Tecaj III.
V Gorici 15. julija 1865.
Lis 7.
Izhaja 15. vsacega mosta navadno na '/„ poli.
Valš UJLj v.u-all
Velja s poštnino vred on goldinar za celo leto.
F~\
^21
1'inarnicn
in čuvaj c. k. kmet. družbe:
(iisi
* VreilniJitvo:
na Travniku, štev. 277, v mestni biši (municip. ulicah;, "" »vm^iijon v j nadstropji. —List razpošilja • II. nadstropji. in druge deželne zadeve. družbin čuvaj.
za kmetijstvo
Izdaja ga cesarska kraljeva kmetijska družba goriška.

Pobcr svei. o lepili scdvi.
Znano je, da repno seme v suho zemljo vsejano rado popoka. Da se ti to ne zgodi, namoči popred seme z oljem, potle potrosi in pomešaj je s pepelom; tako obravnano in potle vsejano ti bo lahko dežja čakalo.
• Usfiirt obravnava
izrednega občn. zbora c. k. kmetijske družbe	-
29. maja 18G5 v Gorici.
(Posnel?/; iz vrudn. zapisnika.)
Pričujoči:
Žl. gosp. Anton grof Alterns, namestnišlvcui tajnik (pri tuli. okr. gosposki), nameslujoč ftj. eksc. c. k. namestnika tržašk., protektorja družbinega.
Gosp. Aleksander žl. Claricin:, družbin predsedn k.
Z I. gosp. Žiga grof Manzano poddružničin načelnik karminski in gosp. J. F. Del-Torre, načelnik poddr/ gradiške, in naslednji družniki: Gg. duh. Stef. Bensa, dr. Bressan, dr. Bridiga, Ferd. Cimdulti, Jož. dr. Deperis, K at ol dr. Doliak, Aut. žl. Fa-bris, Karol Favetti, žl. Galateo, Jak. Gentilli, Jon. dr. Jona, Mih. I.ipicer, Jan. Modric, 1'cter Machlig, Andr. Marušič, Jož. dr. Muurovic, Emil dr. Nardini, Alojzi dr. Pajer, N:k. Pellegrini, Hektor vit. žl. Ritter, Andr. Salomon, duh. Ani. Sesič, Ant. Streinz, dr. Tonkli, duh. Fr. Zoratti.
Tajnik: Fr id. Parkar.
Začetek seje ob 5 '/. popoldne. — Po navadnih formalnostih naznani med drugim predsednik s polivalo, da izmed poddrtižnic so se sosebno izkazale gradiška, kampo-lonška, ktrminska, monfalkonska, sežanska iu tominska s tem , da so poslale zapisnike o
naprejšnjih pogovorih zastran glavne reči, ki se ima danos razpravljati (stoletnice). Potem prestopi koj na dnevni red. (Glej sejno sporočilo v listu (i. t. I., str. 42. in 43.~ Da bodo pa čč. bravci debato o Favetti-ovih nasvetih razumeli, moramo, da si ravno je zapisnik zelo obširen in nam prostora zmanjkuje, vendar ic s predlogoma začeti. I V.) Govoril je družnik g. Favetti lakö-Ie: Sploh nimam nič zoper to, da so družbina Časnika izdajata; družba mora vrednikom („Alti e Memorie" vredujeln gg. predsednik in tajnik F/-.) hvaležna biti glede na liesamopridnost, s ktero se za družbino Korist prizadevajo, to da stroški moči družhine presegajo. Stroški za časnika, ako pičle dohodke od-bijemo, znašajo 70° g0'd- "a leto. — Bodi mi dovoljeno pokazali, kako bi se dala po mojih mislih ta reč prenarediti, in kako bi družba l iliko po drugi poti, z manjšimi stroški svoj namen dosegla. Potem je razlagal, kako bi se lahko kmet. družba, kupčijska zbornica in municipi zedinili in skupaj en časnik izdajali; dokazoval j s s številkami, da stroškov bi ne bilo več, ko kakih 150 gold., v klerili pa da še ni vštetih listih 00 soldov , ki jih od začetka tekočega lela vsaki družnik za „Atli e meni." plačuje. Ko bi se pa imenovane 3 korporacije zastran tacega, rekel bi, deželnega lista ne mogle zeduiiti, pravi, naj bi se „A. c M." (namesti 2 krat) samo en krat na mesec izdajali. Po prvem» zgledu ali nasvetu prihranimo 550 gold., po drugem 450 gld. na le.tö. Jez nisem kmetovavec, pravi, ter ne morem reči, kako naj bi se porabilo, kar bi se pri listu prihranilo, ali, da narii je treba varčnim biti, vidimo že iz tega, ker je ravno pomanjkanje zalogov vzrok, da no moremo stoletnice obhajati. %	.
Favelti želi pa ludi še iz druzih vzrokov prenaredeb.
Vsled pravil je namen družbin, pečati se s kmetijstvom, obrtnijstvom in kupčij-slvom. Od kar imamo kupčijsko zbornico ji pa ne ostane skoraj, ko samo kmetijstvo;— trgovslvo in obrtnost ste ji le podredjeni zadevi. — Da po pravici povem, laški časnik se drži tega, za kar je namenjen, iu če ravno v časih kaj za smeh pove, kar se za znanstven list ne spodobi, so to le malenkosti, ki mu jih lahko prizanesemo. Vse dru-gači pa se vede „Umni Gospodar". Bere se mu na čelu „1st za kmetijstvo in druge deželne zadeve"; on izhaja v imenu drtižbinem, peča se pa s kmetijstvom premalo. Tako n. pr. v listu 5. tečaja III. je edina reč, ki se nanaša na kmetijstvo vabilo k današnji seji, vse drugo od kmetijstva več ali manj odstopa (si diseosla). Naštevši vse sostavke" omenjenega poslednjega „Gospodarjevega" lista (od mesca maja) sklene s temi besedami: Očitalo bi se mi lahko, da čas tratim, ko bi hotel v taki seji o nevarnih (fatali) nasledkih tacega ravnanja govoriti; družniki, glavni odbor, cela družba, vsi smo odgovorni za vedenje svojih časnikov; varčnosti in prenaredeb je tudi treba, iu dobro bi bilo, da bi časnika, preden izideta, glavni odbor, v kterega imenu izhajata, vsakikrat pregledal (rive-duti). Na to nasvetuje: I. Da naj bi zbor izvolil komisijo, ktera naj bi imela z ozirom na varčnost (ekonomijo) preudarjati, kako naj se lista izdajata, in dolične nasvete prihodnjemu zboru predložiti. II. Žo od danas naprej naj bi bilo ustanovljeno, da se imata oba družbina lista ojstro po družbinem namenu in družbinih pravilih (statutih) ravnati.
