, nam sedaj ni balo mar. Borci in fu-Tikcio-. narji na čelu s tovarišem. Cučem, komandantom bsitaljona, so nas res. prisrčno sprejelli. Naša naloga pa. s item še ni bila opravljena, ker emo prišli v slik le z enim bataljonom dolomitskega odreda, govoriti pa bi marali s štabom Zaradi tega sita Vojko in Srnjak že naslednji dan odšla & kurirjem ¡naprej, jaz pa sem.visled ožuljene noge ostal pri bataljonu.
V okolici Zažarja je bilo tiste dni še. kar mirno in bataljon se ni Jnncigo premikal. Fantje so odšli na nekatere akcije na razne kraje, obenem pa so se zbirali prosto/velj-ci za brigade, ki so bile nekoliko pred tem 'ustanovljene na Dolenj-eikem. Bilo je tedaj med borci ,mnogo razpravljanja in skoraj .se ni drugega govorilo, kakor o brigadah. Mnogi so bili navdušeni in so se takoj javili, drugi bi spet radi šli, če bi bile brigade neikje bliže, vendar pa je šs samo dejstvo, da sa ustanavljajo enote večjega obsega dvigalo borbenega diuha in ustvarjalo vedro razpoloženje v battaljo-niU'.
. Vojko in Srnjsik pa sta prišla v štab odreda, ki je .bili nekje na Korenu — mislim da se hrib nekako tako imenuje — prav nekaj ur pred sovražnim nnpadom. Italijani so skupaj z belimi napadli taborišče štaba odreda in bataljona, ki je bil pri štabu, ko se je komaj dobro zdanilo, Bitka je bila vreča in trajala je ves dan; ponoči pa so se naši umaknili.
Morda te bitke, ki ni neposredno povezana z Vojkovim vodarn, od-nosno četo, ne bi niti omenjal, da se ni tu zgodilo nekaj, kar je na Vojka naredilo globok Vtis: kot borec ni hotel niti slišali, da. bi gledal, kako se tovariši iz odreda bere; takoj je zavzel svoj prostor na položaju. Italijani so pritiskali nav-gor; toda, ko so prišli na nevarno bližino, so naprej poslali bele. In tako se je zgodilo, da je tistega dne Vojko dočakal da: »Slovenec že mori Slovenca, brata . . . « kakor s-e je pozneje sam izrazil.
Ko sta 'Se s Srnjakom vrnila, setn opazil, da je mnogo resnejši kakor ponavadi. Pripovedoval je o bitki in o klavrni izdajalski vlogi belih, toda brez tiste živahnosti, s kamero je navadno opisoval tovarišem .razne -spopade in praske.
»Odpravili smo se iz Črnega virha pripravljeni, da doživim« marsikaj novega,« je zamišljeno dejal, vendar
3 ES$8S
Z zgodovinske razstave v Kopru —
splošnega upora primorskega ljudstva. Nobena še tako majhna zgodbica ne sme ostati pozabljena. Krajevne in občinske organizacije Zveze borcev in aktivlsiti, naj bi se zavzeli, da bi vse gradivo abra-li in napisali. Ob praznovanju
Dalejl reheja kiparja J. Pohlena	~
S
10 — letnice vstaje, naj bi po be-	|
sedah pesnika Gregorčiča pokazali	|
vsem tistem .pohlepnežen z Rimu,	g
da je to Ijoidts.tvo tudi danes kot v	§
narodnoosvobodilni ¡vojni še zrno-	| žno cbrEišiunaiti s tlačJteljern.
P. A. — Ogarev	§
IVAN RENKO
pa mi ni niti na misel prišlo, da se bom moral v prvi bitki boriti proti ljudem, ki so iste krvi kakor jaz. Mislim, da je to najteže, kar se je moglo zgoditi, na nas pa je, da za nobeno ceno ne dapusithmo, da bi do tega prišlo tudi v naših krajih.«
To svojo misel je pozneje mno-.gekrat; ponovil v četi; prav tako pa; je od takrat odnos naše enote napram izdaj alcctm pcistal mnogo ostrejši. Primer Dolomitov nam je pokazal, da moramo računati tudi s to vrsto sovražnikov in pričakovali stmo že takrat, da se bo v najkrajšem pričela tudi na našo stran prenašati škodljiva, izdajalska agitacija onih, ki so ped. krinJlro borbe preiti komunizmu branili svoje lastne fcoriislti.
Tako .je bila vzpostavljena prva redlna kurirska aveza med štabcim
, dolomi'dk!tga odreda in našo eolo, po .njej pa nrprej s štabom bataljona »Simona Gregorčiča-«. Vzdrževali smo. j.o štirje kurirji: do^o-mi/jčana Ivan in Korl, iz >naše.čete pa Rado in jaz. Visaik teden enkrat, od Slapa pri Vipavi do Hoi-edipicj in.nazaj; pr.eko nje je prihajala literatura, lepaki, pošta; pa tiudi razni naši [funkcionarji so se je posluževali. Pozneje, pa, ko so bile ustanovljene kar avle, se je tuidi ta zveza vključila v celoti v sistemi zvez .glavnega štaba .NOV IN POS in delovala- vse do kapitulacije Italije.
XXX
V goriški pokrajini jc na 30.000 registriranih delavcev skoraj 13.000 delavcev brezposelnih.
SLOVENSKA BESEDA
Današnjo besedo emo namenili nekaterim vsak dan rabljenim, a ■tudi vi alt dan napačno naglašenim besedam. Žal teh ni malo — zato se bomo ustavili pri dveh treh.-
DRUŽBEN je pridevnik, .nanašajoč se na to, kar se tiče družbe ( = socialen). Poznamo različne družbene ureditve, govorimo o družb enih odnosih im družbeni problematiki; v zadnjem času smo dobili v šole nov predmet —- družbeno in moralno vzgojo. Zapomniti si moramo, da ima 'ta pridevnik naglas ¡na prvem zlogu, v drugem pa polglasmik, torej družben. Posebno (učitelji, ki bodo govorili o novem predmetu v šoli, naj parijo ¡na pravilno poudarjanje, sicer bo med dijaštvom akcen-tuacijo vedno teže urejati. Seveda tega pridevnika ne gre zamenjavati s pri-dmcivniiko-m družaben; ta označuje človeka, ki ne ljubi samote, marveč družbo, ljudi .i" je zabaven. ¡N. pr.: moj brat je družaben človek.
SViET je vsakdanja besedna znanka, le «In jo vsak po svoje izgovarja. Pri lej ugotovitvi ne mislim na svet z italijanskim pomenom m on d o oziroma s a u t o , temveč na listi svet, ki ga prestavimo z Izrazom c o a s i g 1 i o ('delavski svet, svet za finance, šolska svet). Ta samostalnik mora imeti v imenova'1-niku kratek, in širok
45.
glas (e), nc pa dolgi ozki e a*d celo pculglasnik. Stile v 'odvisnih sklonih se glas podaljša-, zalo: naš delav-ski svet se bo scotal, brc.z delavskega sveta ni mogočo sklepati, to bom poročal svetu itd.).
In zdaj se ozrimo na -predrago DIS-.KUSIJO. Našii ljudje na -tod nesrečo ne vedo več, da je skrivnostna tujka slab nadomestek za domač pogovor, razgovor, pretres. In ker tujke ne razumejo v .celoti, ji dajejo najrazličnejše oblike in naglase (diiskusija, diiskuzija). Slovenski pravopis ' pa (pozna le en sam naglas, in to na i: diskusija. Prav tak poudarek ima izpeljanka tliskusijčki (večer). Komeniško naglaševanie zahtevajo še vsi podobni pridevnik i: apori-cijski, avijaeijiki, delegacijski, di-rekcij.-ki (in tudi direkcija), ek-s-knrzij.-ki, .gimnazijski, opozicijski, p ozicij.-ki, rc dak e i j .-k i, rev olirc i j.-k i, se-keijski, štipendijski ipd.
Napis MILICA preberemo navadno s poudarkom na prvem samoglasniku v .prepričanju, da je prav. Pa se molimo kajti Milica jc žensk« osebno ime, ali kvečjemu to, ka>r je milo, ljubo, blago. Republiški zaščiti pa ¡moramo reči milica, ,miličnik. V besedah je podoben razloček kot med naslednjima saimostalmiikcnmn: partija je stranka, o ¡partiji p-a govorimo pri igri (šah, balincanje).
Petar Kočič (1877—1916) zastopa b osensko ljudst vo med srbskimi realisti, ki so dosegli po-■mem.ben razvoj med prvo svetovno vojno. V svoje spise, v katerih je šel dalje od svojih sodobnikov v nacionalnem in socialnem oziru, je uvedel tudi kmečki proletariat in njegovo prizadevanje med avstro-ogrsko okupacijo.
Kočič se je rodil v majhni vasi pri Banja Luki in je bil sin pravoslavnega duhovnika. Študiral je v Beogradu in na Dunaju. Bi! je profesor in urednik raznih listov po Srbiji in Bosni, toda zaradi svojega političnega prepričanja, je bil povsod odpuščen in preganjan.
Njegov najbolj znan spis je politična satira zoper avstre-ogrsko okupacijsko upravo »Jozavac pred sudom.K
Boleham , in kopnim v grenki žalosti In. bridki siro-ma&čini, odkar ise samega sebe'zavedam. Bolan sem, Hudo -bolan, bratec mej isladki in (medeno leto moje, in za-trdno vem, kaj mi je..(kaj orne boli. Cuilim le to, da je moja bolečina velika in sam ljubi bog v-edi leka in blažila. Moja ,moč je vsa uplahnila, duša pa je prazna, suha in iacejena lcslkor ožeta limona tam od morja.
Delam in se m/učim kakor velik ,spokornik, cd zgodnje zarje do rrr.ikega mraka; z zvezdo, kakor pravijo, ležem, e avezdo.itiud-i vstanem.
Spomladi, ko se lačen in ¡mršav orpletStm po pobočjih za plugom in zalivam sleherno brazdo s solzami in znoji,m, prosim dobrega in ¡milcialljiveiga boga, da bi obrodilo. Cez leto ise mi oditaM premrla duša in drhtim nn ■trepečem nad svojimi njivami kakor listje trepetljike; jeseni, ko vse v znoju, pospravim in spravim na suho, aie-uclmiljeno nspadeta gnitje '.in'vrana moj i rud. in mojo krvavo muko. Tedaj se mi "duša sitiisri.e — zasika kakor ksča v precepu, prad cčmi.se mi zmegli In v ušesih zazveni. Kadar paglsdam itele svojo lačno in nago otročad, se £'t'resem, moc mi uplahne -in .samo vzdihnem in prekol-. hiim svoje življenje in.• mater in njeno grešno maternico .--. .
Tako životarim ie ¡dneva v dan in taiko bom strpel do grebne lopate. Takšna je pravica pod td novo upravo in sodnijo.
V starih časih pod ¡turško sodnijo in turško — reci-Imo — pravico, ise -je dalo nekako životatriiti an gibati. Bog mi' (prizanesi, amjpak tuidi ibog je bolje dajal. Rodilo je . . . vsega je bilo dovctfj. Svet je bil'nekako bolj polnega in bolj sitega srcal Aga je prizanašal, cesarstvo ni preganjalo in zatiralo siromakov. Bilo je za nas težake, pravim, tudi ndkaij pravice. Ce se je tedaj 'težaku kaj krivega nakljuiilo na itirgu aH na isodniji, je bilo krivo (tudi kupčevalcu na vaisi, in v planini, kjeT kos kroji pravdo, pa se je )to neikako. izravnalo in povezalo drugo z 'druigim . . .
Tako ti rečem, dragi moj, lahiko smo lepo životarili in delali, ampak odkar je nastopila ta prekleta in črna okupacija, je vše narobe, vse nas je zavila v črno. Nekakšni bCedolieniki v črnih opravah dn črnih klobukih so se razlezli kakor mravlje po naši deželi in nam zastrupili -zemljo in življenje . . . Letina se nam izneverja, živina propada, ljudi pa se je polotilo nekakšno prekletstvo -in nezaupljivost.
Cesarstvo nstm je naložilo, -težke davke, vladike pa so postrani posadili svoj.e menišike kape na glave in zavili v sit-ran . . . od^ljudistevo. Se vera se nam je izneverila.
Svet je zasovražil samega isebe. Vse ti je nekam oatiro, resasto, nikjer mehke ne sladke besede. Tudi ljubezen in tista lepa sitarihiska pp&'.en.ost sta šli po zlu in se izgubili, kakor da jih nikoli ni bilo,
Vsckomur je segla do g)rla ta črna okupacija in črna sodnija. Sleherni se punta, sleheirni zahteva nekakšno pravico: pep in menih pa beg in aga pa 'trgovec in obri-nik; cesars-tvo pa — da bi ga nsše muke -premagale p?i veselooi so-dibi — vsakomur kdj imale-ga primakne. Samo mi ¡težaki ipczafctVjeni in zaiviiženi, počasi ve-nemo, tirch-nimo in v mukah uimiranu. Tudi mi smo- sa dogovarjali, da bomo vsitali. zagnali hrup, pa .smo vraelej omahnili, jezik se nam je -zripileltel in sta se čez nas spet zgrnila črni mrak in tnpljenje. Huld'obi>a nas -je zgriz-la. sirema-•šči-na pot-rla, velika krivica luibila, pa hiramo kakor ms-•tiljava .goved. Slabcifni smo, šibki, nevedni.
Za časa turške sodnije je bilo med nami tudi kaj pametnih ljudi in svcbcdclljutonih src. Mnogi so zahajali k pašam in vezirjem ¡na -pomenek, .anali so odkrito in modro besedo.vati. Ko je nalatopila Avstrija, smo se nekako zmedli in zbežali kakor čreda ovac, kadar planejo nad-nje voivllkovi. Zapravvili smo srce pa ¡smo zapravili tudi pamet, jezik se nam je zapleitel, da ne vemo ziniti ne bele ,ne črne. Možje so Svoje dni besedovali s pašami in vezirji, modro in pomenljivo, danes pa jim zastaja beseda v grlu, kakor hitro prično pogovor tam doli na sedniji s tistim goMbraldihi ifa-nitaG-mom, na katerem vse podrhteva od strahotne švabake zvijačnosti in ponigla-vosii.
Sodi mi. pravim, ipo božji in človeški postavi!
»V našem cesarstvu.« odgovarja, »ne sodimo po pravici, ompsjk ¡po paragrafu. Ako bi cesarstvo sodilo po .pravici, ne bi toliko sitoleiti-j vladalo devetnajstero narodom in sedmero,, toismero veram in zakonom!«
Te besede so mi jezik zavezale, pa je, Spet vidim, da po resnici govori, in je pač talko, .da drugače ne more biti.
