smučarijo pride letos prav vsaka krpa in vsak centimeter snega. Sindikalna tekmovanja se vrstijo. Naš posnetek je s Krvavca, kjer bo ta teden smučarska »živiliada« — Foto: F. Perdan
Leto XXVII. Številka 16
Kranj, sreda, 27. 2. 1974 Cena: 1 dinar
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer/ ob sredah in sobotah
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka Izdaja CP Gorenjski tisk *ranj. Glavni urednik Anton Miklavči«
— Odgovorni urednik Albin Uiakar	n| m	_ _____
glasilo SOCIALISTIČNE zveze delovnega ljudstva za gorenjsko
Pozdravljamo vse jugoslovanske n°vinarje-smučarje, ki bodo v teh dneh na VII. srečanju na Krvavcu
Prehud poseg v naravo
Kubanska delegacija v Sloveniji
Po obisku in pogovorih v kranjski Iskri je Raul Castro ocenil obisk kot
Na Bledu je bil v petek ustanovni občni zbor skupnosti za varstvo okolja radovljiške občine. V živahni razpravi so spregovorili o pomenu in delu na novo ustanovljene skupnosti, o Problemih s področja varstva okolja in izvolili vodstvo skupnosti.
Posebno živahna je bila razprava o predvideni zajezitvi Ra-dovne, potoka, ki priteče iz .me pod Triglavom. Načrti sicer še niso izdelani, vendar pa Je predvideno, da bi v Radovni
Vrtec v Kranju odprt
st(X,. Osnovni šoli Vodovodni ca	bodo v Petek, 1. mar-
6U^oPkhnrVeleC- V*nj Je ujetih vaniskpp'/ fm iz novega stano-v KranXa & ovo stolP od 5.30 do 15 30 7° odPrt, v"k. d®n
ta Čas slo-K V	najmlajše bodo
varuhinji	vzgojiteljice in dve
zgradili 67 metrov visoko pregrado, za katero bi nastalo jezero, večje kot Blejsko, z okrog 130 milijoni kubičnih metrov vode. To jezero bi zalilo dolino med Mežakljo in Pokljuko.
Predstavnik republiškega sekretarja za urbanizem je na zboru pojasnil, da bi bilo zajetje rezervoar pitne vode, hkrati pa bi pomagalo tudi pri hlajenju bodoče jedrske elektrarne v Krškem.
V razpravi so menili, da se za temi načrti dejansko skriva Te hlajenje jedrske elektrarne v Krškem in poudarili, da bi bila zajezitev Radovne prehud poseg v naravo, ki si ga tudi na račun predvidenih ekonomskih koristi ne bi smeli privoščiti. Domačini pa so pri tem opozorili še na nevarnost, ki bi grozila vsem zaradi visokega jezu. Zato so predlagali, naj bi pri hlajenju jedrske elektrarne uporabili hlajenje s stolpi, kar bi bilo sicer dražje, vendar ne bi terjalo takšnih posegov v naravo. Skratka, zavzeli so stališče, da moramo v težnji, da ohranimo okolje, za to tudi nekaj plačati.
Vodja kubanske delegacije Raul Castro si je z zanimanjem ogledal Iskrino tovarno na Laborah — Foto: F. Perdan
na Laborah, kjer je goste spremljal tudi sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc.
Po ogledu tovarne so se gostje pogovarjali s predstavniki kolektiva. Gosta so še posebej zanimale proizvodne zmogljivosti podjetja, samoupravljanje, življenjski pogoji zaposlenih in še posebej položaj žensk, ki jih je v Iskri veliko zaposlenih. Raul Castro je obisk v Iskri ocenil kot kratek, vendar poučen.
Delegacija je potem odpotovala na Bled, kjer je bila na kosilu predsednika CK ZKS Franca Popita. V priložnostni zdravici je Franc Popit goste prisrčno pozdravil in izrekel priznanje kubanski revoluciji. Gost, ki se je zahvalil za pozornost, pa se je zavzel za še tesnejše sodelovanje med obema državama.
Po kosilu so kubanski gostje odšli v Bohinj, nato pa še v Kropo. Zvečer so bili na večerji v hotelu Grad Podvin. Včeraj si je delegacija ogledala Ljubljano, potem pa z Brnika odpotovala v Dubrovnik. A. 2.