Popred ko da ta dva nasveta na pretresanje, opazi predsednik: Kar se prvega predloga tiče, sem jez že pred 4 leti poskusil združiti se s kupč. zbornico, z deželnim namestovavslvom (odborom) in z municipijem, da bi se bil začel izdajati skupen list, kteri' bi se bil imel pečati s kmetijskimi, kupčijskimi, mestnimi iu deželnimi zadevami, ali prizadevanje moje ni imelo vspeha. Želim, da bi bil zdaj ugodnejši čas za takšno porazu-menjc. Kar pa to zadeva, da naj hi (ital.?) list bolj po redkem izhajal, moram povedati, da je bilo marveč slišali, da naj bi, ako je le mogoče, raji bolj po gostem izhajal, češ, da se imamo ravno listoma zahvaliti, da se, od kar izhajata, v kmetijskih zadevah vse nekako bolj živo giblje. — GleiM na drugi nasvet Favelti-ov, ne morem si kaj, da hi naravnost ne povedal, da go mi prav čudno zdi, kako da se more za nekakšno naprejšnjo (preven-
tivno) ccnzuro poganjati družnik, klcri so z liberalnimi principi kakor ,ktcri koli drugi izmed nas ponašS. —
Na to napove debito.
\rednik .11 a ruš i 6 zavrne pazljivost /.borovo in kar jc v končnem računu za 1861 zastran slovenskega lista razkazano, češ, da ne zadeva družbi stroškov, tem več da ima družba še dobiček od njega.
Ur Ton ki i dokazuje, da Favetti-eva zgleda (načrta) zastran pribranjenja stroškov, se opirata na krivo menjenje, kajti v tem ko se vredniki zdaj zastonj trudijo, bi bilo, če bi se list(a) razširil(a), posebnega vrednika -s plačo kakih nar manj 400 gld. treba.
Favetti opazi, da je svoja načrta le za zgled navedel, da ne gre torej pretresali ju, pretresi naj se le nasvet sploh, ali se ima meriti na to, da se kaj prihrani, ali ne. Na dalje govori: Slovenski list naj izhaja v dosedanji podobi, to da pečal naj bi se samo s laeiini rečmi, ki se vjeinajo z družbinim namenom. ;— Italijanski pa, tudi če se kmet. družba s kupe. zbornico in z mestnim municipijem zedini, ne bo prizadeval več.h stroškov, kajti, če ga že zdaj «•>. predsednik iu tajnik zastonj vredujeta, ni dvomiti, da bodo tu li tiste osebe, ktere za kupč. zbornico in municipi vredništvo prevzamejo, to delo brezplačno opravljale. —
[>.r To n ki i se loti petem dokazovanja, da vsi sostavki v 5. lislu „Umn. Gosp." t. I. so v ozki zvezi s kmetijstvom, sostavki namreč o železnici, zastavljavnici, hranilnici, ter razlaga: Ker je namen km. družbe, podpirati in pospeševati kmetijstvo, obrtnijstvo in s tem mater jaluo blagostanje deželiuo, mora imeti oni logično tudi dolžnost in pravico, pečati se 7. dotičuimi sredstvi. Med glavne sredstva (pripomočke) pa spadajo ceste, tedaj tu li železa ce; brez poinočkiiv občenja (cest, poti) ne more cvesli ne kmetijstvo, ne tr-govstvo. Sučka železnica zlasti obeta lepo prilndnost našim gorjanom, ker bodo imeli lažji priložnost, svoje pridelki', spečavali. Sicer pa tudi kakor občna domača zadeva je železnica v deželnem kmetijskem lislu na pravem mestu. — Hranilnica je že sama na sebi taka naprava, da je s kmetijstvom v lesni zvezi, ker vabi- kmeta, da naj sad svojega truda iu polti 'va-nji nalaga. Ali še več obeta kmetu hranilnica za v prihodnje, ker utegnd postati, kakor se kaže, posojilnica na zemljišča (ali kreditna banka) — „Izsrečkanje zein-Ijščiio - odveznih obligacij" jc že tako kmetijska zadeva.
Predsednik opomni da naj bi se ne pretresal za zdaj, ko samo prvi nasvet I1'., iu kt-dar bo la sprejet ali zavržen, potic še le II. —
— I) r. Doliak se oglasi, rekoč, da kakor je v vseh parlamentarnih debatah navada, naj bode zboru na voljo dano, popred o nasvetu sploh govoriti, potle naj bi se posamezni njega členi pretresali. -Jez, pravi na dalje, nisem zoper to, da se izvoli odbor (komi-s ja), da se bo posvetoval zastran pribranjenja stroškov za italijanski list, ali, kar se „Umnega teospodarju" tiče, ni nikacega posvetovanja treba. ;,U. G." je Slovencom po volji, in no le, da kmetijske družbe ne obtežoje, daja ji marveč še nekaj čistega dobička. Naj torej tudi za naprej, kakor do sili mol izhaja.
Marušič prosi predsednik», da naj bi ukazal prebrati tisti odlomek zapisnika občnega zbora kmet. družbe 21. sept. 1863 v Tominu, ki kaže, kaj so je zastran slovenskega 1 sta sklenilo.	'	,
Tajnik bere na predsednikovo povelje dotičui odlomek. (Glej „Atti e Memo-rie" štev. 19, tečaja II. iu „Umn. Gosp." tečaji. [1863J list 5. sir. 50.)
Po tem povzame zopet besedo Marušič rekoč, da ima po tem takem oblast sprejemati v svoj list tudi druge, -reči, in ne le zgolj kmetijskih, in da ni nikar mej tistega sklepa prestopil. — Vzroki in razlogi, zakaj da je on, kakor vrednih, že v Tominu toliko na to sild in da še dan današnji sili, da naj se mu privoli pravica, razne vesti (miscellanea) prinašati, so obširnejši razloženi v dotičnem njegovem sporočilu, branem v tominski seji,
pa v „Alti o Meni." (in, se ve, da (udi v „d") ne priobčenem (ker menda preojslrem in odkritosrčnem V r.)	s i
Favctti odvrne, da na vsaki nač n bi morala vsaj politika biti izklenjena.; po tem dokazuje nevšečnc (trisli) nasledke pclemike (razpora in prepira) med družbinima listoma, ki bi utegnila nastati.' Vidimo, pravi, n. pr. , da slovenski Vsi Vegezzi-evo zadevo v klerikalnem zmislu obravnuje, italijanski list In' o njej po enaki pravici lahko v liberalnem zmislu govoril; iz tega pa bi se utegnila izcim ti v družbi vojska. Povrh tega še opazuje, da neklere vesti v „Unin. Gosp." so uapčue in nenatančne (vengono portale svisate). — Današnja diskusija, sklene, nam kaže, da, če hočemo ohraniti edinost med narodoma, ni drugsči, kol da stojita oba družbina lista na neutraliiem kmetijskem polji.