Tako ti je na soidniji in dnugcd, Vsepovsod nas bijeta mraiz in led, da sahmemo in propad amo. -kakor pozni posevki v mrazu. Slepi smo. zabiti, nevedni pa brez verig zakovani,
. Pakaj bi ti, bratec moj sladki in medeno leto moje, dalje tvezil in našJteval! Le to še rečem, da je naše težaško življenje ena sama — kakor pravimo — dolga ža-los-tinka nesreče in bridkositi, velikega trpljenja in trpke isiromaščine.



Ne boj se, narod se ne da asle-pariti, ne da si zavezati oči! Naj ga ■vodijo po stranpotih, po močvirju, po temni — sam bo našel pot do sonca!
(Ivan Cdnkar)
Ce je kje meato, kjer imajo gornje besede svoj pravi in globr/k pomen, je prav ob desetldlnici velike lisukovne akcije, ki jo je izvedlo malo število aktivistov na Cerkljanskem in Bašlkem v noči cd 6. na 7. novembra 1942. Vsa leta borbe in po osvoboditvi sem nosil v sebi misel, da bo o tem treba nekaj napisati. Ne smejo zatoniti v pozabo in se izgubiti v skrbeh in delu gradnje novevga s-veita in novih ljudi taka močna dejanja, junašiki" do-
Požgana fašistična kasarna v Jesenici
ka-zi pripravljenosti naših ljudi na največje žrtve zato, da bo Primorska zopet svooodna, da bedo Primorci sami gospodarji na tej obmorski zemlji. To misel je potrdil še ¡tovariš Jože Primožič-Miklavž, predsednik okrajnega odbora Tc-1-¡mio, ki je bil takrat mod organizator;! že od aprila 1942, ko je dobil ■vazo ts tc<v. Jakam ,S,uirin:m--Ove:-k:',m in je nanjo z navdu-šentjem pristal:
»Dokler smo ži,vi,. moramo o tem govoriti in pisati, da bodo tisti, ki ¡bodo prišli za nami vedeli in znali ceniti našo veliko bonbo.«
Res so hoteli ljudem ne samo na Ceriklijandkem in Baškem. temveč, po vsej Primorski prav po besedah C-ar.lkarja — zavezati oži —. Pa ni nič' pomagalo. Ljudje so z mirnimi
očmi gledali skozi okna te velike ječe na trdnjave, bunkerje, stiroj-nična gnezda, žične ovire, minska polja, b talke na cestah in prelazih. Vedno pogostejši in močnejši so bili glasovi: Ne bodo nas!
Prvi akordi borbene pesmi..
Tako mi je včasih, da bi moral nekaj močnega napisati o ljudeh, ki živijo v tistih krajih. Pa me iz misli in načritov iztirga vsakdanja dolžnost v službi in ne dobim potrebnega časa. Ne zaradi tega, ker sem tam doma in niti ne tajim, da imam tisti mirni kotiček naše Primorske najrajši. To bi moral napraviti zato. ker tiste lj!udi poznam zunaj in zncltraj, Pctanam tiste, ki kot prejd desetimi dn še več leti nadaljujejo z delom izgradnje socializma in tiate, ki so malo popustili, ker so jih težave vsakdanjega življenja zagrabile z vso trdoto. In še take poznam, ki čakajo, da ho boljša življenje prišlo samo. Da bi' koga za to obsojal, ni-mam.pravice. Ciis bo tudi ¡tstm pokazal, da so bili v zmcltii. Za vse druge: pa moram povedati tole:
Nimajo visokih in učejiih šol in še manj pomembnih - imen iti naslovov . (čeprav bi jih zaslužili), i-majo pi žuljeve roke in pošteno srce. Zato pa so zapisali, v zgodovino svojega kraja velike in lepe stvari.
*
Cerkljanska dolina in Baška grapa. Dve imenii, ki nista znani so-mo v Sloveniji, temveč vedo zanje tudi v drugih krajih Jugoslavije in še isven Jugoslavije. Baška girapa je prikazana v film-u »Na svoji zemlji«, Cerkno pa je znano kot partizanska prestolnica ,bsvo;boje-nsga ozemlja na Primorskem in po zgcidovin kem spomeniku partizanski bolnici «Franja« v skalnatih soteskah .aPssice« pri -Novakih.
Tam so še vasi: Trebenče, Gorje, Peče, Zakriž, Novaki, Cepjes, Plani-. na. Kladje, Labnje, Poljane, Lazeč, P-tužn'je, Oitalež, Ja~ane, Jagaršč.e, Kirni.ce, Sebrelje, Stopnik, Police, Reka, Bukovo,. Grahovo, Korithica, Pcdbrdo, Tntnik, Obloke, Znojile,
Jaka Savinšek mode'.ini spomenik alpinista J. Kugya
Neimški ruit. Grant, Kal, Zakojca, Podiporezen. Koj.ca, Laharn, Ore-hek, Jesenice, Ravne in še druge, V teh vaseh so takrat živeli -in delali mirni ljuidije, se borili za vsakdanji kruh, ki je bil največkrat črn, le ob večjih praznikih je bil na ,mizi tudi hleb belega kruha. Ko je prišla u-ra so spregovorili svojo odločno besedo, Kakšna je bila ta beseda, bo povedano v naslednjih stavkih.
2e leta 1938 je imela organizacija »TIGR« tu svoje ljudi. Hčerko tovariša Zonka Jalinciča, ki iji je bilo šele 11 led, je takrat nosila pošto organizacije. Sam tov. Jelinčič je večkrat prišel tudi v Cerkno. Deloval je skupno z ženo in hčerko.
Tovariš Primožič Jože-Mdklavž, d-a-nes predsednik okrajnega odbora Tolmin, je bil že leta 1939 v vezi s Platiša Jatoom-Framcem, ki mu je pošiljal »Ljudsko pravico« in »Glas izseljencev«, ki ga je tafcrait ureje-vel Dušan Kiveder-Tomaž.
Tovariši Stucin Jaka-Cvetko, Pla-itiša Jaka-iPran-c, Kovač Albin-Jaka iz Podbnda in Andrej ,B'rovč-Janko iz Bukovega so bili poslani na Primorsko od CK KPS z nalogo, da kot Primorci organizirajo v -svojem ,rojstnem kraju OF -in oboroženo borbo proti okupatorju. Tovariš Jože Primožič-Miklavž je -imel vezo z ■omenjenim P-laitišem ivse do okrtebra meseca leta 1940, ko se je moral ta umakniti v ilegalo, da se je iizognil aretaciji. (Po nepopolnih in 'netočnih podaitkili 5-mo v št, 24 od 13 junija tega leita v našem ¡tedniku poročali. da je tav. -Miklavž prišel iz Jesenic skupino z gori omenjenimi tovariši).
Akordi borbene pesmi prehajajo iz piano v fortc
Ilegalna organizacija je bila na delu. Okupator je raag-lasil po .vsem . Cerkljanskem, Idrijskem in Ba-šem »copri-fuoco.« Ponoči , so patru-Hrale oborožene slaraže, vsi vidnejši fašistični funkcionalni so imeli zaslttažena svoja stanovanja. V zraku je bilo nekaj zelo napeitega. Visi so pričakovali, da bo nekega dne, počilo. Vse vasi je okupator povezal z gcat.im telefonskim omrežjem, da bi za vsak slučaj takoj obvestil o nevarnositi. Okupator se' je kljub svoji oboroženi uitrjenjo-siti počutil kat (V Metki. Z vsakim dnem je stopnjeval čuječnost. Kvestura je bila navzoča povsod, tako da skoro ni bito .mogoče napraviti koraka brez njene vednosti. V Cerknem je bilo takrall nad 1000 vojakov, 250 kve-6'turinov, 40 fašistov, 30 financarjev in še več drugega vojaštva. Njihovo število je presegalo število civilnega prebivalstva!!!! V Gorjah je bilo nad 500 vojakov.v, v Jesenici fašistična postojanka s 17 čirnosrajč-niki, ojačeni s karabin-jerji, v Za-kTiau 24. karaibirijerjev, v Logu 30 fi-.nanca-rijev.	,
In vendar . . .
Ljudje so gledali na vse to z nekakim mirom. Organizacija Osvobodilne fronite je pod vodstvom izkušenih partijcev mrzlično delala podnevi in ponoči, Skoro po vseh vaseh so že delovali ilegalni odbori O F iz treh članov.
Prvi sestanek z ženskami iz Planine je imel -tov. Miklavž na svojeim domu že meseca avgusta 1942. Sestanka -so se -udeležile Marjanca Svetik iz Planine, Julka Golob in1 Ivanka Lahaj-nar iz Cepleza. Iz Cerkna pa sta prišli in sestanek vod-ili Milena Toškan in Lida Stravs.
V Sebreljah je idobil -nalogo-pclsta-vlii Ilegalni OF oidibor podpisani. Poleti 1942 je že obstajal štiričlanski odbor, ki ga je moral razpustiti, zaradi nezanesljivosti dveh preveč versko nas.t¡rojenih članov. Takoj je bil sesitavljen novi peitčlan-ski odbor, ki je nadaljeval delo. Odstranjena člana sita se vseeno pokazala za moža, ker sta molčala. Naloge novega odbora niso. bile lahke, ker ■je va&k,i mogiočnjatk župan skušal organiziralti belo ga-r.do, kar je odbor preprečil z odločnim pose.gcm.
Prvi je odšel v partizane na področje ¡stare Jugoslavije tovariš Peter Ce'ik iz Reke pri Cerknem in. z
Pogled, na del zbombardirane partizanske prestolnice Cerkno
Dovganom Biivinom-Janezom prišel nazaj na Primorsko kot partizan v juliju 1941. (To je potrebno popra-vuivti, ker sem v št. 24 od 13. junija po netočnih podatkih zapisal, da je bil prvi partizan Jože Lampe iz Zadloga pni .Crne-m vrhu, ki je odšel. v partizane 2. septembra 1942.) Bri »Bajitu« na Poljanah so delali že leta 1941.
Iz forie
v foriissimo ...
V ozračju, ki je dihalo pričakovanje velikih dogodkov, se je bližal 7. november 1942. Stab ilegalcev je delal z vso paroš V krojaški delavnici- tovariša Cveilika, ki je bila prav naprolti občini, in sedežu fašističnega tajnika Zannierja, so kovali načmte.
¿»Sedmega novembra moramo pokazati našo barvo,« je napovedoval tovariš. StiUidin Jaka-Cvetko, Tovarišiee so . pomagale pri izdelovanju zasitajv m letakov. Ker ni bilo blaga, so same barvale. Da ne bi to vztbuldilo pozornosti, so izmenoma sušile, prav pred nosom fi-natrtcarjav en -dan rdeče platno, drugi dan plarvo. Celo zalogo dobrega papirj je dala Šitraivsova trgovina. Lertaike s^ izdelovali pri »To-škan'u«, kjer so pomagali pri delu Milena in Janez Tclšlkan ter Lida Sttrarvis, V -trgovini Maksa Stueina-je izdelovala ileltake tov. Rezka Mlakar, na svojem domu v Sigadah pa Malka Peternelj. Toškanova mati Marjanca je pridnim' delavcem, kuhala čaj, da jih ni zeblo.
Nekaj dni prej smo vsi ilegalci prejeli sporočilo, naj pridemo v Cerkno. Kar po vrhu delovne obleke sem si nataknil delavsko tuto, vzel kolo in hitel po novice. Oglasil sem se v »krojačnici« tovariša Cvetka, ki mi je dal zavitek letakov in naročil, naj jih v moji vasi potresem v noči od 6. na 7. novembra. Za to ne sme zvedeli nobeden, ni-,ti družinski člani. Povedal ,mi ja še, da bo lis.tkovna akcija po vsem Ceittoljaivskem in Baškem. »Naj vidijo Italijani, kdo je tu gospodar«, je pripomnili. Drugi toivan-iši in tovarišiee so dobili tudi zastave.
Precej me je skrbelo, kako bom letake prenesel sikozi blok na 2e-lin-u, kjer je stal vojaški sitražar in še po dva ikarabinjerja. Kupil sem dva izvoda lista »Popolo dTitalia« in »illu-stiraziio.ne del pepolo« ter v te zavil letake. Zavitka sem vtaknil v sprednja velika žepa tuite tako, da so se naslovi listov videli iz žepov. Ko sem privezi! na Zeli.n, mi je bilo vseeno nekako lesno pri srcu, Ali bo šlo dobro skozi, mc je skrbelo. Ko me je sitražair ugledal j; dviginil rampo. ko pa sem p-rivozil do njega, me je ustavil in vprašal:
»Voi legote i g.iomali ita-liani?« — Vi berete italijanske časopise.
»Seveda«, sem odgovoril,« saj so zelo informativni i« poučni.«
»Bravo, bravo, potete proseguire,« je odgovoril in še pozdravil.
Kalko mi je odleglo. Čutil sem nekaj podobnega, kclt da mi bodo zrasle pero.tinfce. Res sem za ovinkom pritisnil na pedale, da se je za mano kar kadilo.
■Tuidi vsem ostalim tovarišem se je posrečilo, da so sipravi-li letake
v svoje vasi. Seveda so za to uporabili vse mogoče pretveze in nakane.
Noč od 6. na 7. -novambra je bila ■ zelo nevihitria. To je vsem, ki smo imeli nalogo iavršmti listkovno akcijo prišlo zelo prav. Italijanske patrulje so. bile manj budne in se niso nadejale nobenega presenečenja. Vsak je dobil nalogo raz-tree.ti letake pb gilavtni pati svojega kraja in še izven kralja do gotovega mesia, kamor je prišel aktivist iz bližnje vasi ali kraja. Tako so bile povezane z letaki vse vasi do glavne-cesite in po glavni cesiti do središča — Cevricna. Kjer so bili v vasi elememti, ki bi jih imeii za nezanesljive, je bilo zapovedano potire-slti letake z napisom: Smrt "izdajalcem sloivemlskega naroda! Smrt fašizmu — svobodo narodu! Ostali letaki pa so imeli napise: Živeli partizani! Živela OF in podobno. Vsi so imeli tiudi grb Triglav z oznako -OF.
Namen te listkovne akcije je bil, da pokažemo okupatorju, da kljub vsej oborožitvi,, kljub navzočnosti ¡tolikega števila- vcjašit/va, kvestu-rinov in fašistov — le ni on tu gospodar, temveč, da so. povsod .navzoči partizani. Ta cilj . je bil tudi sitoodistoltno. dosežen.
Pri akciji so sodelovavli s pogrešanjem leitakov in pritrjevanjem zastav.