Naročnik;
XIII. mednarodni spomladanski kmetijski sejem od 12. do 21.4.1974
kratek, vendar poučen
Kubanska partijska in državna delegacija, ki jo vodi sekretar CK KP Kube, podpredsednik kubanske vlade in obrambni minister Raul
Castro, je v ponedeljek po bivanju v Makedoniji prispela v Slovenijo. Po prihodu na brniško letališče je delegacija krenila v Iskrino tovarno
Vihar preprečil vzpon
hedolin norčl/e, so za nami- Tudi na Gorenjskem se jih letos ni manjkalo. V izvzeti SV ,A° si Blejci> BleJke> Blejčani, Blejčanke in drugi navzoči *teviln/Z il<<maPasli« očl na Pustovi »vojni« paradi na Bledu. Med tokrat r zbadlJwnorčavimi prikazi, smo videli tudi hokejiste, ki so 17.30 h,Je lf?raLl na in^rumente. No, kot rečeno, je pust za nami in drevi ob na Jesenicah odločilna tekma. — Foto: A. Žalar
Po pričakovanjih se je za vzpon na Stol, ki bi moral biti v nedeljo, 24. februarja, prijavilo okoli 1000 udeležencev, planincev, alpinistov, članov raznih društev in organizacij iz vse Slovenije. Organizatorja občinski odbor ZZB NOV Jesenice in Alpinistični odsek Jesenice sta morala v zadnjem hipu vzpon odpovedati, saj je v nedeljo zjutraj
zajel Stol pravi vihar in tako preprečil udeležencem pohod.
Na vrhu Stola je spomin na padle borce kljub temu počastilo precej alpinistov in planincev, predstavnikov zveze slepih ter graničarjev, ki so izstrelili častno salvo. Osrednja svečanost je bila ob Valvasorjevem domu, kjer je zbranim o pomenu bitke na Stolu spregovoril predsednik zveze združenj borcev NOV Jesenice ter udeleženec bitke Franc Konobelj - Slovenko. Udeleženci pohoda so upoštevali nasvete organizatorjev, da je v takem vremenu vzpon* zelo tvegan, zato so se že v dopoldanskih urah vračali v dolino.	D. S.
Zvone Dragan v Škofji Loki
Škof j a Loka, 26. februarja — Danes popoldne je prispel na obisk v Škofjo Loko podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Zvone Dragan s sodelavci. Po sprejemu v prostorih škofjeloške občinske skupščine so se gostje odpeljali na ogled rudnika urana v Zirovskem vrhu, tovarne Jelovica na Trati, zvečer pa so se pogovarjali s političnim aktivom občine.	-jg
Začetek gradnje daljnovoda
Prihodnji mesec bodo začeli graditi 380- kilovoltni daljnovod na območju SR Hrvatske. Daljnovod bo sestavni del jugoslovanskega visokonapetostnega omrežja, ki bo v obliki prstana povezal vse republike in pokrajine v dolžini 3600 kilometrov. Severni del daljnovoda bo tekel od Obrenovca čez Slavonijo proti Zagrebu in naprej proti Mariboru. Južni del pa bo speljan čez Dalmacijo, Liko in Hrvatsko Primorje.
Nov način kreditiranja?
Potrošniške kredite naj odobravajo poslovne banke neposredno, a ne več v prid proizvajalcem, temveč za določene vrste blaga. To so predlagali na seji komisije za kre-ditno-monetarna vprašanja pri gospodarski zbornici Jugoslavije. S tem bi dosegli, da bi potrošniki lahko svobodneje izbirali blago. Pri tem ne bi bilo odločilno, od katerega proizvajalca je, temveč bi bila važna predvsem cena in kvaliteta.
Obisk iz Mongolije
Konec preteklega tedna je v Jugoslavijo prispela delegacija federacije organizacije miru in prijateljstva Ljudske republike Mongolije. Vodita jo podpredsednik federacije Daš-ceren in sekretar mongolskega komiteja za mir Hušan. Na obisk jo je povabila zvezna konferenca SZDL.
Pomoč pri razvoju
Jugoslovanska delegacija pod vodstvom Mirjane Krsti-nič pa je obiskala Togo. Predvsem se je s predstavniki vlade in gospodarske zbornice Toga pogovarjala o medsebojnem sodelovanju. Sestala se je tudi z ministri za finance, trgovino, industrijo in kmetijstvo, ki so izrazili željo, da bi naši strokovnjaki sodelovali pri načrtovanju razvoja kmetijstva in industrije v tej afriški deželi.
Enomesečni
zaslužek za stanovanja
Približno 10.000 delavcev iz 43 temeljnih organizacij združenega dela železarne v Sisku se je odločilo, da bodo enomesečni bruto osebni dohodek namenili za nadaljevanje solidarnostne akcije za stanovanjsko gradnjo. Z denarjem, ki ga bodo zbrali na ta način, bodo zgradili letos približno 300 stanovanj. Lani so jih zgradili 166, v gradnji pa jih imajo še 180.