M ar uši 6 odgovori, da je sostavke (v zadnje popravljene natisnjene Vr. ) vsaki-krat dežavuemu pravdniku, g. dr. Defacisa poš.ljal, in da ta ni našel nikoli nobenega vzroka, da bi bil vredništvu kaj očital ali se nad kterim sostavkom ustavljal. Kar se tiče politiških novic, da so samonasebue (objektivne).
Favetti opazi na to, da nekaj druzega je „državni pravdnik" in nekaj dru-zega „družnik kmetijske družbe"; Kakor družnik da se glede na družbine interese lahko temu tacemu ustavlja, nad čemur se mu kakor pravdniku glede na tiskarno postavo ni V treba spodlikati.
Predsedniku se zdi Iii potrebno v djauskem oziru to reč pojasniti. Dr. Dcfacis (kteri ne le dobro slovenski, temuč ludi češki zna V r. ) da ni kakor „državni pravdnik", ampak kakor „glavui odbornik kmet. družbe" v imenu glavu. odbora naročilo prevzel, gledati na to, da ne pride slovenski list z italijanskim navskriž, in da ne pripravi gl. odbora, v kterega imenu oba izhajata, v kako zadrego.
Po tem vstane Marušič ter začne govoriti o težavnosti vredovanju pod tako kontrolo, kakoršnc nekteri želijo, češ, da mu ni mogoče hoditi vsaki hip k predsedniku ali kakemu odborniku, vesli, ki jih ima v list vzeli, tolmačit in razlagat, ali pa za vsako malenkost še le naprejšnjega dovoljenja prosit. — Vzrok, zavoljo kterega se v časih kake take reči, ki se zdi, kakor da bi ne bile s kmetijstvom v -zvezi, v „Gospodarju" nahajajo, da je med, drugimi tudi ta, ker je vreduištvo prisiljeno, večkrat svoje kmetijske spise že za lisk zloženo v tiskarnici ležati pustili, da se ne zameri gc-sp. družnikom ali dopisnikom, ki želijo, da.bi prišli njih sostavki, brž ko je moč, na svello. — Na dalje opravičuje nek-tere domače vesli, opomnivši, da njegov list je dolžan ozirali se tudi na naročnike (ne-družnike), klerc mikajo razne nekmetijske vesli, kakoršnih ne morejo iz družili virov (listov) zajemati; med temi naročniki da je lepo število duhovnikov in družili, ki niso udje kmetijsko družbe, ktere le rsrie vesti mikajo, da „Gospodarja" berejo, in tako tudi mord kaj kmetijskega zatrosijo med ljudstvo, ki hoče, da naj je po ti poti dramimo in budimo.
Dr. Ton kli govori o dolžnosti, ki jo imajo Slovenci, skrbeti za splošno omiko kmetovskega ljudstva; temu da je lisi namenjen; ali, da se namen doseže, d. je treba kmetijske reči z raznimi druzimi vestimi solili. — Krnela da je treba v vseh rečeh, ki mu utegnejo biti koristne, podučevati; družba da mora za duševni razvoj (omiko), kakor koli ve in zamore, skrbeti, ne le v kmetijskih zadevah, tem več in zlasti s takimi vestimi, ki v njem radovednost zbujajo.
Dr. Jona upraša, ali je torej treba slovenski list, da se bravcom prikupi, z nekmetijskimi vestimi belili iu šlupati ?	'
Vr. "Marušič odgovori, da brez raznih novic bi slovenskega lista ne brali lisli naročniki, ki se s kmetijstvom tie pečajo. — Dr. Maurovič se čudi, kakö da more - kmetijsk list, da ga Ijude berejo, lacili nekmetijskih vesti potreben biti.
Dr. Pajer, prosivši za besedo, začne odgovarjati g. Marušiču, dr. Tonkli-tu
in dr. Doliaku nekako tako: Kar sta g. Jlarušič in dr. Tonl.li govorila, se da vse toko-le povzeti: Kmet živi na svetu, mika in zadeva ga vse, kar se godi po svttu, tedaj mora časnik vse lo prinašati, kar utegne kmeta mikali (inleressare). — Sploh pritrdim temu, pravi, da je treba kmeta, kolikor je le moč, obširno podučovati, — to da te dolžnosti nima kmetijska družba.
Nje namen ni, da bi bila kmetom učenica; namen družbin je poseben namen, da pospešuje namreč kmetijstvo, obrtnijstvo, trgovstvo, in od kar je kupe. zbornica ustanovljena, samo kmetijstvo. Po tej d* ločbi pravil, ki je glavna postava naše družbe, se mora vse njeno delovanje ravnati. Ne sme se tü gledati na posebne bistveno različne namene, če ravno je očitno, da je tudi to koristno, in sicer tem manj, ker so zn podu-fcevanje kmeta naučnc naprave dolžne skrbeti. Ako torej časnika meje pravil pceslopata, je treba storiti, česar je treba, da se takemu prestopanju v okom pride (affincbč cessi P abuso). — Kar je družba v Tominu sklenila, je nepostavno, ker si je širji področje prilastila, kakor ji ga pravila privolujejo.	'
Za tega del menim, da nam tominski sklep ne brani sprejeti Favetti-ev nasvet, kajti s tem, da daja ta sklep vredništvu pravico, rubriko razn h vesti razširiti, ni nič diuzega rečeno, ko da sme razne kmetijske, obrln jske in trgovske vejti, ne pa družili prinašati.
Kar je dr. Doliak sprožil in dr._To»kli za njim ponavljal, da naj ostane slovenski list kakoršen je, zalo ker družbi nekaj koristi donaša, je goljufuo (zapeljivo). Kmetijska družba ni dobičkarijsko društvo, ona mora marveč meriti na to, da kmetijstvene zadeve (interese), tudi ko bi denarno zgubo pri teui imela, pospešuje; da slovenski list denaren dobičtk donoša, s tem da ni še dokazano, da je njegova oblika (forma) ljudem res všeč, ampak k večemu to, da so tiskarni stroški manjši in da je naročnina stroškom primerjena, kar se ne more reči zastran ital. lista, ki je veči, kturega se po več izlisov in sicer brezplaeno razpošilja. (Ital. list izhaja dvakrat v mesecu, vsakikrat na ceh" poli [16 strani] z zavitkom; naročnine plačuje, kdor ni družbin ud, samo 1'/4 gold, za celo leto; morali bi pa „Atli in meni.", ko bi se jim naročnina kakor „Umn. Gospodarju" odmerila in primerila, 4 gold, na leto veljali. Toliko v pojasnilo dr. Pajer-jeve argumentacije V r.) — Sicer pa, take primerjanja ne spadajo k reči, o kteii se menimo.