Od Cerkna do Loga v. Novakih so pot.resali letake tovariši Jože Pri-možič^Miklavž in njegov brat Lo-renc, Gabrijel. Peltirnelj-Jelko in I-van Golob, Ta cesta je bila Italijanom bau, bau in jim je vzbujala strah in -trepet, da bodo po njej prišli par/tiizani.
za Labnje -tov. Obid Andrej in Ko-,mač Franjc-Franc za Poče Močnik Andrej in Platiša Vencelj za Gorje Makuc Andrej, za vrh Križa do Jesenic je potresal tov. Pe-trnelj Ru-
dolf, za Bukovov tov. Obid Vencelj-Ma<ijaž, Spik Peter-Srečko, za Ore-•hok itov. Zofka, -za Ravne tov. Ari-' drej Prezelj in Jože Sedej, za Zakriž tov. Simon Or.tar in Jernej Pe-t>rnelj, za Novake tov. Štefan Prezelj, Franic Koibler, Mezek Alojzija dn Jakob Jemec, za Krnice in Jagar-šče bra/„a brata Kacin Jože im Franc, za Oblakov vrh lovarišiče Jerebove, za Sebrelje tov, Ogarev, za Reko in Laharn družina kmeta Flarudra.
Pri liistkovnl akciji so sodelovali še drugi aktivisti, -kaiterih imen pa ni bilo mogoče -spraviti na dan. Več od teh je padlo v partizanih ali pa na terenu.
Allegro
molio allegro...
Zjutraj 7. novembra je bilo jasno vreme z lahkim vetrom, ki se je poigraval z natresenilmi letaki, kot bi še on hotel vzbujati pozornost ljudi in še bolj okupatorja na — veliki močni dogodek. To je bil za vse tiste, ki smo sodelovali — dan vel-ike moralne zmage, dan, ki še danes vzbuja v nas tisto zadoščenje, ki smo ga občutili takrat in videli, kako so ljudje pozorno brali gesla na letakih. Bili -so tudi plašijivci, ki so se ustrašili. Tako sem sam slišal, kallco je neka žena v vasi vsdaliknila, ko je ajultraj odprla glavni vrata in ugledala na pragu letak z grbom Triglava in napi-
■	6am: 2iiveli partizani: »Ojej, o ti moj bog! Pojdi hitro sem mož in pofoeri, ter sežgi ta papir, saj nam
■	bodo Italijani zažgali hišo, če bi zvedel za to.« Pri veliki večini ljudstva ¡pa je akcija zelo dvignila moralo in zaupanje, da nas z vsemi velikimi silani in vojaštvom — le ne bedo uničili.
. Drugače pa je bilo pri Italijanih, fašistih in kvestiurinih. Ljudje v Ceiiknem in po vaseh, kjer so bili Vojaki, fašisti in karabinjerji, so uživali nad njihovo prepadenostjo. V Cerknem sta oba glavna t eksponenta fašizma, fašistišmi politični tajnik davkar Zannier in občinski tajnik Resh imela okoli hiš, kjer sta stanovala vse belo letakov z napisi: Smri fašiznu — ovobodo narodu! Smnt izdajalcem! Živeli partizani ii podobno.. Njun pohlevni sluga, oočinski obhodnik Zorza Ma-rio, renegat iz. Slovenske Benečije, je bil še zvečer boilj bled, kot je voščena srveča. Videl stan ga sam, ker rišem mogel zdržati doma in sem 2 zadnjim avtobusom odbite 1 v Cerkno k zaupnemu tovarišu, da vidim uspeh in zvem prve vesti -— o naš', veLiki zmagi v tako zastraženem kraju.
Tisto jutro so okupotorji spoznali, da ne bo mogoče z nobeno silo pogasiti požara, ki so ga prav oni zanetili v Ijudjeh s svojim prihodom
v	kraje, kjer so že tisočletja prebivali Slovenci. Prvi dan so bili popolr.oma dezoiientirani in nezmožni vsakega dejanja. Ves njihov oboroieni pogum je splahnel, ko so videli, da je po cestah na deset
vi	deset tisoče letakov oznanjalo — njihov poraz. Na brzojavnih žicah so veselo plapolade • v vetru rdeče in narodne zaslave. Le kdo je vse to napravil in pripravil? Velika-
Skupina prvih cerkljanskih aktivistov s tov. Miklavžem
Gledališče Slo^ensk«ga, Primerja
si s številnimi gostovanji utira pot med primorsko ljudstvo
Pretekli teden se .je ansambel Gledališča Slovenskega -Primerja ymil a turneje po Goriškem. Obiskali so Miren, Branik, Prvaci.no, Ajdovščino in Vipavo. Igrali so komedijo francoskega pisatelja Aoharda: Življenje jc lepo. Na potih predstavah je bilo 1606 Ijudii, aLi 321 ljudi na predstavo. Č.e bi bilo vreme ugodnejše, bi. bil u.-peh seveda še mnogo večji. V Pr-vačini je v nedeljo 26. oktobra tako deževalo, kot da bi hotelo vreme zadostiti potrebam za nazaj in naprej. Na, in kljub (naliva; jc prišlo na predstavo 296 ljudi. Gledališče je obiskalo Goriško komaj šest dni po vrni t vi s turneje po Tolminski, kjer so igrali isto komedijo in kjer uspeh ni bil nič slabši. Dali so tudi pet predstav, ki jih je obiskalo 1557 ljudi, ali 311 ljudi na predstavo. Sploh je bil oktober zelo plodovit in gledališče sii nima kaj očitati. Sezono so odprli s Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Sledila je nato ropri-za v Vipavi, naikar so odšli na Tolminsko, dali so eno predstavo (Življenje je lepo) v Postojni na dan kulture in potem obiskali Goriško.
Siamo&ini UmczU M /¿aplu
Učiteljski pevski zbor koprskega okraja je priredil v ponedeljek v koprskem Ljudskem gledališču v počastitev šestega kongresa KPJ slavnostni koncert s sodelovanjem orkestra odreda JLA, sopranistke Slavico Batistute, baritouusta ljubljanske Opere Andra ŠtrukJjiaf komornega zbora Radia jugoslovanske eone STO, mr.čikega pevskega zbora Oton Župančič, baletne šole, folklorne skupine glasbene šole v Kopru in pevskega zbora učiteljišča. Slavnostni govor je imel tov. Vidmar.
V kolikor nas je koncert zadovoljil po pestrosti in raznolikosti sporeda, ne moremo tega trditi o kval iteiti. Pni obeh moških zborih smo opazili nesigurnost in neubra-iiost, kar je verjetno posledica nesistematičnega dela in pomanjkanja dobrih dirigentov. O tem bo nedvomno potrebno resno razmiliti, saj nas tudi pogled na koncertni program po.uti. da en sam dirigent ne bo kos vsem nalogam. Glede solistov moramo predvsem pohvaliti Andra bt,niklja, k-i je Lir.kc narodne zapel toplo in prisrčno, Sla-vica Balistuta pa je bila verjot.no imli ponira-na. Glede baletnih in folklornih točk bi bilo šc prezgodaj kaj več govoriti, saj smo na začetku sezone in so nastopajoče mladinke šele lani začele z intenzivnejšim delom.
Ob koncu bi omenil, da vstopnina 60;-- cliin za osebo, ne dela čast pri-reiVoliju, saj je to vendar bila akademija v počafitiiitev zgodovinskega kongresa naše Partije. Ob takih priložnostih se menda vendar ne pobira vstopnina, v kolikor pa je bila prireditev res zvezana z velikimi stroški, pa bi številni udeleženci nedvomno prav radi priskočili na pomoč s o ros t o voljnimi prispevki.
(-1)
Prizor iz Cogoljeva »Ženitve« --<Uvoixitvene predstave, koprskega gledališča
Vmes pripravljajo Klabimdovo dramo: .Krç-g-s'kredo, ki bo prišla na odet .vi začetku decembra. Prav. tako bo v. zočeitku prihodnjega meseca premiera ihladi-nskc - igre : Rdc-čn kapica. Prihodnje dni pa čaka ansambel še ena. turneja.
•..Gledališče Slovenskega Primerja dolnje že dve loti in- nekaj mesecov. Gledališče jc bilo spočeto kot velik nebogljenčck, brez dobre in pwnenne hiše, brez stalnih in poklicnih režiserjev z igralci, ki niso imeli za -seboj igralskih akademij. Gledališče ni imelo garderobe, niti kulis in rekvizitov. Živelo, bolje životarilo je brez lastnega proračuna, dotacije pa so bile neredne iu majhne. Resnici na ljubo jc treba povedati, da je Postojna dala zelo veliko. Gledališče je bilo v mnogočem na slabšem od domačih S.KU-D in prvo predstave niso bile kaj dosti boljše od dobro pripravljenih iger SKUD. Toda ljudje, ki so se odločili za težak poklic igra-1-ea v poklicnem potujočem teatru, so imeli poleg naravnega igralskega daru, ki' se jc pri nekaterih razvil na precejšnjo višino, silno potrpežljivost, dobro voljo in brezmejno ljubezen do teatra in samo s temi vrlinami so hditko prebrodili težave prvih dveh let. Seveda, če ansambel našega Primorskega gledališča ne bi imel na mcirodajnih mestih, predvsem na okrajnih forumih Postojne ljudi, ki fo čutili 'potrebo po potujočem gledališču za kraje, ki so bili toliko let brez kakršnihkoli naših kulturnih dobrin, ljudi, ki so se vedno in ob vsaki priložnosti zavzemali za obstoj gledališča, to ne bi kljub dobri volji moglo obstati. Gledališče si je s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom pridobilo prijatelje po vsej Primorski lin danes ni več vprašanje, ali bodo predstave obiskane ali ne, danes je minogim jasno, da je potujoči teater življenjska potreba Slovenskega Primorja.
S tem pa iborba'Za obstoj in priznanje našega teatra še ni zaključena. Prvo, zače.tniško razdobje je mirno. Poleg zunanjih uspehov je treba vsekakor šteti v velik uspeh, da ima gledališče dva režiserja, da ima ansambel, ki -se vedino bolj aičvrščnje. Sedaj je treba ustanovo ekonomsko utrditi, delo samo pa poglabljati, tlim prej bodo ekonomska vprašanja rešena, tem prej se bo teater pričel razvijati v širšem razmahu tako po repertoarju kakor po umetniški dognanosti. Okraji Slovenskega Pirimor-ja so se zavezali, da bodo teater vzdrževali, tod-a ta stvar nekako ne gre. Oprav je bil la sklep storjen na
Sestanki in Zboiri Slavističnega driUBlltva Slovenije, ki so jih imeli v preteklosti profesorji slaviistike ljubljanske .univenze, srednješolski profesorji in pedagoški- delavci ter mladi slavistični naraščaj, rso bili navadno le v Ljubljani. V zadnjih dneh oktohra pa se je Slavistično društvo od','.trčilo za ožji zbor slovenskih literarnih zgodovinarjev in štuldentov slavi-stike na zapad'ni meji Slovenije, v Tomaju na Krasu, rodni domovini pesnika Srečka Kosovela.
Enodnevni slavistični seminar,, ki smo ga imeli v nedeljo 26. oktobra v Tom-ajiu, je bil posvečen spominu na življenje in literarno delo pred 2G leti umnlega slovenskega ■besednega umetnika in enega naših najčistejših lirikov - Kosovela. Na tomajskem pokopa1 i-šču je govoril profesor ljubljanske univerze in predsednik Slavističnega društva Slovenije dr, Anjton Slodnjak, ki se je v svojem govonu spominjal prvih srečanj s Kosovelom v akademskem kolegiju, kjer so mnogi današnji slovenski kulturni delavci £i'.ianc(VE.il<i v letih po pwi svetovni vojni.
i»V tujini sem zvedel, da je prenehalo biti tvoje sirce, da je utihnilo žuborenje tvojega pesniškega navdiha,« je dejal profesor Slodnjfk. «Obide starejšega in mlajšega roditi slavistov je izraz ljube-čni in hvale žricaU do velike-ga pesnika in do {istih literani.h vredncit, ki jih je Kosovel izročil v dediščino slo-. vemflke-miu narodni.«
V prostorih tc-majiske nižje gimnazije, kjer smo imeli slavistični se-
skup.ni. seji žc pred nekaj meseci, se na -primer tolminski okraj nikakor ne more odločili, da vloži svoj dolžni OTicsek. Goriški okraj jc v drugi polovica meseca oktobra nakazal del svoje obveznosti, sedaj sledi Sežana.
Uspehi gledališča vidno rastejo iz tedna v teden, od predstave do predstave, od turneje do turneje, toda ekonomska nesigurnost razvoj močno ovira. Dejstvo je, da je ansambel pcrc.jcl plačo šele, ko se je vrnil s turneje po Tolminski, da so. odšli na Tolminsko z izposojenim denarjem, to se pravi v nič kaj zavidljivih pogojih. Odšli so najprej na Tolminsko zato, da vidijo, če Tolminski res ni mič za Primorski teater, kakor hočejo to nekateri' na okraju v Tolminu prikazati. Gledališče je doživelo prijetno presenečenje že pri prvi predstavi v Idriji, kjer so ljudje napolnili premajhno dvorano -do zadnjega kotička; še bolj pa v samem Tolminu, kjer je bilo na predstavi 572 Ijudii. V Bovcu in Mostu na Soči so jih sprejeli in pozdravili na odprti sceni, z željo, da se še in še vrnejo.
In pri drugi turneji po Goriškem? Že v Ljubljani so se pojavile vesti o prodornem uspehu po Goriškem. Res. tu so bili sprejeti kot stari in ljubi znanci. -Naj omenim samo Ajdovščino. ki ima zelo nerodno, še bolj pa neprimerno dvorano. Tla v dvorani so betonska, toda to še ni najhujše. Kadar dežuje, stoji v dvorani voda. Tudi topoit je bilo v dvorani mnogo vode. Toda Ajdovci so napolnili dvorano z velikim navdušenjem, iskali so suhih mest in zadovoljno pritrjevali nastopajočim. Bilo jih je 400. Mimogrede naj še omenim, da je že skrajni čas, da se zadružni dom v Ajdoščini dvigne s tal ¡in da Ajdovščina dobi kot veliko gospodarsko središče bolj primerno in kulturno dvorano.
Omenil sem že, da gre gledališče ta teden spet na turnejo. V petek 7. novembra bodo gostovali v koprskem gledališču, nato bodo igrali v Dekanih, Kozini, Sežani in Š torij ali. Prepričani smo, da bo ta turneja in gostovanje v Kopru ponoven dokaz o upravičenosti našega gledališča in en korak bliže k splošnemu priznanju in rešitvi ekonomske in materialne osnove. Največja skrb gledališča je lastni avtobus, svetlobni park in zavese. Potujoče gledališče brea primernih in lastnih .prevoznih sredstev -tako za ljudi kot za rckiivizite in kulise ne mo.re dostojno predstavljati take ustanove, kot je Primorsko gledališče.	R. H.
minar, je pr.vi spregovoril profesor Alfonz Gspan, pesnikov osebni prijatelj in sodelavec. Spominjal se je Kosovela kot umetnika in človeka in se v mislih povrnil v leta, ko je Srečko študiral filozofijo in pedagogiko na novo ustanovljeni ljubljanski univerzi. Liiterarno je začel ustvarjati še zelo mlad. Že na ljubljanski realki je zbiral okrog se.be prijatelje in z njimi -ustanovil literarni krožek, ki je našel svojega mentorja v profesorju Sandi, 'pomemben vpl-iiv na mlade dijake pa so imeli tudi njihovi profesorji Ko-matar, Dormik in Lah, ki so jih učili ljubezni do slovenskega jezika in njegovih kulturnih stvaritev.