Družba se mora vestno svoje naloge držati, pečali se z rečmi, ki so nje vredne, in, čo je vrednik odgovoren sodništvom, mora za to, kar je v listih pisano, družba svetu odgovorna biti. — Edino ravnalo (norma) v tem je statut (pravila), iti prtsim g. predsednika, naj bi ukazal blagovoljno prebrati tisti paragraf pravil," ki govori o priobčevanji družbinih tvarin.
Tajnik bere §. 13. a družb, pravil, potem sklene dr. Pajer rekoč, da, kakor „Umni Gospodar" zdaj izhaja, je pravilom nasproti, zoper pravila da je tudi sklep to-niinske sejo od 21. sept. 1863. Po lein takem podpira nasvet Favelti-ev.
Na to se zopet dr. Doliak oglasi: Lahom je več organov (listov) na ponudbo, po kterib širijo svoje ideje, spodobi se torej, da imajo tudi Slovenci svoj list, da se za-morejo za svoje interese poganjati. — Čudno se mi zdi, da nas hočejo taki možaki,- ki se štejejo za prave liberalce, kakor gosp. nasvelovavec Favetli, nekaki cenzuri podvreči. Če ravno „U. G." v časih kak ne prav kmetijstven sostim-k v svoje predale sprejme, ni moč vendar trditi, da se na pol'tisko polje (v vodilne sostavke) spušča; ubnašol se je do sedaj tako, da ni od uradne strani še nikake graje zaslužil: o italijanskem listu p.i se jo govorilo, da ga je že enkrat vlada posvarila. Ker je „lTi::ni Gospodar" v sedanji svoji podobi Slovencom prav po volji (molto gradilo) in, ker se zdi, kakor da bi F. nasvet indireklno na to meril, da bi se list zatrl, bi se utegnilo primeriti, da bi Slovenci, kterib je v dei-.-Inem zboru lepo število, ne boleli več kiiietijski družbi doloc.ne p;ipoinučl dovoliti.
• •> - - " ' • ■ " —56 —
ne razumele slovenski, in Čas je^prekratek ter se ne moremo v nadrobno preiskovanje spuščati.
Dr. Pajer odvrne: Predsednik naj pomisli, da ni tukaj kot sodnik, da mora sodbo o predlogu zboru (družbi) prepustiti. Debata je b la že todi sklenjena, in med njo ni nihče izjem delal. Tirja, da naj se bere nasvet, češ, da soj ga je tajnik, ki je za ustno obravnavo odgovoren, gotovo zapisal.
Tajnik bere (taliigrafično zapisani) F. nasvet: „Da bodi že danas ustanovljeno,' da se imata oba časnika ostro (stre'tamente) družbinih pravil držati". —
Dr. M a ur o v ič ne more razumeti hrezmerne prijaznosti (delicatezza) gosp. predsednika do slovenskega lista. Ko je bil v eni poprejšnji glavni seji nekdo nasvetoval , da naj se italijanskemu listu enake meje postavijo, ni predsednik nikukili težav delal, nič zinil o krivici. Čemu dan; s toliko krupa ? Predlog da se mu zdi popolnoma pravičen, ker se na pravila opira; slovenski list noj se odvadi, vtikati se v reči, ki se s kmetj-Slvom ne vjemajo.
Maruš ič, z ozirom na to, da se mu je že stokrat očitalo, da je kakor vrednik meje svojih pravic prestopil, nasvetuje, da naj bi se izvolil izmed takih družnikov, ki znajo slovenski, poseben odbor, kteri naj bi preiskal vse številke slovensk. časnika, (/bor nima nič zoper to.)
Dr. Doliak opiraje se na poprejšnji protest tirja, da naj se o bistvu nič ne sklepa; ta njegova tirjatev da naj se vzame v zapisnik.	. -
Dr. Pajer : Ker so že protesti dopuščeni, tirjum t mi i jez, da naj se zapiše tudi moj protest zoper dr. Doliakov protest in zoper brezvlalje (anarhijo), ki jo v tem zboru vidimo.
Tudi M a ruš i č in dr. Tonkli se o reta na svoj prolest.
Favetti zahteva, da naj se glasuje ....
Predsednik opazi, da on ne more deli na glasovanje, kot goli, izvirni F. nasvet, kakor ga je ravno kar tajnik prebral.
F a v e 11 i, dr. Pajer in mnogi druži zborniki silijo, da naj se dene širji F. nasvet na glasovanje.
Predsednik: Da se kaj tej zadevi na škodo ne sklene in da se ognemo razpora, mi ne ostane druzega, kot da vzamem vso odgovornost nase in da sejo pretrgam. Zbor je razpušČen 1	"
Zborniki začnejo zapuščali dvorano ob S '/4 zvečer.
Sklenjeno in podpisano. "	.
Predsednik A 1. /S. C"Iaticčlli«
Tajni It z.
I'1. Varliar. >
Klu>pi§. (O CJ o j z d i /j.)
Cz rr«E»insiie oiiolicc. Srcc boli človeka, čigar oko le količkaj v prihodnost pogleda, kadar vidi, kako se gospodari .z gojzdi po nekterih občinah, ki si jih niso še razdelile. Deblo pada za deblom, gojzd sc umika leto za letom, za dej pa ostaja žalostna goljava, kakor na senožeti za koscem. In vendar, naj le bo gojzd še tako obširen, pri takem gospodarstvu se mora enkrat do konca priti. To mora spoznati vsaki otrok. Kaj bo potem, ko bo sekira pri-nlahala do kosca V Kmetje, bote-li morda začeli od kraja, kakor kosec, ki trava za njim rase, če bote-le naprej sekali, in čisto nič si prizadevali, da bi
; , •• s
— 53 —
in dr. Doliaku nekako tako: Kar sta g. Marušič in dr. Tonldi govorila, se da vse tako-Ie povzeti: Kmet živi na svetu, mika in zadeva ga vse, kar se godi po svetu, tedaj mora časnik vse to prinašati, kar utegne kmeta mikati (interessare). — Sploh pritrdim temu, pravi, da je treba kmeta, kolikor je le moč, obširno podučevati, — to da le dolžnosti nima kmetijska družba. ,
Nje namen ni, da bi bila kmetom učenica; namen drnžbin je poseben namen, da pospešuje namreč kmetijstvo, obrtnijstvo, trgovslvo, in od kar je kupo. zbornica ustanovljena, samo kmetijstvo. Po tej d. loebi pravil, ki je glavna postava naše družbe,' se mora vse njeno delovanje ravnati. Ne sme se tli gledati na posebne bistveno različne namene, če ravno je očitno, da je tudi to koristno, in sicer tem manj, ker so za podu-če vanje kmeta nauene naprave dolžne skrbeti. Ako torej časnika meje pravil prestopata, je treba storiti, česar je treba, da se takemu prestopanju v okom pride (;.ffinche cessi P abuso). — Kar je družba v Tominu sklenila, je nepostavno, ker si je širji pobočje prilastila, kakor ji ga pravila privolujejo.
Za tega del menim, da nam tominski sklep ne Brani sprejeti Favetti-ev nasvet, kajti s tem, da daja ta sklep vredništvu pravico, rubriko ruzn h vesti razširiti, ni nič diuzega rečeno, ko da-sme razne kmetijske, . obrtn jske in trgovske vesti, ne pa družili prinašati.
Kar je dr. Doliak sprožil in dr. Tonkli za njim ponavljal,, da naj ostane slovenski list kakoršen je, zato ker družbi nekaj koristi donaša, je goljufno (zapeljivo). Kmetijska družba ni dobičkarijsko društvo, ona mora marveč meriti na to, da kmetijstvene zadeve (interese), tudi ko bi denarno zgubo pri tem imela, pospešuje; da slovenski list denaren dobičtk donaša, s tem da ni še dokazano, da je njegova oblika (forma) .ljudem res všeč, ampak k večemu to, da so tiskarni stroški manjši in da je naročnina stroškom primerjeua, kar se ne more reči zastran ital. lista, ki je veči, kteregii sa pp več izlisov in sicer brezploeno razpošilja. (Ital. list izhaja dvakrat v mesecu, vsakikrat na celi poli [16 strani] z zavitkom; naročnine plačuje, kdor ni družbi» ud, samo 1'/„ gol J. za celo leto; morali bi pa „Atti in mem.", ko bi se jim naročnina kakor „Umn. Gospodarju" odmerila in p rim er Tla, 4 gold. 11a leto veljati. Toliko v pojasnilo dr. Pajer-jeve argumentacije V r.) ■— Sicer pa, lake primerjanja ne spadajo k reči, o kteri se menimo.
Družba se mora vestno svoje naloge držati, pečati se z rečmi, ki so nje vredne, in, če je vrednik odgovoren sodništvom, mora za to, kar je v listih pisano, družba svetu odgovorna biti. — Edino ravnalo (norma) v tem je statut (pravila), in prt sim g. predsednika,-naj bi ukazal blagovoljno prebrati tisti paragraf pravil, ki govori o priobčevanji družbinili tvarin.
Tajnik bere §. 13. a družb.-pravil, potem sklene dr. Pajer rekoč, da, kakor „Umni Gospodar" zdaj izhaja, je pravilom nasproti, zoper pravila da je tudi sklep to-minske seje od 21. sept. 1803. Po tem takem podpira nasvet Favetti-ev.
Na to se zopet dr. Doliak- oglasi: Lahom je več organov (listov) na ponudbo, po kterih širijo svoje ideje, spodobi se torej, da imajo tudi Slovenci svoj list, da se za-morejo za svoje interese poganjati. — Čudno se mi zdi, da nas hočejo taki možaki, ki se štejejo za prave liberalce, kakor gosp. nasvetovavac Favetli, nekaki cenzuri podvreči. Če ravno „II.. G." v časih kak ne prav knietijslven sostavek v svoje predale sprejme, ni moč vendar trditi, da se na politiško polje (v vodilne sostavke) spušča; obu.'š:il so jo do sedaj tako, da ni od uradne strani še nikake graje zaslužil: o italijanskem I slu ju se je govorilo, da ga je že enkrat vlada posvarila. Ker je „Umni Gospodar" v sedanji svoji podobi Slovencoin prav po völji (molto gradilo) i:i, k'T se zdi, kakor da bi F. nasvet indirektno na to meril, da bi se list zatrl, bi se utegnilo primeriti, da bi Slovenci, kterih je v dež.-Inem zboru lepo število, ne boleli več kmetijski družbi določ.-nc pripo noči dovolili.
ne razumete slovenski, in čas je prekratek ter se ne mor mo v nadrobno preiskovanje spuščati.	•
Dr. Pajer odvrne: Predsednik naj pomisli, da ni tukaj kot sodnik, da mora sodbo o predlogu zboru (družbi) prepustiti. Debata je b la že lodi sklenjena, in med njo m nihče izjem delal. Tirja, da naj se bere nasvet, češ , da saj ga jo tajnik , ki je za ustno obravnavo odgovoren, gotovo zapisal.
Tajnik bere (lahigrafičiio zapisani) F. nasvet: „Da bodi že ilanas ustanovljeno, da se imata oba časnika ostro (stretamente) družbinih pravil držati". —
Dr. M a u r o v i č ne more razumeti brezmerne prijaznosti (delicatezza) gosp. predsednika do slovenskega lista. Ko je bil v eni poprejšnji glavni seji nekdo nasvetoval , da naj se italijanskemu listu enake meje postavijo, ni predsednik nikakih t-.žav ilelal, nič zinil o krivici. Cenili dunas toliko krupa? Predlog da se mu zdi popolnoma pravičen, ker se na pravila opira; slovenski list naj se odvadi, vtikati se v reči, ki se s kmetijstvom ne vjemajo.
JI ar uši č, 7. ozirom na to, da se mu jo. že stokrat očitalo, da je kakor vrednik meje svojih pravic prestopil, nasvetuje, da naj bi se izvolil izmed lakih družnikov, ki znajo slovenski, poseben odbor, kleri naj bi preiskal vse številke slovensk. časnika, (/.bor nima nič zoper to.)
Dr. D o I i a k opiraje se na poprejši.ji protest tirja, da naj se o bistvu nič ne sklepa; ta njegova tirjalev da naj se vzame v zapisnik.