Bedno življenje, ki ga je Kosovel preživljal med pnvo svetovno vojno in po njej, je mlademu štel-' denilu filozofije-v osme,m semestru izpodkopalo zdravje. Stanoval je v siromašni- sobi, pisal dos-tukrait s prezeblimi pršiti, razon tega pa je trpel še pomanjkanje in glad. Vse to pa ga ni moglo odvrniti od tega, da n-e-bi raz,vil ce'S vaiste misli in jih sistematično urejeval. Za kot študent je prebrail največje Marxovo delo »Kapital«, do podrobnosti pa se je seananil tudi z njegovim »Ko-niiuiniisitičnim manifestom«. . Svoje nazore in poglede na svat bi bil rad razkril pred širšo javnostjo: iskal je glasila, kjer hi mogel svobodno cbjarvljaiti svoja dela, pa ga ni našel. Piri mnogih tedanjih »usmerjevalcih« slovenske kulture ni našel razumevanja, tople prijateljčke beiscide in pomoči.
V domovini Srečka Kosovela pa so po prvi svetovni vojni gospoda-
W O "V ][
Prcstor na soncu
Proizvodnja: Paramout 1951.
Scenarij: Michael Wilson, Harry Brown.
Režija: George Stevens.
Igrajo: Montigomery Clift, Elizabeth Taylor, Shelley Winters.
Film se je rodil po znanem ameriškem romanu »Ameriška tragedija«, ki ga je napisal D-riser. Čeprav ima z romanom prav malo skupnega, je v njem srečno zajeta in fil-mana nesrečna ljubezenska zgodba treh mladih ljudi.
George Eastman, nečak bogatega tovarnarja, se pri stricu zaposli kot navaden delavec. Ambiciozen mladenič se s svojim tovariši ne druži, še svojo ljubezensko Tazmerje z neko tovarniško delavko skriva, da ne bi urnazal rodbinske časti. Ko pride napredovanje, sc Georgu od.pro vrata med boljšo družbo, družbo bogataških sinov, družbo brezdelnežev in slabičev. V tej družbi se sreča z Angelo iin se. v njo zaljubi. Delavka Alice, ki jc med tem časom zanosila, roti Georga, naj jo poroči. Tu se v njem rodi grda misel na umor. Alice pelje s čolnom po jezeru. Tam se čoln potopi in z njim tudi Alice, medtem ko se George reši. Zaključna scena so odvija pred sodiščem, ki spozna 'Georga za krivega in ga pošlje na električni -stol.
Film se dokaj napeto razvija. Je neprimeren za mladino.
rili fašisti — nosilci dvaiisočlet-ne italijanske kulture. Ko je mladi pesnik 27. .maja leta 1926 v Tomaju na Krasu .umrl in so se uresničile besede iz njegove »Predsmrtini-ce«: »Vsi bodo dosegli svoj ciij, le jaz ga ne bolm dosegel, ognja prepoln', pota sil, neizrabljen k pokoju bom legel«, je odšel na njegov pogreb tudi prijatelj Brutko Kreft, ki je za Kosovelom skupaj z Vinkom Košakom prevzel uredništvo »Mladine«. Za pokopališkim zidom sit oje je Krefit med pogret-om spustil v odprti grob s-loveniski trak. Seveda so o tem pozneje vedeli tudi fašisti in ni se še posušilo cvetje na Srečkovem girobu, ko je pričel »capo squa.dra« iz Sežane in zahteval, naj se grob odpre ter o-pravi preiskava. Italjanskega fašista so le s težavo pregovorili, da do tega dejanja ni prišlo.
O
Delo dvaindvajsetletnega Kosovela je potekalo v glavnem v dveh smereh: prva je č.ustevano impresivna lirika, v kateri prevladuje oltožna krajinska pesem, oprta na ■tradicijo slovenske »moderne«. Vdanost v opojno lepoto narave, t!-ha bolečina lastne samote in skrite ljubezni, ter otroška misel na mater, so najvidnejši vsebinski pcu-darki Kosovelove lirike. Pesnik pa je vsvojih li/teirarnih delih globoko občuti 1 tiuidi praznolo sedanjosti in veroval v odrešilno človekovo meč. Druga doba Kosovelovega ustvarjanja se začenja z nastopom v »Mladini«, ki pomeni srdit boj za sociarine, kulturne, in duhovne vrednote, obsodbo sodobnega življenja
F X M I
SlavčM s ¡kletki
Proizvodnja: Gaumont.
Scenarij: Noel-Noel, Rc-ne Wheeler, Georges C.haperot.
Režija: Jean Dreville.
Igrajo: Noel-Noel, Micheline France}', Rene Blanehard, Rene Genin.
Vsi ljubitelji filmske umetnosti se prav gotovo še dobro spominjajo osebnosti Nocla-Noela, ki se nam je pred kratkim predstavil v filmu »Parada izgubljenega časa«, v katerem je dovršeno in psihološko -upodobil več likov tatov našega dragocenega časa. Po umetniški vrednosti in pestrosti je nov Noelov iihn »SI a vek i v kletki« še boljši od prejšnjega. V njem nastopa Noel-Noel, ki je tudi napisal -scenarij, v glavni vlogi vzgojitelja v neki pariški deški pobolj-ševalniei. Z novimi učnimi metodami, z dobroto in ljubeznijo se zna približati mladim zaprtim nepridipravom in si osvojiti njihova srca. To .pa ne gre v račun staremu direktorju ipoiboljšcvalnice, starokopitne-žu. ki vidi v palici edino vzgojdo sredstvo. Zaradi tega mladega učitelja odpusti. Toda njegovi učni uspehi pridejo do izraza ob koncu filma, ko sc poroči z Ma.rzine. Tokrat mu otroški pevski zbor, v znak hvaležnosti in priznanja, zapoje podok-nico.
Film je pester in raznolik, da vsakega gledalca prevzame. Priporočljiv je pa posebno mladini in vzgojiemu kadru.
in krik po novem človeku, ki naj se reši okov starega suženjskega sveta in .na njegovih temeljih zgradi nov svet. Kosovelova borbena oblika je esej; v njem in v pesmih je Kosovel s preroško siutnjo oznanjal propad kapitalistične Evrope in tiho vero v novi čas, v duševno in človeško skupnost.
O
V drugen delu predavanj je profesor Slodnjak ugotavljal, kaj so primorski -pisatelji in pesniki ii» stJvarili edinstvenega v slovenski literaturi. Za njim se je priglasil k besedi tudi profesor dr, Tomšič, ki je govoril o značilnostih primorskih narečij.Živahne deibaie se niso udel-eževadi samo profesorji in starejši pedagoški delavci z naših gimnazij, temveč tudi študentje.
Izlet v Tomaj, v domovino, s katero je živel in čutil Srečko Kosovel, bo ostal še dolgo v spominu vseh udeležencev, ki niso bili deležni samo poučnih predavanj o Kosovelu, primorski književnosti in značilnostih njegovega jeziki, ampak tudi gostoljubnosti tamkajšnjih organov ljudske oblasiti. želimo, da bi Slavistično društvo Slovenije priredilo še več takih izletov na zspa-dne meje slovenskega ozemlja in z njimi združenih slavističnih seminarjev in da ne bi bilo profesorja slovenščine na srednjih šolah po vsej Primorski, ki se ne bi čutil člana >te vejiike slov.io ične družine in delal za njeai nadaljnji napredek. Ta napredek pa stremi po razhrivanju naših kulihirnih vrednot, po bogastvu naše slovstvene zgodovine.	m,
OB IZREDNEM OBČNEM ZBORU OZPZ V KOPRU MIKA RAZSTAVA PLEMENSKE ŽIVINE V ŠEZANI
Glavna gospodarska vprašanja: obnova vinogradov in sadovnjakov, izboljšanje in dvig živinoreje, izboljšanje kmetijskih Izvoznih pridelkov in utrditev zadrug
Kako se danes pogovarjajo naši zadružniki -gospodarskih vprašanjih in kaj je v teh pogovorih dobrega, je otipljivo pokazal izredni občni zbor okrajne Zadružne poslovne zveze v Kopru. Je kar prav, da so o tem seznanjeni tudii zadružniki po drugih krajih. Izkustva, ki so jih nabrali lahko pridejo prav tu in tain.
Brez dvoma je v koprskem okraju najvažnejša gospodarska panoga vinogradništvo. Kmečke zadruge imajo pri tem veliko vlogo, ker lahko za svoje člane nabavijo traktorje, ki bi jih postmezni'k no mogel. Kaj pomeni traktor za vnnogradrJike, občutijo najbolj tisti zadružniki, ki so se osvobodili težko kopače in jim vinograde obdelujejo stroji. Težave pa nastajajo, ko pride do vprašanja obdelave večjih površin, ki so lastiliina več posestnikov. Nekaj zadrug je že začelo z adiri&ivaiujem iak'jh razdrobljenih parcel. Koristi modernega obdelovanja so velike, ker sc z mehanično obdelavo znatno znižajo proizvajalni stroški in se poveča hektarski donos. Kmečka zadruga v Novi vasi je že združila več manjših parcel in tako dobila površino 6 lia, ki bo kot prvi moderno obdelovani vinograd za vzor naprednega vinogradništva. Tako sta napravili tudi zadrugi v Boršlu dn Bertokih.
¡Najboljši dokaz, da je naše vinogradništvo še zelo ¡zastarelo, prikazuje primerjava z naprednimi državami. V Nemčiji porabijo za obdelavo enega ha modernega vinograda 80 delovnih dni in pridelajo od 80 do 150 lil vina na ha. Pri nas pa porabimo za obdelavo enega ha vinograda 220 delovnih dni in pridelamo le 40 lil vina na ha. Prav gotovo pa ni zadružnika, da bi ga ta primerjava ne zanimala in mu dala misliti.
Drugo važno vprašanje, ki so ga obravnavali delegati tudi v razpravi je živinoreja. Ker je na Koprskem poleg vinogradništva in sadjarstva zelo razvito tudi vrtnarstvo, kjer pridelujejo najbolj zgodnjo zelenjavo, grah, solato, zgodnji krompir, zgodnje češnje itd. je s tem tesno povezana živinoreja. Ne moremo dobro kmc/tovati, če nimamo na razpolago dovolj organskih gnojil, ali hlevskega gnoja. To drži in bo držalo, tudi če bo moderna znanost iznašla še ne rem kakšne nove vrste umetnih gnojili. V tem je dala lep primer kmečka zadruga v Izoli, ki je nabavila več glav dobre živine in jo razdelila svojim članom. Ista zadruga je kot prva dala pobudo za napravljanje komposta. Kupila je primerno površino zemljišča, kjer bodo zbirali vse odpadke, smeti, grozdne tropine in iz tega napravljalii svoj kompost, ki ga bodo potom dali na razpolago članom zadruge. To je zdrava in koristna iniciativa in bi bilo želeti, da bi našla p »snemalcev v vseli ostalih zadrugah in pri privatnikih. Gnoja nima poljedelec nikoli dovolj. Ugotovljeno je bilo, da je ina Koprskem lo eno govedo na šest hektarjev površine. Razumljivo je, da je to veliko premalo, da bi gnoj, ki ga na-prarvi t'3 živina zadostoval za gnojenje tako obširnih obdelovalnih površin.
Pri reorganizaciji nekaterih kmečkih delovnih zadrug so težili za tem, da ostanejo na razpolago tista sredstva, ki služijo za skupno obdelavo zc.mlje. Reorganizirane zadruge niso imele taste gospodarske osnove, ki je potrebna Zg razvoj na zadružni podlagi. Imovino reorganiziranih zadrug so prevzele druge močnejše zadruge. Talko je večje površine zemljišča reorganiziranih zadrug Knmpell-Salara in Vanganel prevzela KDZ v Mare-zigah, Talko so dani pogoji, da se ustanovi na področju Kampel-Salare večje zadružno posestvo.
Ostale KDZ so letos pokazale zadovoljive uspehe. Zadružniki ugotavljajo, da so dohodki precej večji, kot pri posameznih km citih.
Za KDZ Ankaran in Krog gradijo stanovanjske hiše, da bodo zadružniki imeli spodobila stanovanja.
Zadružno podjetje Froetius je v prvih mesecih tekočega lota odkupilo za 270,000.000 din blaga, to je za 21 odstotkov več, kot je bilo predvideno po planu. Tovarna je plan predelave paradižnikov, pripravljanja marmelade, sadne pudpe, žganja, itd. za prvih devet mesecev presegla za 32 odstotkov.
V inozemstvo, .¡n to v Trst, Avstrijo, Švico in Za'padno Nemčijo so
izvozili blaga za 68,925.000 deviznih dinarjev. Zadružna poslovna zveza jo uvozila poleg južnega sadja, pomaranč, limon in rozin tudi 9 traktorjev, 45 plugov, 200 škropilnic, 100 žveplalnikov, 4 kamione Mercedes, ■večje množine umetnih gnojil in drugega kmetijskega orodja v skupni vrednosti 55,300.000 deviznih dinarjev.
Za bodoče bo treba polagati več skrbi izvozu kmetijskih pridelkov in njihovi kvaliteti. Nekatere zadruge temu vprašanju niso dale nobenega poudarka. Vodeti morajo, da se je treba boriti, da ne samo obdržimo inozemske trge, temveč da najdemo še no vili. Vprašanje kvalitete blaga je postalo tako važno, da bo 'treba misliti na ustanovitev ustanove, ki bi kontrolirala blago za izvoz.
- Vse premajhno je zanimanje članov zadrug za strokovno glasilo Zadružne poslovne zveze in Zavoda za pospeševanje gospodarstva, ki izhaja mesečno v slovenskem in italijanskem jeziku. Nekatere zadruge imajo naročenih samo po pet in še manj izvodov. To je pod vsako kritiko. Vsak posameznik, naj bo član ali ne, bi se meral zavedati važnosti strokovne izobrazbe, ki jo lahko pridobi edino potom svojih glasil in z
branjem dobrih strokovnih knjig in časopisov.
Zelo važno je tudi, da bodo zadružniki na volitvah 7. decembra volili tudi Svet proizvajalcev. Zadružni sektor bo imel v Svetu 11 delegatov, od teh 10 jplošne kmetijske zadruge in enega KDZ. Pravico voliti pa bodo imeli samo člani splošnih kmetijskih zadrug, KDZ, obrtniških in drugih zadrug.
Važno vprašanje, ki so ga obravnavali na tem izrednem občnem zboru so tudi hranilna odseki. Sedaj ima hranilne odseke samo pet zadrug. Najboljši je pri zadrugi Čežarji—Pobegi, kjer zadnje čase naraščajo hranilne vloge.
Ob zaključku zasedanja je občni zbor sipTcjol tekmovalni načrt na čast bližnjih volitev. Zadruge bodo tekmovale od 1. do 29. novembra v pridobivanju novih vlagateljev v hranilne odseke, v organiziranju skupnih večjih površin za obnovo vinogradov in sadovnjakov, v oddajanju blaga za izvoz, v vzdrževanju strojev, v vpisovanju žena v žensko sekcijo in še v 11 drugih točkah. Tri najboljše zadruge, ki bodo dosegle največ točk, bodo prejele denarne nagrade in sicer prva 50.000 din. druga 30.000 din in tretja 20.000 din.
Prejšnji to rok jo bila v Sežani velika razstava goveje živine iz sežanskega okraja. Med naprednimi živinorejci je za 'to razstavo že dalj časa vladalo veliko zanimanje, ker so ivedelu, da bodo na ita dan pokazali, kaj zmorejo in itudi tekmovali, kdo je vzredili najlepšo plemensko, živino, ki je za naš okraj velike važnosti.
Že zgodaj zjutraj je bilo videti pridne živinorejce, 'ki so spremljali svojo lepo živino ina sejmišče. Ob otvoritvi razstave je bilo na sejmišču lepo razporejenih 166 glav goveje živine, vse sivo-rjave pasme. Največje število je bilo krav — 86, 62 telic, 8 bikov in 10 bikcev. Najbolje je bila zastopana občina Senožeče, ki je razstavila nad 35 glav živine pretežno iz Dolenje vasi. Zelo dobro so bile zastopane tudi vasi Lokev, KDZ Lokev, Žirje in še druge. Razstavo jc poleg razstavljailcev obiskalo tudi mnogo naprednih živinorejcev j Krasa, ki so z zanimanjem ocenjevali lepo živino, Takoj se je ugotovilo, da ima ina razstavi Dolenja vas največ in najlepšo živino.
Razstavo je obiskal tudi ing.' Petnici iz Republiške zadružne zveze Slovenije, dr. Gosak od Kmetijskega znanstvenega zavoda Slovenije, prisoten je 'bil tudi 'ing. Arh, agronom . OLO Gorica, in tov. Žele, kmetijski tehnik zadružne zveze goriškega okraja.
Biurno in deloma tudi tiho kipe-nje sta se že končala, kar je posledica letošnje izredno zgodnje trgatve. Posebna vina, ki nimajo vi-seike a'iklcholne moči, bo danes že bistra. Rljiulb temu pa naletimo v marsikateri ldlelti na mr.ltna, slabo prevrela in še sladka vina. To je pripisati predvsem nizki zunanji temperaturi, ki je mnogo vplivala na temperaturo v slabo izoliranih nsdizsimskih kleiteh, V takih kleteh je temperatura neposredno po trgatvi padla na 12 stop. do 14 step. Celzija, dočim je znano, da kveisnice, ki povzročajo kipenje*. najbolj ugodno delujejo pri 19 stop. do 22 stop. Celzija:
Opažamo it.udi,'da se slabo bistrijo vina, predelana iz gnilega ali od teče poškodovanega grozdja, če niso bila pravilno negovana pri bur-nc|m kipenju. Svetovali smo že pred trgatvijo, da moramo pri predelavi takega grozdja dcidati odgovarjajočo količino žveplenega dioksida. Taka vina so nevarna'za obolenje po sivem prelomu.
Da se prepričamo o stanju vina je priporočljivo, da čimprej pregledamo vse sode. Pri tem pregledu moramo pazitii ali se je vino zbistrilo ali ne, ali je končalo vre-ti, če vsebuje še sladkor, ali morda ima kakšen neprijeten okus, duh po pokvarjenem sodu ali gnilobi. Zavedati se moramo, da se dajo na-
pake v mladem vinu še mnogokrat odsltraniti.
Če ugotovimo, da je naše vino še motno in sladko, ga bomo morali čimprej pretočiti. Tako bo prišlo v dotik z zrakom, ki vsebuje kisik, ki oživi delovanje kvaanic. Na ta način bodo že omnlvele glivilce spremenile še obstotječi sladkor v alkohol. Paziti pa moramo, da imamo v kleti čimvišjo temperaturo, ker ta pospešuje vrenje.
Mlada vina, ki ne vsebujejo več sladkorja ali niso še bisitra, moramo čimbolj izpostaviti nizki temperaturi, kar dosežemo na zelo e-nostaven način z odpiranjem oken kleti v nočnih urah. Mraz namreč pospeši, da se vinski kamen seseda na dno soda in potegine is seboj šc plavajoče delce beljakovin, barvil, čreslovinastih spojin, skratka vse snovi, ki povzročajo naravno mnt-ncisit mladega vina.
Na dno soda se za časa tihega kipemja, deloma pa po kipenju se-sede več ali manj debela plast vse-diin, ki jih imenujemo droži. Dro-ži vsioujejo poieg prej navedenih Jn-"/: št mrtve aii omrtvel3 kvus-nice, ki so izumrle zaradi pomanjkanja sladkorja ter različne glivice, ki so običajno neizaželjene v vi-rJu, ker v posebnih prilikah lahko povzročijo njegovo obolenje.
Običajno pri nas pretakajo vina od srede novembra do prve polo-
Na bivših koprskih solinah je dobro uspel poskus setve sirlcom, ki ga uporabljamo za meiTe
s pritličnim
vice decembra. Iz prej navedenih razlogov pa bomo nemudoma pretakali, čim bomo opazili, da se je vino že začelo bistriti. Ni priporočljivo držati mlado vino na drožeh, ker se lahko nav-zame slabega okusa po gnilobi.
Pred pretakanjem moramo klet dobro prezračiti, osnažiiti in nato močno zažveplati. Tako obvarujemo mlado vino nevarnosti okuže-nja, ker pride med pretakanjem v dotik z zrakom, ki vsebuje razne Škodljive glivice. Pri prvem pretoku mora priti vino v dotik z zrakom. Vino pretakamo s pomočjo pipe in škafov ali pa s črpalkami. Prav gosto ali celo vlečljivo vino pretakamo s pomočjo na pipo pritrjenega razpršilnika, ki poveča zračenje vina. Edino vino,, ki se nagiba k porjavenju, kar je znak kvarljivosti, pretakamo tako, da ne pride v dotiko z zrakom. Tako vino spoznamo po tem, če ga postavimo čez noč v kozairau ali odprti steklenici na topel pros/tor, se popolnoma zgositi in močno porjavi. Tako vino pretakamo iz soda v sod s sesalko. Sod moramo prej močno zažveplati (en žvepleni azbestni trak na 200 li/tnski sod), ali pa še pred pretakanjem dodamo v sod 15 grrlmov kalijevega meitabisulfita na hektoliter.
Ce opazimo, da ima vino, ki se še ni zbistrilo, islaib duh po posodi, ga moramo takoj pretočiti v zdrav in snažen sod.	,
Po vsakem pretakanju poatane vino bolj trajno in šibkejše ker izgubi precej ogljikove kisline in nekaj alkohola. Pozneje, čeiz nekaj dni pa postane pretočeno, vino' bo. I j sveže, reizko, popolnejše, lepše svetlo ru,me'mne ali ^rubmaate' barve, prijetnejšega okusa in duha. To..je posledica nasičenja z zrakom, od-no;no s kisikom, ki pospešuje razvoj vseh a romat i onih .seistaivin v vinu ter nadaljnje razkrajanje sladkorja, ki vino obogati z oživljujočo rezko ogljikovo kislino.
Na kratko rečeno so prednosti pretakanja vina tele: pretakanje veliko pripomore k zorenju vina in' torej k pretvarjanju mladega v dozorelo vino.	Dr. O. M-'
Vremenske nezgode na Tolminskem.
Gornja Soška dolina in ostali .gorati kraji na Tolminskem so letos preeej prizadeti po vremenskih nezgodah. Se se spominjamo snežnih plazov in izrednih snežnih padavin, ki so napravile toliko'.škode ne samo s plazovi, temveč tudi na sadnem in gozdnem drevju. Posebno so . trpele «trm« gnr>ke sjenožeti, ki imajo v vznožju polno senikov za shranjevanje sena. Teh senikov so plazovi odnesli a'li pa poškodovali lepo števi-
Za izvršitev ocene razstavljeni živini so .formirali dve komisiji, ki sta skrbno pregledali in ocenili vso živino. Za najboljše razstavljalce živine je bila določena skupna nagrada 252.600 'din, ilepe diplome lin 6000 kg močnatih krmil.
Komisiji sta ugotovili, .da je bila to ena najlepših razstav v Slo-veniji z zelo lepo in kvalitetno živino. Zanimivo je ugotoviti, da je 'bilo določenih : 2 kravi, 9 telic v I. kategorijo B, medtem ko zadnji dve itaki razstavi v Gorici in Kranju sploh nista dosegli ite kategorije, kljub temu, da ta dva okraja nista bila niti zdaleč tako prizadeta od suše kakor sežanski. V drugo kategorijo A je bilo določenih 12 krav, 27 telic, 2 bika in 1 hikoc. V drugo 'kategorijo B pa 26 krav, 20 telic, 2 'bika in 2 bikca.
Kot najboljša živinorejca sta bila določena Frane tič Ivan iz Dolenje vasi št. 17, ki je prejel «a tri lepe razstavljene ikrave in 2 junioi diplomo I. stopnje in 10.000 din denarne nagrade, in Kocjan Drago iz vasi Zirje št 1 za -štiri lepe razstavljene krave, 2 bikca in 2 teleti prejel diplomo I. stopnje in 13.700 din denarne nagrade.
Poleg teh so prejeli diplomo prve stopnje z denarnimi nagradami še naslednji razstavljale! :
Jelenkovič Milka iz Divače za kravo, ocenjeno v I. kategorijo B 2.500 din nagrade; Maver Jožef iz Lokve za tri lepe Ikrave 9.200 din: Lah Andrej iz Štori j za 1 kravo 3.500 din; ' Peaihavec Jožef iz Lokve št. 31 za 1 telic« I. kategorije B 4.000 diu; Sluga Franc iiz Dolenje vasi za tri krave 7.200 din: Tavčar Leopold iz Orleka za 1 telieo I. kategorije B 2.500 din; Muha Stanko iz Lokve št.-94 za 1 kravo in 1 telico 5000 din; Obersnel Karolina iz Lokve št. 126 za dve lelioi 5000 din.
Diplomo II. stopnje pa je prejela, kmeùka obdelovalna zadruga Tom a j za 1 bika 5000 din; Majcen Ivan iz iPodbrež št. 5 za 1 bika 4000 din. Vsem drugim razslavljalcem so bile določene nagrade do najmanjše vsote 1500 din. 6000 kg močnaitih krmil pa je bilo določeno za vse razstav-lljalce proporcionalno po številu in kvaliteti živine, 'ki so jo imeli razstavljeno. Ta zadnja skupna nagrada je razstavljalce pa tudi živino še najbolj razveselila.
Po končani oceni jo bil sklican zbor (razstavljailcev, na katerem je govoril tajnik gospodarskega sveta OLO tov. Stoka Zdravko o problemih živinoreje na Krasu. Ing. Petr-nel je govoril o nalogah dobre selekcije živine. Takoj nato so bile navzočim razdeljene diplôme in denarne nagrade v veliko veselje in zadovoljstvo vseh prisotnih.
Za živinorejo na Krasu je bila ta ■razstava velikega pomena, prav gotovo bo to vplivalo .na živinorejce, da bodo živino dvignili še na boljšo stopnjo.
Plemenska živina Krasa je znana danes že po vsej Jugoslaviji; veliko število take živine so lotos prodali , v razne kraje Srbije in Makedonije.
Janko Valenitinčič
lo. Koliko stane tak senik prej, kot je postavljen, ve le tisti, ki ga mora produ!,!. Videl sem pred kratkim na tioIm.hv.kiih planinah preeej senikov, ki soikozali gola rebra. Lastniki jih niso mogli obnoviti do časa in so za letos . n.-ip.raviili senene kope na prostem.
Velika jo tudi škoda na mladem sadnem drevju. Ponekod so gospodarili zajoi in uničevali še tisto, kar ni polomil sneg.
Mogoče še večjo škodo je sneg napravil na mladih gozdovih, O tciu niso naši gozdni strokovnjaki nie povedali. Sam sem videl na Cerkljanskem in v ostalih predelih tolminskega okraja, kako žalostno je stanje mladih nasadov. Lepo število mladega drevja je polomljenega, precej itudi suliega, delno pa je še danes upognjeno, ker se ni moglo zravnati zaradi delne nalomljenostii mladih debel. Tu bo treba resno prijeti za sekiro in odstraniti vse pokvarjeno in krivo drevje. Kjer bodo prevelike praznine, bo treba n asa-; dû ti novih sadik.
Cez leto smo znova doživeli na--live, povodnji, točo, koloradskega hrošča in končno znova dolgotrajno deževje in slano. Na stotine stotov «t»ve je šepnilo. To je velika škoda, ker bi bili lahko priskočili na pomoč krajem, ki so bili prizadeti po suši.
l^iJffl
A-f.

t,' /P V-r;^
28. NADALJEVANJE
Curlin m« je sledil, ker je menil, da gre Laeaud v vas in bo .spodaj povedal, da je skrajni čas, da preiščejo tole gne.id >. kajti jutri bi bilo prepozno. Laeaud ni vedel, da mu Curlin sledi. Brezskrbno je šel svojo pot, samo vsako večje drevo in vsak kairm .-i i1 natančno ogledal, kakor bi iskal na njih kake značilnosti. Včasih se je ustavil in se sklonil, da bi preiskal tla. Naposled je prispel na trato, kjer so bile živali. Prekoračil jo je iin-stopil k mlaki. Ko jo je natančno preiskal, je dvignil, pogled in stopil li skalnati steni. Začel je plezati po njej 111 jo preiskovati.
Ko se je Curtin prepričal, da namerava Laeaud vse kaj drugega, kakor da bi nadlegoval može, se je vrnil k ostalim in povedal, kaj je videl.
»Je že talko,« je rekel Howard, »kakor sem vama sinoči pripovedoval; večni iskalec zlata jc. Toda ne dajmo se motiti.«
Podirali so ogrodje ¡11 Dobbs si je ranil roko. Razjezil sc je in rekel: »('.emu pa sploh tole podiramo? Pustimo, kakor je. pa pojdimo svojo pot.«
Saj smo sc vendar tako zmenili, ko smo pričeli delati, da bomo podrli in zasuli, če bomo kaj našli.«
»Nas samo zadržuje in ne vem, čemu je to dobro,« je zagodrnjal Dobbs.