Dr. Pajer: Ker so žs protesti dopuščeni, tirjam tudi jez, da naj se zapiše tudi moj protest zoper dr. Doliakov protest in zoper brezvladje (anarhijo), ki jo v tem zboru vidimo. Tudi Marušič in dr. T o n k I i' se o reta na svoj protest. Fovetti zahteva, da naj se glasuje ....	"	,
Predsednik opazi, da on ne more deli na glasovanje, kot goli, izvirni F. nasvet, kakor ga je ravno kar tajnik prebral.
Favetti, dr. Pajer in mnogi druži zborniki silijo, da naj se dene širji F. nasvet na glasovanje.
Predsednik: Da se kaj tej zadevi na škodo ne sklene in da se ognemo razpora, mi ne ostane druzega, kot da vzamem vso odgovornost nase in da sejo pretrgam. Zbor je razpuščen 1
Zborniki začnejo zapuščati dvorano ob 8 '/4 zvečer.
Sklenjeno iu podpisano.
Predsednik Al. 7.1. Clariciui.
Tajnik z.
. I*;»rlii»r.
(O g o j z d i /< )
t/. T«> m i n sliv,- oltoiicc. Srce boli človeka, čigar okö le količkaj v prihodnost pogleda, kadar vidi, kako se gospodari z gojzdi po nekterih občinah, ki si jih niso .še razdelile. Deblo pada za deblom, gojzd se umika leto za letom, zadej pa ostaja žalostna goljava, kakor na senožeti za koscem. In vendar, naj lo bo gojzd še tako obširen, pri talcem gospodarstvu se mora enkrat do konca priti. To mora spoznati vsaki otrok. Kaj bo potem, ko bo sekira pri-inahala do konca? Kmetje, bote-li morda začeli od kraja, kakor kosec, ki trava za njim rase, če bote le naprej sekali, in čisto nič si prizadevali, da bi
se spet zärasalo ? Nevolja res obide človeka, ko sliši pogostoma žo zdaj iz ust kmetov tožbe, da drva prihajajo vedno bolj oddaljene, in da so vedno težeje pripravljajo. Kaj bote rekli pa za kakih 30 let, če bo tako dalje šlo? Kaka bo pa vašim vnukom pela V Pomilovanja ni vreden, kdor toži, pomagati pa si noče. Sami sebe tepete in ranite, in potem tožite, da vas boli. Ce se tudi najdejo pametni možje, ki bi radi vidili, da bi se z občinskim imetjem (blagom) varčno gospodarilo, ostanejo vendar njih želje nerodovitne, ker brezvestna sa-mopašnost in slepa trmoglavnost večine, ki ste večidel poglavitni zaderžek dobrega gospodarstva, in torej blagostanja naših občin, vničite še boljše namene tistih, ki se za dobro reč potegujejo. — Al kaj pomaga, da se toliko in toliko pisari, in se razglasujejo dobri nauki in sveti, kako da bi imeli naši kmetje gospodariti med drugim tudi z gojzui, če nočejo imeti s časom povsod toliko krasov, kolikor je bilo nekdaj gojzdov — kaj pomaga, pravim, ker vse to je, se bojim, le bob v steno! Po mojih mislih ste le dve poti, ki zamoretc še pomagati. Naj se razdele gojzdi, kjer se to še ni zgodilo, ker naravno je, da vsakteri svojo nar bolje varuje. To načelo ima sicer svoje nasprotnike, pa skušnja vendar nar več tehta. Živim, -rekel bi, na. meji dveh občin, od katerih ima ena razdeljen gojzd občinski, druga pa ne. Perva seče drva za svojo rabo leto za letom, pa gojzd je, kakor je bil pred toliko leti; druga pa mora viditi, da uboga žival, ki tamkej pase, še sence ne najde, kjer so nekdaj gošče velikanske svoje košate veje razprostirale. Kjer se pa ne da tako kmalu razdelitev napraviti, mora le sila in strah na .vrsto priti. Potrebno je toraj, da dotični poglavarji, ki jim je občno blagostanje v skrb dano, strune tudi na to stran resno nategnejo, in pokažejo samopašnim in slepim ljudem, ki ne mislijo dalej kakor od danes do jutri, da nimajo oblasti le za to. da bi postave oklicorali, ampak tudi, da njih prestopavce v zgled drugim strahujejo. Toliko se je že pisarilo, nasvetvalo, zbori se sklicovali i t. d., da bi se na kak način (vižo) pogojzdenje Krasa vpeljalo. Prav tako, da bi le bilo tudi kaj teknilo! Ali ptiča je težko uloviti, kadar je ušel. Ali ni bolj modro varovati, da ne uide, dokler je v ptičniku? Zato rečem: Ne pustite, da bi naši gojzdi postali kras, in ne bo treba čez leto in dan posvetovati se, pa zastonj, kako bi se dal spet gojzd napraviti.	— I —
R>«m;u'e vesti.
«. Cerkccnc. in dtihovske.
Za zidanje nove cerkve v Vertojbi sla blagovolila cesar Ferd;nand iu cesarica Marijana 600 gold, podarili.	" ^
— G. Pcler Celul, dosed. koop. in učenik v Kaprivi, gre za vikarja v SI. Martin pri Tercu; g. Janez Kravanja, koop. v Biljab, je začasno v pokoji.
b) Raznotere.
Ker nismo zdatnega dežja že od zime seni imeli, so sc (udi po mnogih takih krajih, koder ni lo kaj navadnega, studenci posušili, tako da je ljudem in zlasti živini trda za vodo. Ne le, da je (zavoljo nenavadne spomladanske suše) paše in pire po malem, morajo zdaj v neklerili krajih po več ur daleč po vodo hoditi sli po živino pit goniti. — V Gorici tudi na tesnem živimo. Na mesti 20 tavžent, nam ne daja naš krom-beržki vodovod ko samih 6000 veder (emerjev) na dan. Po hišah, kamor je voda spe ■ Jjana, jo čez noč zapirajo. Mestna gosposka je bila prisiljena naprositi g. vit. Hitlerja ,
da jo svoj sočki vodovod (iz Slračic v nekdanjo cukrohiico) ljudem prepustit. — Silno vročino prvih dni lega mesca sta viharja 10. in 12. zvečer sicer nekoliko zmanjšala, pa tudi zaželjeni dež pregnala. Naše polja le životarijo. —
—	Z gazno svečavo v Gorici bo vendar - le enkrat resnica. Prevzela je to napravo, namesti lanske, zopet druga angležka družba (Imperial Austrijau Gas-Company Limited) pod tistimi pogoji kakor una. Konec 30 let bo mestna gosposka lastnica gazne naprave. Zadnje dni pretek!, mesca so že po ulcah nekaj merili; plinomor (gazome-ter) pride v tiste njive poleg poli, ki pelje od gledišča (teatra) v Stračice. Do sred decembra l. 1 morajo biti dela končane. —
—	G a I e t e je bilo letos od 10-25 junija na goriškem trgu prodane 352 centov in 27 funtov. Nar visi kup naj lepši robe: 2 gold. 12 s., naj niži kup uar slabši gale'e: 1 g. 30 s.; Srednja cena: naj niii 1 g. 44 s, naj viši I g. 76 s. — Galelna letina po Goriškem je letos slaba, da milo ked j tako. —
—	G. Feldcajgmajsler Iv. grof C o r o u i u i j; zdaj p red s e d n i k tukajšnjega o d-bora za s o č k o železnico. (On je tisti naš slavni rojak, o kterem smo že večkrat rekli, da se za našo Železitično čilo poganja.)