»Nu, dečko, najprej menim, da moramo biti gori, ki se je tako izkazala, vsaj toliko hvaležni, da jc'nc zapustimo onečaščene in ji zopet zacelimo rane, ki smo ji jih bili prizadejali. Čc pustimo gori pred nosom ogrodje in če zapustimo njen vrt kol zanemarjeno stavbišče, potem se mi to ne zdi" dostojno. Gora si je res prav zaslužila, da spoštujemo njeno lepoto. Raizeii lega bi sc. rajši spominjal na tale proftor, kakršnega sem našel, ko smo prišli, kakor pa. da bi imel zmeraj tole groblje pred očmi, kadar bi mislil na tele mesece. Zadosti slaba je, da moramo pokazati samo dobro voljo, kajti prostor ne bo po videzu še prav nič vabljiv, ko bomo odšli.«
»Je pa res čudovit tvoj nazor o osebnosti gore,« ie rekel Curtin, »toda jatz menim, da moraš -sebo, ki si jo našel čisto, pomesti, ko odhajaš, pa čeprav ni nikogar blizu, ki bi te za to pohvalil.«
»Ie pa še drug vzrok,« je nadaljeval stari. »Moglo bi se zgoditi, da bi prišel kdo sem, ko bi mi bili še na potu. Ta bi takoj uvidol, kaj smo delali tod. pa bi jo s pol ducata tičev ur-vrl za najini, (ie pa pospravimo, kolikor se da, sc bo pač zdelo, kakor da je kdo tu dolgo taboril in počel vse mogoče •— samo zlata ni pral. Nu, Dobbs, le krepko pljuni v roke, saj smo marsikateri dan zastonj delali, preden nam je gora podarila zaklad, današnji dan pa "nas vidi pri dobrem in plemenitem delu, čeprav nimamo od njega nič v gotovini. Če si urediš pred hišnimi vrati cvetlični vrt, p"olem tudi ne misliš, da bi ti donašal gotov denar,«
Kosilo, kakršnemu! co se. vsi trije v treh preteklih mesecih privadili,'je bilo kratko in preprosto. .Skuhali so -.-i v kotlu čaj in pojedli zraven usnjat kos ponvi čiiika, ki so ga spi ki i že zjutraj. Brž ko so popili čaj in pokadili vsak pipo tobaka, so zopet krepko p oprijeli za delo. Dnevno svetlobo je bilo treba do minute izrabiti: ko je jutranje police vzšlo, so morali že po-zajtrkovali, večerjati pa so začeli, ko jc. sonce za-lo. Le tako je bilo mogoče, da so trije možje toliko opravili. Dan je bil vse leto skoraj enako dolg, malih razlik skorajda niso niti opazili. Tudi deževna doba ni kdove kaj vplivala ina njihovo delo. Pripetilo se je, da jc nekaj ur lilo kakor iz Škafa; toda tedaj so zmeraj našli dovolj drugega eirravka. Razen tega pa jim je dež tudi koristil, ker jim jc napolnil z vodo kotanjo, ki so si jo bili izkopali, da bi imeli pri rokah zmeraj dovolj vode za pranje peska; tako jim ni bilo treba vode še posebej prinašati.
»Pa je bilo vendarle strašno garanje,« je menil Curlin, ko je za hip sedel, da bi sc odpočil.	*
»Že res,« jc pritrdil stari. »Toda če izračunamo, pa vendar ni imel še nihče izmed nas tako dobre in tako visoke mezde, kakor smo jo tu zaslužili.«
Tudi Dobbs je nekam prislonil lopato, sedel in si natlačil pipo. »Ta. kole ee mi zdi,« je dejal počasi, »kakor da še zmeraj ne bi bili prav zadovoljni. Ne zaradi zaslužka, toda mislim, da ne moremo prav trditi, da je vsa čarovnija naša, dokler jc nismo skrivno spravili v mesto in je ne vidimo v hotelski sobi lepo pred sabo na kupčku.«
»Tudi meni je blodilo tole zadnje tedne po glavi,« je rekel stari. »To bo težka pof. Najtežja reč. Na potu so razbojniki: pripeti se lahko kaka nesreča; srečamo pa lahko tudi deželno policijo, ki je radovedna in bi Tada izvedela, kaj tovorimo. In če najdejo rumeni pesek, smo ga ali ukradli ali smo koga izropali, ali pa smo ga nakopali brez dovoljenja in ne da bi
; hčarc pri :,toj,lhic. Marsikaj nam bo treba premisliti .Da, že to, kako bi poper najbolje in najbolj varno natovorili.«
Oba mlajša soudeleženca sta molčala, nato magrbančila čelo, kakor bi ju premišljevanje utrujalo, bolj utrujalo, kakor najtežje delo pri mini, naposled pa sta globoko vzdihnila, vstala in razmetala kupe.
Pozno popoldne so zmetali ogrodje na grmado "111 ga zažgali, da bi izginilo. Naslednji dan so nameravali nametati na pogorišče zemljo. Potem so hoteli zasaditi sem in tja še nekaj grmov, mladih drevesc in travnate ni5c — vse skupaj ki hod drugod populili. Stari je mimogrede dejal: »Zgodi sc lahko, da kdo svojega tovora ne prenese na varno ali ga zapravi v nekaj tednih ali pa ima sicer smolo. Poleni sc lahko zopet vrne in vse šc enkrat prebrska, dostojen zaslužek bo tu še zmeraj našel. To jc tudi vzrok, čemu hočemo vse taiko ncsumljivo zapustiti, kakor se le da. Potem se ne bo nihče tako lahko spomnil, da bi tule brskal.«
To je bilo nekaj,, kar sla Dobbs An Curlin bolje razumela, kakor pa ono, kar jc. rekel stari o hvaležnosti do gore in da se ne sme zapustiti narave onečašfene. Dobbs je menil, naj narava kar sama zase skrbi, saj bolj utegne in jc tudi ipotrpežljivejša, kakor jc sam, saj vendar lii nikakršen nočni čuvaj samotne gorske pokrajine. Toda obljubili so slaremu in so mu obljubo izpolnili, bil je .pač star in je imel svoje muhe, čeprav je bil sicer tovariš, ki se je dalo z njim že živeti.
Ko so zvečer prenehali z delom, jc bil videli prostor res tak. da bi nihče, ki bi prišel tod mimo ¡in ga samo površno pogledal, ne. slutil, da je bila tu nekoč mina. Samo kup abitega orodja jc še tlel iu se ikad.il. Naslednjo jutro bo izginil tudi spomin nanj.
Lacanda opoldne ni bilo pri ognju; ali jc bil prej ali pozneje v taborišču. trojica ni vedela. Sploh so popolnoma pozabili nanj. Preveč so imeli opravka z lastnimi skrbmi, da bi se nanj spomnili. Šele sedaj, ko so se po ovinku priplazili 11a laz in so ga videli tam čepeti 111 pripravljati ogenj, so se spomnili, da jc šc zmeraj tu.
»Si že našel zlato mino?« je vprašal Dobbs, ko je stopil s kotlom za votlo k ognju.
»Še ne.« je odvrnil Laeaud, »toda menim, da še nisem bil nikoli tako zelo blizjiii nje kakor danes.«
»Potem pa mnogo sreče,« sc ie zasmejal Curtin, ki jc pristopil s ponvijo.
Laeaud je imel pri ognju pristavljcn lasten kotel z riže.m.
»Kave ti ni treba kuhati,« je rekel Howard dobrovoljno, »jo 'lahko ipiješ kar z nami. Več kave ne bomo dodali, pač pa bomo dolitli vode, in z vodji nam ni treba sedaj vet varčevati.«
»Hvala!« jc rekel Laeaud kratko.
Uinili so se, nato so jedli in potem so čepeli ob ognju. Howard, Dobbs 111 Curtin so sc počutili kakor tovarniški delavci v soboto zvečer. Vedeli so, da jih čaka jutri prijetno delo: v eni uri bodo zasadili prostor, nakar bo sledilo šc prijetnejše delo: povezali bodo zavoje, potem bo treba pripraviti še karavano, kar tudi ni težavno. Vse prav lepo ¡11 lahko delo, pri kalerem sc da kadili, piti in čebljali.
Zato so sedeli — prvikrat po mesecih — v prijetni domačnosti in prav do.brcvo.ljno okrog ognja. Misel, da .se bodo morali kmalu ločili, ko so bili cikoro leto 'dni skupno prenašali trud in delo in neverjetno pomanjkanje, jih jc n-rara vil a složne, kakor še nikoli niso bili. Prvikrat so čutili, da jih veže lesna, prijateljska, tovariška, bratovska vez. Čutili so, da bi drug'drugemu pomagali, pa naj stane tudi življenje. Čutili so se bolj sorodne kakor rodni bratje. I3rez besed so drug drugega prosili za odpuščanje za vse male, pa tudi za vse podle zlobnosti, ki so si jih drug drugemu prizadejali v poslednjih .mesecih:
Laeaud je bil izključen iz te bratovščine, ker ni mogel njihovih čustev tako razbrati in razumeti, kakor so jih razumeli oni Irijc, ki so poznali drug drugega do dna. Ničesar si niso mogli prikriti, kar se je v njih dogajalo in kar so mislili: toda Lacauclu so prikrili vse, kar so hoteli, še na napak pot iso ga speljali in ga prevarili, čc so le. boleli. To bi sc trojici med sabo nikakor ne posrečilo. Vsak izmed njih ni imel v preteklih mesecih drugega predmeta za proučevanje kakor ostala dva tovariša. Od tega proučevanja jih niso mogli odvračati ne knjige, ne časniki, ne novi obrazi in ne nove pokrajinske slike. Večkrat se je zgodilo, da je začel kdo samo stavek, pa sta ostala dva žc vedela za vso vsebino iti celó za besede in besedni red, ki ga bo govoreči izrekel. Zaradi tega je med njimi nastala čudna navada, da ni nihče izmed,njih dokončal stavka, ker mu mi bilo treba in mu jc drugi že odgovoril, da je rekel dve ali tri besede. To je bil med drugim tudi vzrok, da drug drugega niso trpeli in bi sc najrajši mod sabo pobili, samo da bi jim žc vnaprej ne bi bilo treba vedeti za besede i p misli drugega in se nad njimi do smrti dolgočasiti ali do smrti razjeziti. Pa kako bi ni naj tudi pomnožili besedni zaklad in bogastvo misli? Zmeraj je šlo za isto reč. zmeraj za iste pojme, zmeraj za iste naloge. Razen tega se jc med njimi, ne da bi sc sami prav zavedali, razvila posebna oblika pomenka, ki bi ga .tujec ne mogel razumeti.
iNekoč so si zgradili črpalno kolo. To črpnlno kolo se je vrtelo s pomočjo vitla, ki je bil vanj vprežeu osel. Tako so črpali vodo v žleb, odkoder je padala v ponve, ki so v njih izpirali pesek. Ker delo pri vitlu ni bila prevač težko, gaje opravljal Howard. Prvotno so mu zaklicali: »Howard, nalij vode, smo že pripravljeni.« Vos ta klic se je zgostil pozneje v eno sabo besedo: »Li-j.« In z besedo »lij« so naposled označevali vodo, ker jc bilo to krajše in enostavneje rečeno kakor »voda«. Celo če so govorili o vodi za kuhanje kave ali za pitje, so preprosto rekli: »Lij na ognju?«, kar naj bi pomenilo: »Ali je voda pristavljcna?« Iz lopate je iz vzrokov, ki jih ni znal pozneje nihče razločiti, postala »kal«, capinu so rekli »šejk«, dina-mitini patroni pa »Mara«. Čc so moralli »Ma.ro» prižgati, so uporabljali za to dve besedi; ena je bila »Mara«, drugo pa iz ozirov vljudnosti in še iz drugih vzrokov ne moremo navesti, čeprav se da v nekaterih okolnostih ,in pod 'določenimi pogoji že spraviti v zvezo s kako Maro. To besedo pa so tudi uporabljali, kadar je šlo za pipo ali pa je bilo treba zakuriti ogenj. »Jesti.« torej kosilo, je dobilo tako označbo, ki bi označevala pravzaprav bolj nasprotno dejanje, če bi tako besedo med vljudnimi ljudmi sploh izrekali; navada pa jc, da se je vsi izogibljcmo, in smo celo zelo previdni, .kadar tako dejanje samo opišemo.
JUGOSLOVANSKE CONE TRSTU
Najvažnejši, sporedi od 8. novembra do 14. novembra 1932
SOBOTA 8. NOVEMBRA: : 13,31 Lahka glasba, vmes objave — 1-1.30 Jezikovni pogovori — 1-1.40 Domači zvoki — 17,-10* Pesmi ju-gosl. narodov — 18,30 Morja široka cesta — 21.00 Večerni konccrl — 21.30 Od sobote do soboto —- 21.45 Plesna glasba
NEDELJA 9. NOVEMBRA: 8,-30 Za naše kmetovalce — 9.00 Mladinska oddaja: Pustolovščine Toma Sawyera ter pogovor s pionirji .— 13.45 Glasba po željah — 14.30 »Prijatelji, obrodile so trte vince. nam sladko« ... spored veselih in šega-vih narodnih pesmi — 15.00 Z mikrofonom nic-d našim ljudstvom: VI. kongres KPJ — 15.20 Zabavni orkestri igrajo za zidano voljo in ples -- Slušna igra: Veronika Deseniiška
—	17.40 Križem po Jugoslaviji v na-rodni pesmi — 18.15 Jurina in
Franina
PONEDELJEK 10. NOVEMBRA:
11.00 Igra orkester JLA iz Portoroža p. v. Josipa Jankoviča — 14.30 Iz športnega sveta — 14.40 Domači zvoki -- 18.15 Na harmoniko igra R. Pilili
TOREK 11. NOVEMBRA: 14.30 Kulturni razgledi — 14.40 Do-mlči zvoki — 17.40 Pojo narodni ansambli iz Hrvatske — 18.30 Jezikovni pogovori (ponovitev) — 18.40 Ali Vam je ta melodija všeč? R. Wagne.r Tristan in Izolda, opera v 3 dejanjih
— 22.00 Lahkih n-oig naokrog
■SREDA 12. NOVEMBRA: ' 11.30 Šolska ura: Zemlja in re.patiea
—	1-1.20 Od Jadrana do Triglava — 17.-10 Pesmi našega juga — 18.15 Glasbeni portreti skoz svet ¡11 čas — 20.30 Koncert moškega zbora CDJLA iz Beoigrada p. v. S. Krstiča — 21.00 Radijska povest »Italijanske kronike« po Steiidhalu — 21.30 Glasba iz operet, filmov in revij — 22.00 V
ritmu jazz,a
ČETRTEK 13. NOVEMBRA: 14.30 Strani naše zgodovine — 14.40 Domači zvoki — 17.40 Samospeve hrvaških skladateljev poje Ondina Olta, pri klavirju Gojmir Demšar — 18.15 Nekaj opernih ouvertur: 51. Kozina: »Bela Krajina — simfonična pesnitev
PETEK 11. NOVEMBRA: 11.30 Emisija za djec« — 14.30 Po svetu okrog —■ 14-.-10 Domači zvoki
—	15.00 Šolska ura (ponovitev) -— 18.15 Igra orkester JLA iz Portoroža p. v. J. Jankoviča — 21.00 Literarna oddaja: Dostojevski »Krotko dekle«
—	21,30 Zabavni orkestri igrajo za
ples
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. a,ga, 4, Ems, 7. Maraton, 9, Amalija, 10. ta', 11. ežOže), 14. Rubikcin, 18. Rcdos. 19. kateder, 21. LK, 24, uk, 25. ilegala, 28. Novi- Sad, 29. e-ra, 30. Ana.
Navpično: 1. amai.er, 2. gama, 3. ara, 4. ali, 5. moje, 6. snažen, 12. abc-ta, 13. Skeda. 15. ura. 16. ide, 17. cise, 19. koline, 20. rokada. 22. kl-rir, 23, o-gl (Igo), 24. ulan, 26. Eva, 27. asa.
Oglasi m objave
ONEZIJ SLAVEC, roj. 16. II. 1920 v Osipu, stanujoč v Ospu, jc prejšnji teden izgubil osebno izkaznico, izdano od KLO Osp in jo razglaša za neveljavno.
KNEZ KLEMEN pok. Matije, roj. 27. III. 1928 v Stranjami,' stanujoč v Izoli ulica Dante Alighieri št. 12, je izgubil svojo osebno izkaznico, izdano od MLO Izola, ¡11 šofersko izkaznico, izdano od povenjeništva za notranjo upravo Koper. Dokumenta je izgubil 30. oktobra v Kopru in prosii poštenega najditelja, da mu jih vrne. \ nasprotnem p,rimom ju razglaša za neveljavno.
H-—3 ^ F
E I I

b, Bmeffči sw@]¡!m éüziEV&m ona vs<gm	irsssMčsd©
ziviBsk® sbs>03zv®!š& iss esSksupiaj& ssoijesSsSskB pri" p|l||itlljpil eSeBke ¡p® najvišjih sBnevniis senaha haSi£3SSÍESsa5S"E|5i' 0Mšeife iwsié® csj^síSSsm^ kje?' tosfe eiokra psia&fa3-> F ¿053^ in kupujte w cdssši ÉrgovmL
:r
Tudi žena gospodinja se v naši državi udejstvujc v javnem in kulturnem življenju in njeno izobraževanje je zavzelo žc velik obseg. Odprli so mnogo šol in tečajev Za učiteljice gospodinje. učiteljice s strokovno izobrazbo pa, ki so do zdaj delale v državnem administrativnem aparatu in drugje, so bile poslane na šole. V zadnjih dveh letih je več deset tisoč žena obiskovalo tečaje za zdravstveno prosveto. Za nego dojenčkov in otrok, za kuhanje in šivanje itd. Veliko ženskih društev ima v svojem programu na prvem mestu vsestransko izobraževanje gospodinje. Rdeči križ bo začel v novembru s tečaji zdravstvenega izobraževanja kmečkih žena in deklet. Sveti za prosveto so sprejeli predlog, da se v osemletkah uvede pouk gospodinjstva. Odprli so tudi več enoletnih gospodinjskih šnl.
Vse to obsežno in raznovrstno delo za prosveto kmečke žene bo prineslo v njeno hišo novo kulturo in higienske navade, kar bo velik doprinos dvigu splošne kulturne in higienske ravni naše vasi. Čeprav je to delo začela organizacija AFŽ. je že zdaj preraslo njen okvir in je postalo skrb in prizadevanje ljudske oblasti — torej nas vseh.
Življenje v naših vaseh je zelo raznoliko. Od najbolj zaostalih vasi. kjer kuhajo, na ognjišču in spijo na tleh. pa do dobro in higiensko urejenih kmečkih hiš. imamo celo vrsto primerov bolj ali manj civiliziranega življenja, večjo ali manjšo zaostalost. Povsod pa sta potrebna in koristna izobraževanje in prosveta.
Razne navade v domačem življenju in družinskih odnosih niso vedno v skladu z ekonomskim razvojem in socialističnim napredkom naše dobe. 'Zato najdemo po naših vaseh še mnogo predsodkov in praznoverja, posebno če gre za otroke ali bolnike :in to celo v vaseh, kjer kultura in higiena nista na tako nizki stopnji. V veliki večini kmečkih hiš je način prehrane zelo enostaven, skoraj primitiven. Če proučujemo ta problem. posebno prehrano otrok, vidimo. da ta problem ni pereč zaradi ekonomske .šibkosti, ampak zaradi nevednosti kako razpodeliti listo, s čimer razpolagajo, ali proizvajajo tisto, kar bi bilo koristno in možno.
Vse to nam kaže, da izobraževanje ■žene gospodinje mora imeti širši smisel, kot je samo kuhanje in gospodinjski nasveti, mora biti zdravstveno. ekonomsko, prosvetno in politično.
Večkrat slišimo pripombe, da so gospodinjski tečaji apolitični in samo praktični. Res je. da morajo biti praktični, ker to žene z vso pravico zahtevajo, toda ne smejo biti apolitični. Tudi politična predavanja so za ženo gospodinjo zelo koristna .in s tem moramo nadaljevati. Toda to niti ni vse.
Celokupna vsebina tečaja mora biti prežeta s socialistično ideologijo in naziranjem. Bilo bi v nasprotju z našim razvojem, če bi usmerjali žene na tečajih samo v ozek krog njihovega omenjenega in majhnega gospodinjstva, da bi jih usmerjali v življenje, liot^so ga živele nekoč. To bi pomenilo ženo spet zapreti v hišo in jo odtegniti nri izgradnji kolektivnega gospodarjenja na vasi. Res je. da zahteva pritegnitev žene in njeno izobraževanje, posebno v bolj zaostalih krajih, več naporov in več dela kot doslej. Toda če bomo na gospodinjskih tečajih njen pogled usmerili na to. koliko prednosti in olajšav bi ji prineslo zadružno gospodarstvo na vasi in kakšne možnosti ima pri tem za prihodnost, jo
bomo prepričali, da bo njeno delo olajšano. In ne samo to.
Ko bo žena imela več časa. ko bo razbremenjena, se bo dvignil njen interes in potreba za kulturnim življenjem in zanimanje ter veselje za naš socialistični razvoj in napredek. Prav njeno ozko gospodinjsko delo v mestu in na vasi predstavlja danes objektivno težavo, da se žena ne more vedno vključiti v družbeno in politično življenje, kot bi hotela.
Tečaji so še ena možnost, da kmečki ženi in gospodinji, prikažemo socializem- in zadružništvo kot nekaj prijetnega, konkretnega in privlačnega. Tako bo postala tudi ona zavestni graditelj novega življenja in aktivni sodelavec pri zadrugah in občinskih odborih, aktivni član družbenega in političiega dela.
FRANGE MAGAJNA:
Suffira® s©
Odpravila so je bila nekoč družba pobožnih romarjev iz oddaljene dežele Kranjske na božjo pot na sveti Trsat. Da bo zasluženje čim • večje, je potovala peš in peš se je 'izpostavljala strahovitim nevarnostim v neznanih pokrajinah. In da bo zaslnženje še večje so romarji spotoma obiskovali vaške cerkve in cerkvice ter opravljali verske pobož-nostii. Trudnih korakov in vsi zaprašeni so končno dospeli v deželo Ka-stavsko, kjer govorijo ljudje svoj jezik, ki ni kranjski in niti ne hrvatski. pa tudi ne laški, marveč mešanica vseh treh: »Škuro je bilo i ki-ša je padala in smo teli jedno za-
kantat___«
Bila je ravno nedelja, ko so v prvih dopoldanskih urah dospeli v va-sieo, ki se imenuje kakor vsi prebivalci. In napotili so- se v cerkev, da bodo deležni svete maše. In so poslušali pridigo kastavskega župnika, ki je govoril takole:
»Ko bi bile sve sklede jedna sama skleda, to bi bila velika skleda; ko
— Kakšen hotel! Niti enega obešalnika nima jo. Še dobro da sva naše vzela s seboj.«
ZbRflVNIŠKI KOTIČEK
A. S. Škofije: Zdravnik, ki je v Trstu pregledal vašega petletnega sina. misli, da je prebolel fant pred nedavnim škrlatinko. Vprašujete, ali preti otroku kaka nevarnost zato, ker ga niste poslali pravočasno v bolnico, oziroma ker ni bil zdravljen.
Brez posebnega potnega dovoljenja je prišla škrlatinka z deževnim jesenskim vremenom čez blok pri Škofij,ah. Letošnjo jesen so prijavili zdravniki v Trstu nenavadno mnogo primerov škrliatiinlke, podobno, kot jo prijavljajo že -nekaj let ne le v Trstu, temveč, po vsej Evropi. Čeprav jo zdravijo s penicilinom, se povojna epidemija škr-latinke še vedno ni unesla. K -sreči je. epidemija lažje vrste. Tako najbrž niti vaš sin, ki ni bil zdravljen, ne bo občutil posebnih posledic. Sami ene omenjate nobenih bolezenskih znakov, vendar sta verjetno tudi vročični začetek bolezni prezrli. Potrebno ije, da ostane fant nekaj dni pod zdravniškim nadzorstvom zato, ker povzroča nezdrav-Ijena škrlatinka komplikaeieje pogosto šele v tretjem tednu bolezni.
Nekdaj — oziroma še prav pred kratkim — so -zaprli otroka s škr-latinko za najmanj 42 -dni v bolnico skupno z drugimi, ki so pre-bolevali Škrlatinko. Nekdaj škrla-tinke same .niso zdravili, temveč so zdravili komaj njene posledice,
kot na primer vnetje ledvic ali vnetje srca, ali gnojenje bezgavk na vratu talli gnojenje iz ušes. Posledice škrlatinke so bile pogoste, težke in tudi smrtne. Danes vemo, da je bil stari način zdravljenja oziroma zapiranja bolnih otrok v bolnice — škodljiv. Približno tako, kakor bi ne bilo dobro, če bi porinili v osje gnezdo človeka, ki ga je pičila osa, obenem bi pa polagali nanj obkladke na popikana mesta. Bolje bi storili, če bi ga varovali pred osami, pa čeprav brez obkladkov.
Kjer je mogoče, izoliramo o.troka najraje doma in ga zdravimo v domači negi, s posteljo, s penicilinom in s primerno prehrano.. Kjer to ni izvedljivo, zdravimo otroka v bolnici, vendar tako, da se ne okužuje vsak dan znova. V novem oddelku za nalezljive bolezni v Piranu — ki sicer še ni dovršen — bo takšna izolacija izved-dljiva bolje in laže, kot je izvedljiva zaenkrat pri nas ali v Trstu, Oddvojite sina od drugih otrok, da bi ne širil bolezni in da bi sam tne staknil neke nove infekcije prav sedaj, ko je posebno občutljiv. Zdravnika ne iščite čim delj, temveč čim bliže Škofijam in Vam. Zato namreč, da bi zdravnik otroka ne videl le enkrat ali noben-krat, temveč vselej, kadar je potrebno.
M®
bi bile sve vilice je,dne same vilice, lo bi bile velike vilice; ko bi bili svi ljudi jedan sam eovjek. to bi bil veliki eovjek i ko bi bili svi siri jedan sam sir, to bi bil veliki sir. Ko bi sada bila ova velika skleda z makaroni napunjena i ko bi ovi makaroni bili sa maslom zabeljeni i sa ovirn sirom naribanim poštreani i ko hi ovaj čovjek prijeo ove velike vilice i bi onda pojeo sve one maka-ione iz ove velike sklede, to bi bil vrlo dobar obed -— ali još. bolje je nebeško kraljestvo 1
Ko bi bile sve vode jedna sama velika voda; ko bi bila sva d.reveta jedno samo veliko drvo: ko bi bile sve sekire jedna sama velika sekira: ko bi bili svi ljudi jedan sam veliki eovjek. Ko bi sada taj veliki -eovjek prijeo i v mike uzeo ovu veliku' se,kini i bi otišao i posekao ovu veliko drvo i bi ovo veliko drvo v ovo veliko vodo čofnilo. to bi bi o vrlo velik pljusak — a još veliko veče je nebeško kraljestvo!«
Pobožni Kranjci niso mogli zdržati več. Pobegnili so iz cerkve in se zunaj brezbožno krohotiali. Ljuto so jih gledali kastavski ljudje.
Ko je po maši kuharica v farovžu postregla župniku s kosilom, je vprašala užaljeno:
»Gospodine, zasto ste tako pridi-eovali, da su se vam Kranjci m-•rali ?«
»Ej, neka vrag uzme toga i ono-ga, koji je kraj puta erkvu zidao, da svaki vrag vanjo z nosom dregne!«
Na naši sliki vidite eno jesensko in tri zimske jope. Prvi model je okusna jopa z majhnim, nekoliko dvignjenim ovratnikom; rokava sta ra-glan. ne preširoka, z visokimi man-šetami; jopo, stisnjeno z ozkim usnjenim pasom odgovarjajoče barve, zapenja pa se z nevidnimi gumbi. Druga jopa je bolj jesenskega značaja, ima zelo moderno linijo velikih re-
verjev; rokava so tričetrtinska, široka in všita, prav tako so našiti žepi in se ne zapenja. Tretji model ima moderen majhen ovratnik, globoko skrite žene, raglan rokava In posebno kombinacijo gumbov. Zadnja jopa ie najbolj preprosta, ima visoko stoječ ovratnik, ki nas varuje pred vetrom in mrazom, precej široka raglan rokava in je brez žepov.
G^dl® jje g@sp©dleaB" v Ikiašn
(Indijska pripovedka)
Neka stara indijska pripovedka pripovcdujlei, da je. mladoporočenci mož vprašal očeta, kdo je gospodar v hiši: mož ali žena. Oče se je nasmehnil in odgovoril: »Sin moj, to je kočljivo vprašanje. Tu imaš sto kokoši in konjsko vprego: vozi se po deželi in povsod, kjer najdeš zakonski par, vprašaj, kdo je gospodar. Če ie gospodar žena ,pusti v listi hiši kokoš, če pn je mož, mu daj enega svojih konj.«
Ko je mladi mož že razdelil 99 kokoši, se je pripeljal do samotne kmetije. Na dvorišču je zagledal kmeta in vprašal:
»Kdo je pri vas gospodar?«
»Seveda jaz!«
»Ali to lahko dokažeš?«
Takrat je kmet poklical ženo. ki je potrdila moževe besede.
»Torej si izberi enesa izmed mojih konj.« mn je ponudil obiskovalec.
»Če mi je na voljo, bi rad imel rjavea.«
Toda takrat je žena potegnila moža nekoliko v stran in mu nekaj hitro pripovedovala. Mož se je vrnil k obiskovalcu in rekel:
»Če ti je vseeno, mislim, da je bolje, da vzamem šimelna.«
»Nič ne bo iz tega, dobil boš kokoš.«
In mladi mož se je odpeljal domov s praznim vozom.