-—- Deželuo-sodnijskemu gvetovavcu pri luk. okrožni sodniji — mestnemu županu — g. dr. Al.- Visi n i-u je podelil presv. «cesar naslov in značaj svetova v ca više d e ž e I n e s o d u i j e.
—	Na tukajšnji giiiinazi prid- zi profesorja direktor zaderskega gimnazija g.
, Nazari Kepic. — Preskus nji zrelosti se je letos podvrglo IG letošnjih in 1
lanskih osmošoleov.	' ■
—	Prof. tukajšnje više realke, g. J a n. Zitek gre na češko viši realko v Prago. — Umrl je. (87/(3) na Dtiuaji, kamor je bil šel preskušnje opravljat, realni za č. učitelj laščine g. V. C a r g n e I.
—	Dr. A v g. Olivo, uuskuliant pii luk. okrožni sodniji, je imenovan za notarja v Ajdovščini. — Dr, Lucij an Stella (advok. konc.) za advokata v C c r v i u j a n u.
—	f Umel'la sta uni mesec dva-imenitna moža: Prvak naših velikih posestnikov g. Iv. K. C a 11 e r i n i bivši mestni starešina in glavni odbornik km. družbe (5/6), in pa predsednik tuk. okr. soduije Dom. Villi. Poliso vit. Polhainski, vit. ruda železne krone. III. vrste itd. (16/6).	'	„
—	Izvrstna „zemljepisna začetnica" Jeseukova je že na svetlem; prodaja jo g. pisatelj sam po 50 soldov, pri Paternolli-u v Gorici iu po družili mestih se dobiva po 60 s. Kdor si hoče te podučno in in kavne bukve kupili, raj se podviza, da ne pride prepozno. Priporočamo jih tudi za šolske darila. —
Opirajoč se na „Umnega Gospodarja' je naznanil lini dan dopisnik A. Z. iz gorenje sočke doline v dunajski „Ziikunfl-i" ( n ta dopis je tu li Ijnblj. „Triglav" ponatisnil), da r je za v Gorico xarazdinski profesor g. M Lazar imenovan iu pa nova izredna učbena služba na tukajšnjem gimnaziji ustanovljena. Te vesti pa, ne le, da niste prav natančno navedeni, sle v dopisu kov sostavek tako vpleteni, da so zdi, kakor da bi bilo vse, kar dopisnik — on ve, na kaj oprt — iz sebe razodeva, po besedah iz našega lista posneto. „Gospodar", ki je za vsako svojo besedico odgovoren, noče, da bi se, kar kdo drugi misli in piše, njemu podtikalo. Prosimo torej, do, kedar kdo iz „U. Gospodarja" kaj navede, naj to tako stori, da ne bo dvoumja ali snmljivosti. — Sploh pa še pristavimo, da ni nam ljubo, da sc „Gospodarjeve" vesli jemljejo za podlago spodiikljivim ali takim soslnvkott), zastran kteiih smo prisiljeni reči: 13og nas vaiuj našli pnjatlovl
Vrednišlvo.
— 59 -Državni zbor.
Prem im (preudarek) za tekoče leto 1865, o kterem je , U. G." pred 2 mescoma rekel, da ga je zbornica poslancov že dognala, je zdaj tudi v gosposki zbornici raz-pravljen. Ker sila kola lomi, in so naše denarne zadeve lake, da ne morejo skor slabeji bili, je šla tudi gospodi varčnost po glavi, in marsikaka ojstra pa možka beseda se je po zbornici odmevala. Kar je pa vso Avstrijo veselo osupnilo je bilo to, da je nek'.ga dne celo nenadoma ukazal cesar g. zbornici naznaniti, da naj bo za armado namesti 92 milijonov (kolikor so ministri na zadnje tirjali), 89 m. zadosti, t. j. toliko, kolikor jih je zbornica poslancov privolila. Mogoče pa bo 4 milijone več zato prihraniti, ker ge ima armada v Italiji in Dalmaciji na tisto število mož znižati, ktero je o času mirti navadno. Tudi za pomorske potrebe se je tirjatev znižala. — Zbornica p o s I a n c o v je, od kar smo zadnje sporoč lo sklenili, te-le zadeve obravnavala; Postavo zastran zavarovanja znamenj (mark), ki jih de vaj o vunanji obrtniki (in dus t r i j a n t i) na svoje blago, da se, namreč, ne ponareja; — kupčijsko in c o I n o pogodbo med Avstrijo in Prusijo (je tudi v gosposki uže sprejeta); — sklenila je, da naj ostane listi že I. 1863 izvoljeni odbor, ki preudarja vladin predlog zastran prenaredbe z e m Ij i š č n i h, hišnih in vseli družili direktnih davkov, tudi po sklepu sedanje sejne dobe državnega zbora na Du.iaji, dokler svoje delo dovrši; — prav živa je bila razprava zastran podpiranja teržaškega Lloyda iz državne kaše; til je tudi naš Černe zoper toliko podporo možko govoril; obveljalo je pa vendar, da bo LI. za 7 let k večemu po 2 mil. na leto dobival; — nar bolj vroč pretres pa se je vnel zastran §. 13. ustave (k o n s t i t u ci j e). Kcdar ni namreč drž. zbor zbran, sme po tem §. ministerstvo, če zastran česar koli posebne postave ni, storiti, kar za silno in potrebno spozna, dolžno je pa zboru, če to v iijeguvo oblast spada, kedar se zopet snide, vzroke, zakaj da je tako storilo, razložili ter opravičiti se. Ker ni bil ta paragraf poprej zadosti jasen, so ga poslanci nekoliko p r e n a r e d i Ii, da si ne vzame ministerstvo, zboru na škodo, svojevoljno prevelike oblasti. — Važno je bilo na dalje in zbornico zelo osupnilo to, da je (v 2. polovici junija) finančni minister, ko se ni nihče zanesel, tirjal, da naj mu zbolnica dovoli 116 milijonov gold, na posodo vzeti, češ, da poplača ž njimi dižavne dolgove za to in drugo leto. Zbornica mu jih je pa za zdaj samo 13 mil. dovolila (zu dolg, ki mora ta mesec plačan biti). Te so • imenitnišf reči. Zdaj pa obema zbornicama menda že klenka ; brž ko izmed obeh izbrana komisija n a vsk r iž nosti zastran ne k t e r i h zneskov v letošnjem preudarku pora vn ä, se letošnja sejna doba sklene. (Glej „ogled"!)
Ogled po sveto.
Večkrat že je memogrede „U. G." omenil, da je med Ogri in Hrovati in pa med dunajsko vlado razpor. Ogri so imeli že od nekdaj svojo ustavo (konstitucijo) in svoj deželni zbor doma, tako tudi Hrovati, ki so pa poslance tudi v ogerski zbor poš Ijali. L. 1818 se Ogri spuntajo, Avstrija naslednje leto punt zatare in od tistih mal se je vladala vsa Avstrija skoz II let brez konstilucije po enakem kopitu. Vse stare pravice in posebne postavo na Ogerskem in llrovuškein so bile odpravljene. Leta 1860 (po nesrečni laški vojski I. IS59) seje sprevidelo, da tako ne gre; cesar da 20. ukt. tistega leta neko glavno u s t a v o, (oktoberni diplom imenovano), na ktere podlagi naj bi se vse cesarstvo prezidalo. V tem diplomu'so bile Ogrom in llrovatom njih stare pravice sploh in po načelu nazaj dane. . Avstrijo je vselje prešinilo. Nov minister - Goliihovski -
začne 7,daj diplom izpeljavatf, pa jo je v kratkem tako zavozil, da je sioral odstopiti. Tu poklice cesar (dec. 1SG0) A. vil. Schmerlinga 7.a prvega ministra; vriskanje se je med nuiozimi razlegalo, zlasti pa po liberalnih nemških časnikih, češ, da to je edini mož, ki zna Avstrijo rešiti in po konstitucijski poti v zaželjeni red spraviti. 20 februarja 1801 izdii svetli cesar po njegovem nasvetu "febril ar ni patent", kteri se v marsičem 7. okt. diplomom ne vjenii; vendar pa so trdili, da je le prava izpeljava okt. diploma, Po tem patentu, ki so ga zlasti Nemci 7, veseljem pozdravili, bi morale vse dežele svoje poslance nn Dunaj v državni zbor pošiljali; deželni zbori imajo le malo moči. Tega pa Ogri in Hrovati nočejo, češ, da oni imajo svojo, staro ustavo doma iu da čejo hiti vladani po svojih starih pravicah. To je vzrok mrzecja in razpora. Več ko 4 leta se je Sclunerlin-gova vlada prizadevala Og're ii lir. spokoriti in pod en-(nemško obrobljen) klobuk—v drž. zbor— spraviti; vse zastonj I Ker sta se bila njuna zbora I. 18G1 zoper dunajsko vlado vprla, sta bila razpuščena in po leni ne več sklicana. Le čakajte, si je mislil Schm., bomo videli, ali pridete na Dunaj ali ne, „M i (vlada) lahko čakamo", bil je njegov prigovor. Cesarja je tolažil, da se že omečijo in udajo, in res je bil tudi z lepa in s huda lani (izpod ogerske krone) Erdeljce v zbor privlekel; zbor je začel, da si ravno so bili tudi češki poslanci - ušli, za vse cesarstvo sklepati in gospodarili. Ogri in llrovatješe zmirom trdi. Med tem pa je marsikaj vmes prišlo, da so začeli tudi ljudje in poslanci jieogerskih dežel mrmrati iu v drž. zboru nagajati, ter da je nezadovoljnost s Schmerlin-govo vlado rasla. Vse je bilo prepričano, da takd ne gre; Avstrija bi bila kmalu samega -Čakanja poginila. Tii prime cesar sam za krmilo, gre o vinkoštih v Pešt, kmetijsko ra-' Stavo in pa dirjanje konj gledat, prav za prav pa Ogrom prijazno roko ponujat. Veliko veselje v Pešlu, velike slovesnosti. Od tistega dne se začne v ogerskih zadevah vse na boljši obračati; 27 junija je že prvi sad dozorel — Ogri so dobili novega dvornega kun cela rja (svojega ministra na Dunaji) grofu Majlatha. To jc pa davno znan možak-zop crnik Schmerlingovega sistema (vladanja). Na to se Schmerling in vsi tisti ministri, ki so njegovih misli, službe odpovejo. Cesar odpoved sprejme in naroči grofu Belkredi-u, da naj novo miuisterstvo zloži. Ta reč se plete zdaj že blizo 3 tedno in vendar še nič zanesljivega ne vemo. Gotovo pa je, da se bo začelo po novem, primernejšem kopitu vladati. Bog daj srečo! Čudno je, da po možu, ki so ga imeli za zveličarja avstrijskega -po Sckmerlingu- zdaj nihče ne joče. Sicer pa do sklepa drž. zbora še zmirom staro ministerstvo opravila opravlja, Nekteri starih ministro ostanejo tudi v novem ministcrslvu. V kratkem bomo videli, pri čem da smo. — II r o v a š k i zbor, poprej za 17. tega mesca sklican, je odložen do 28. avgusta. Volitve za-nj bodo te dni opravljene. — Pogajanje med papežem in kraljem V. Kmanuelom se je razdrlo; papež neče, da bi novi škofje kralju, kterega on samo za sardinskega, ne pa za kralja vso Italije pozna, kakor je navada, prisegli, in pa da bi imel kralj oblast, zastran pisem, ki prihajajo v cerkvenih zadevah škofom iz Rima, preden se razglasijo ali veljavo zadobijo, za to še le dovoljenje (exequatur) dajati. — V Afriki (v Aleksandriji in Kajru) razsaja strašna kolera. Iz Aieksandrije je ubežalo kakih 30-10 tavžent ljudi. —
V Blchiku gre zdaj, kar se tiče vojske proti repubbkanconi, za cesarja cn/nalo boljši; ali v cerkvenih zadevah je razpor med njegovo vlado in papežem popolen iu očiten; papežev poslanec je deželo zapustil.
V imenu glavnega odbora, Andrej jiaruSic, odbornik, odgov. vrednik.
V Gorici nat, Palernolli.