Misli o ljubezni in lepoti
Jean Paul: Lepa žena ne smatra za potrebno, ida bi bria še kaj drugega, kajti njena lepota jo prepriča. da ima vse popolnosti, ki jih bo na ntjej odkril njen najbolj vriet oboževalec.
Friedrich Nietsche: Človek bi se moral, da poipc.lnoma ne zapade E-rosu, ukvarjati z najmanj lepimi ženskami.
*
Bhartrihari: Koga ne bo lepotica, katere telo 'je namazano z žafrano-vim mazilom, na kateri piogravajo biserne ogrlice in zvončklja nakit,
popolnoma zasužnjila?
*
Bias von Prienn\e: Poročiš se lahko tz lepo ali z grdo ženo. Ce je lepa. je tne boš imel samo ti, če pa
je 'grda, imaš doma furio.
*
Honoré de Balzac: Lepoto samo videti tam, kjer je ni. ampak Jo šele ustvariti s svojim začaranim po-sledolm. to je -gotovo najbolj zanesljiv znak ljubezni.
*
Abraham, a Santa Clara: Lepa ženska postava je beli elizijski med, ki is lad i igrenki zakonski stan.
¡P(Wff$ T
Telovadna akademija v Sežani
Pretekli teden je fizkultumo društvo iz Sežane priredilo uspelo fizkultumo akademijo v počastitev VI. kongresa KPJ. To je bil prvi večji nastop tega društva po enem letu obstoja. Za to prireditev je vladalo v Sežani veliko zanimanje, saj so že dva dni prej razprodali vse vstopnice, tako da so ljudje zasedli dvorano do zadnjega kotička. Prireditvi je prisostvovalo nad 500 ljudi. Vse točke. ki so jih izvajali najmlajši predšolski pionirji, šolski pionirji in pionirke, pionirji višjih oddelkov, mladinci in mladinke ter člani društva, ie spremljal orkester ali pa klavir. Pred nastopom je imel kratek govor tovariš Ambrožič.
Najprej so nastopili pionirji nižjega 'oddelka s skoki čez kozo, najmlajši pa s telovadno točko »Zima, zima bela«, za kar so želi veliko odobravanje. Nastopili sta tudi dve pionirki z lepo telovadno točko, pionirko Jadranko pa je za izvajanje na švedski klopi občinstvo nagradilo s splošnim odobravanjem. Članici društva. mladinki Marinka in Meri. sla nastopili z vrhunskimi prostimi vajami: obe, posebno zadnja, imata možnost lepega razvoja.
Zatem so pokazali -svojo spretnost pionirji ,in pionirke višjih oddelkov s prostimi vajami in raznoterostmi: od teh je bila najboljša mala pionirka Kralj, ki je mojstrsko izvedla vse vaje.
iNa bradlji so nastopili mladinci in članice. Najboljša je bila tovari-
šica Mnnfreda, ki jo skladno izvedla vse točke. Po ritmičnih prostih vajah ob spremljavi klavirja, preskokih in raznoterostih z nevarnimi skoki čez kozo so nastopili mladinci s prostimi vajami, -s katerimi se pripravljajo za fizkultumi zlet v Beogradu. Svojo točko so brezhibno izvedli ,
Predzadnja točka — španski ples, ki so ga izvajale članice društva v Slikovitih 'oblačilih, je gledalce naravnost zadiivila, tako da so jo morali ponoviti.
Ob zaključku so vsi telovadci nastopili v živi siliti piramide, nakar so skupno zapeli himno »Hej Slovani!«
Za velike uspehe, ki jih je doseglo v enem letu društvo »Partizan« v Sežani, gre zasluga predvsem požrtvovalnemu učitelju Pertotu. vzgojiteljici Manfredi in organizatorju A ml »rožiču. Društvo »Partizan« je sklenilo, tla bo v sedanji predvolilni kampa-nii gostovalo tudi po dnigili centrih '■kraj,; in izven okraja, kot v Lokvi. Divači, ¡Komnu, Tomaiu in v Ilirski
Bistriei, Postojni, Kopru in Tolminu.	Janko Valentinčič
rna boljši časi, sta ta rezultata vendar zgovoren dokaz, da je škanata v odlični formi in da mas na tekmovanju v Belgiji ne bo razočaral.
XXX
\ ZDA so organizirali zanimivo tekmovanje avtomobilov, ki so jih sestavili iz starih delov. Skoraj neverjetno je, da je zmagovalec te nenavadne dirke dosegel brzino 380,5 km na uro.
V okviru priprav za turnejo splitskega »Mornarja« po Belgiji je državni rekorder Boris Škanata postavil dva odlična rezultata na 100 m hrbtno. V Ifi-metrskem bazenu ie preplaval 100 m hrbtno v času 1:08.8 in 1 :07,2. Čepirav se v krajšem bazenu z več obrati dosežejo .razmero-
Jugoslovanski. boksarski prvak Šovljanski se pridno pripravlja sa predstoječa tekmovanja.
tllUlIlIHIIIIIIttinHIllltlllllllltIHIIIIIlItNIllUlimillllllllllUIHIIIIIIIIHl
Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna
»Jadrana v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Stev. tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-909-171. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din.
Ko je Štefan pokopal brata, se ni upal več domov. Biriči so prežali nanj, da bi maščevali smrt svojega tovariša. Tudi Štefan ni pozabil' smrti svojega brata, hotel se je maščevati nad njimi. Vse dni je prežal v grmovju, le ponoči se je včasih približal domu.
»Kaj bo z nami?« je njegova žena vila roke.
»Če me ne bo več in vam vzamejo vse, kar imamo, pojdite k Tonišu.«
Gastaldo Feliks je krivdo za biričevo smrt valil na Štefan^; grof Rajmund je o tem poročal v Oglej. Iz Ogleja je v nekaj dneh prišla odločba, naj Štefanu zaplenijo premoženje, njega pa vržejo v temnico, da ga bo sodil goriški grof, ki je bil vrhovni sodnik v deželi.
Tako so prišli biriči neki dan proti večeru, ko se je že delal mrak, in so mislili, da bodo Štefana zajeli, a ga niso našli. Visel je v gostih ^ejah drevesa pred hišo, od blizu gledal galjote in bi bil lahko pljunil nanje. Prebrali so sodbo, zaznamovali hišna vrata z znamenjem dveh križem položenih mečev in odšli.
Štefan je zlezel iz vej in rekel ženi: »Ne gani se, nikamor ne hodi, dokler te ne vržejo čez prag. Blago skrij!« Povedal ji je mesto, kam naj ga zakoplje. Nato je stopil v hlev, izgnal živino in zaklical ženi: »P omagaj mi, da pridem na cesto!«
Nihče ga ni opazil, ko se je izmuznil iz vasi. Preden je sinila prva zarja, je že stal pred slovenskimi vrati čedadskega mesta.
Štefan je prodal živino čedadskim mesarjem, ki niso skoparili z denarjem in zbijali cene. Zadovoljen je stresel lire v mošnjiček, ga zadrgnil in ga skril v naprsni žep.
»Ti si iz Kobarida, ne?« ga je eden izmed mesarjev potegnil za rokav.
»Nisem,« je dejal Štefan kratko. »Od Tolmina sem.«
»Da boš dovolj zgodaj šel domov,« mu je dejal mesar. »Z denarjem ni varno hoditi po cestah; posebno ne ponoči.«
»Skrbel bom,« je dejal Štefan, »da bom hodil po poti, za katero ne ve vsak, da ne bom sam, da me ne zapusti gorjača, ki mi je mnogokdaj prav prišla, in da bom strezav in zaradi tega močan in mi ne bo mogoče tako zlahka priti blizu.«
Mesar je šel za njim. Ko je Štefan prišel do cerkve sv. Silvestra, je vstopil, mesar pa je izginil.
Mefan je pokleknil. Na steni za oltarjem so bile naslikane podobe svetnikov, vse začrnele, medel blesk je bil razlit preko njih. Gledali so, kakor da so pravkar stopili iz drugega sveta.
Štefan je upognil glavo in obšli so ga spomini. Življenje mu je kot v prikaznih plesalo pred njim. Od očenaša, ki ga je učila mati Agata, v grozo izkopanih oči in odsekanih rok, ki jih je gledal v dneh bojnih pohodov. Od lepih spominov na dom in do' poti v tuje dežele, v mraz in v lakoto, v dež in poledico, v strahotne prikazni noči in v večni strah. Od vere v nevero, od upanja v brezup, od ljubezni v sovraštvo. Ali ni za ene zapovedal: »Upogni hrbet!« — a za druge: »Siopi za tilnik!« Ali se ne glasi za ene: »Ubijaj!« — a za druge: »Ljubi!« In eni upo-gibajo tilnik m skušajo ljubiti s stisnjenimi pestmi in zobmi, da jim curki krvi tečejo čez obraz in se umivajo v njih kot v najčistejši vodi.
»Gospod, brata so mi ubili; jaz ga maščujem!« je zaječal.
. In Gospod mu je odgovoril z besedami frančiškana, pri katerem se je spovedal. »Bog te bo maščeval bolj, kot se moreš sam maščevati, Nobena kapljica krvi, nobena solza ne bo ostala nezapisana. Ce ne na njih, krvnikih, na njihovih otrokih bo vžgano znamenje maščevanja. To veruj!«
Štefan je verjel. Ko je stopil iz cerkve, je bil olajšan. Hotel se je vrniti domov in z ženo zbežati v gore.
10.
Sonce še ni zašlo, ko je na samotnega potnika, ki je zamišljen z gorjačo v roki hodil po cesti, planila tolpa ljudi, ga hotela vreči na tla, pobiti ali zvezati.
_ Preden so ga mogli doseči in prijeti, se je potnik zdramil iz misli, dvignil gorjačo in jo zavihtel okoli sebe. V polmraku je videl nekaj grdih postav s koničastimi klobuki, ki so se umaknili, boječ se za kožo pred neprijazno gorjačo, ki jo je vihtel korenjak.
Samoten potnik je bil Štefan. Skočil je na skalo, ki je stala ob poti, da bi se laže branil, se široko razkoračil ter kriče mabal z okleščkom, ki ga je tiščal z obema rokama.
»Razbojniki!« je vpil. »Rokomavhi grdi! Ali bi me radi olajšali za solde, ki sem jih danes izkupil za živino? Ali vam dišijo lire, marke in groši, ki žvenkljajo v moji mošnjici in.obetajo nekaj brezskrbnih dni? Le pridite mi blizu, tudi jaz znam sukati orožje. Pred leti sem nosil prapore; kavelj sem znal tako spretno zasaditi v tujo barko, da se ni mogla več rešiti.«
Potepuhi, ki jim je dišala natrpana mošnja, za katero so bili izvedeli od čedadskih mesarjev, ki so bili z njimi v zvezi, pa so pihali in skušali priti^na skalo, da bi se polastili Štefanovega trupla in denarja.
Štefan je vedel, da mu nič dobrega ne obetajo, zato je podesetoril svojo ihto in moč.
»Le pridite blizu, če hočete, da tega ali onega prikrajšam za nekaV let življenja. Nocoj bodo imeli hudiči še veliko dela, ko bodo cvrli vaše duše.
Potepini so ga naskočili, da ga je oblival mrtvaški pot.
»Udari! Dregni ga! Ali nimaš poguma? Kamen v glavo! Drog v Iakotnico!«
»Na! Tu imaš!« je Štefan vračal napade. »To imaš za kamen! Teza drog v Iakotnico in to za druge bunke!«
Nenadoma, ko je Štefan žc obupaval, pa so se napadalci v hipu porazgubili. Na cesti sta se prikazala dva jezdeca, ki sta galopirala v naglem diru. Pred Štefanom se je ustavil gastaldo Feliks, ki je z začudenjem uzrl Štefana na skali, za njim pa je stal grof Villalta, ki je zabrlizgal na prste in se ozrl okrog.
Preden so se razbojniki na dano znamenje znova prikazali iz grmovja, je Štefan planil s skale, jo ucvrl skozi grmovje in izginil v goščavi.
Slišal je Villaltov klic, nato lomastenje za seboj. Slednjič je vse utihnilo. Bil je sam sredi šume. Počival je in si utrujen podprl glavo. »Med razbojniki si,« je pomislil na gastalda. »Pet zlatnikov si vreden. In še teh ne . . .«
Nato se je tiho in opre.zno plazil dalje, se približal cesti in hodil tik ob nji, da bi ne zgrešil poti.
11.
Ob cesti je stala krčma, veselje potujočih trgovcev, pribežališče trud nih popotnikov, a tudi ta ali oni nepridiprav in razbojnik je svoi nečedni kljun pomočil v vrč. ki mu ga je krčmar postavil na mizo.
Krčmi so zaradi njene nenavadne vnanjosti dejali »V črni kleti«, to pa zaradi tega, ker je bila potisnjena ob cesti globoko pod grivo, čiste pod temno skalo, v katero je imel krčmar izdolbeno klet, da jo bila pijača zmeraj sveža in hladna. Pripovedovali so tudi o luknji za velikim sodom, v kateri baje ležijo marke, zlatniki, lire. groši in soldi , ki so jih tam pustili trgovci in drugi pocestnjaki za pijačo in jedačo. Hiša je imela široka, nizka vrata in samo dvoje majhnih oken precej visoko v steni. V izbo je vodilo nekaj stopnic navzdol; nad vrati je visel obesek, nekak okostnjak, ki je bil nekdaj morda podoben vitezu v oklepu, zdaj pa je spominjal na smrtnjaka.
Ob kremi so bile jasli za konje in mule, dovolj kolov in rant, da so privezovali živino, nekaj eedric, prazen sod, drva, tnalo, kamen, v katerih so phali kašo, in polno uruge ropotije, ki je štrlela malone na cesto.
Bilo je^ že precej pozno, mesec je bil že vstal, ko je Štefan dospel do vrat kreme in prisluhnil. Slišal je govor in šum, nato je potrkal.
Linica na vratih se je odprla, skozi so pogledale lokave krčmarjeve oči, nato so vrata cvrkutnila in se odprla. Štefan je stopil v nizek, zakajen prostor, ki je bil pregrajen v dva dela. V prvem, prednjem prostoru so bile tri mize s klopmi; ena v desnem, a druga v levem kotu za vrati; na desni strani je bila bolj v ozadju ob steni še ena mizica, na levi pa je bil nekak pult, za katerim je krčmar otrinjal tresko, ki je tičala v železnem ščipalniku. Drugi prostor je bil nekoliko vzvišen, tu je lilo ognjišče z verigo, na kateri je visel kotlič, in z ražnjem, ki je .«pekel nekateri kos mesa za lačne goste. Od ondot so vodila vrata v ozadje, v živo steno skale, a bila so železna in trdo zaprta in zapahnjena. Iz kota so vodile stopnice v gornje nadstropje.