Boj proti raku
Letošnja proslava lige za boj proti raku bo med 1. in 8. marcem v Dubrovniku. V njenem okviru bo več javnih, znanstvenih, kulturnih in drugih manifestacij. Na sklepni prireditvi v hotelu Libertas bo nastopilo več dubrovniških umetnikov. Izkupiček bodo poklonili ligi. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzela Jo-vanka Broz.
Mednarodni kredit
Svetovna banka za obnovo in razvoj je odobrila dva kredita za modernizacijo in razširitev jugoslovanskih podjetij v višini 33,5 milijona dolarjev. Od tega zneska je bilo 18,5 milijona dolarjev odobrenih za gradnjo nove tovarne -za proizvodnjo strojev in traktorjev. Drugi kredit v znesku 15 milijonov dolarjev pa je bil namenjen razširitvi in modernizaciji tovarne odlitkov v Beogradu.
Podpora Hortensi Allende
Jugoslavija je podprla zahtevo vdove ubitega čilskega predsednika Hortensie Allende, ki je zahtevala, da bi o zločinih v Cilu spregovorila pred komisijo za človekove pravice pri OZN.
9 li 1 1% Cfc
Sreda, 27. februarja 1974
Mladi delavci pred kongresom
Kranj
Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije je dala pobudo za široko akcijo vse slovenske mladine. Akcija nosi naslov Mladi delavci pred kongresom in želi predvsem vzpodbuditi delo aktivov v temeljnih organizacijah združenega dela.
Da bi akcija lahko uspešno stekla, jo morajo podpreti in tudi pomagati izvajati vse občinske konference mladine, komisije za družbeno ekonomske odnose pri OK, zlasti pa konference mladih delavcev. Le-te so ustanovili že skoraj po vseh občinah. Čimprej morajo sklicati posvete predsednikov mladinskih aktivov v temeljnih organizacijah in jih seznaniti s potekom, namenom in pravilnikom akcije, kakor tudi z nalogami, ki jih v zvezi s tem čakajo. K sodelovanju naj pritegnejo tudi druge politične organizacije v podjetju in tudi vodstva delovnih organizacij.
Katere so glavne naloge aktivov, ki se žele vključiti v akcijo? Pri republiški konferenci poudarjajo, da je trenutno najbolj važno, da se mladi čimbolje seznanijo z novo ustavo in njenimi določili, ker bodo tako lahko uspešno in enakopravno nastopali v samoupravnih organih in tudi lahko vplivali na sprejemanje novih določil in statutov. Mladi naj se vključijo v delo tudi v krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih in specializiranih mladinskih organizacijah.
Ker so do sedaj mladinske organizacije v delovnih kolektivih delale preveč manifestativno, brez pravega posluha za probleme mladih delav-
cev, niso pritegnile mladine, niti niso mogle vplivati na dogajanja v podjetju. Zato HK mladine zahteva, da aktivi posvetijo večjo pozornost novi vsebini dela in sestavijo takšne programe dela, ki bodo zanimali večino mladih v temeljni organizaciji. Poskrbeti morajo, da bodo za mlade delavce, ki prihajajo v podjetje, pripravljeni uvajalni seminarji, na katerih se bodo seznanili s proizvodnjo in poslovanjem podjetja ter samoupravnim in političnim življenjem.
Premajhna je tudi povezanost delovne organizacije s štipendisti. Le-ti o podjetju, ki jim daje štipendijo, ponavadi zelo malo vedo, z mladinsko organizacijo pa sploh nimajo stika. Zato republiška konferenca predlaga ustanovitev aktiva mladih strokovnjakov. S tem ne želi štipendistov in mladih strokovnjakov, ki prihajajo v podjetje, ločiti od drugih članov aktiva, temveč jih vzpodbuditi, da bi bolj podrobno preučili vprašanja, ki mlade delavce zanimajo in ugotovitve potem posredovali vsem članom aktiva.
Več bo treba skrbeti tudi za kadrovanje. Pogosto se dogaja, da je krog mladih, ki delajo v aktivu, silno ozek in so drugi le poslušalci, ker jih vodstvo ne zna pritegniti. Zato naj bo program dela aktivov tak, da bodo v njem sodelovali vsi mladi. Najbolj aktivne naj predlagajo za sprejem v organizacijo ZKS. Seveda jih je trpba na to pripraviti na posebnih seminarjih, na katerih se bodo seznanili z delom in vlogo Zveze komunistov pri nas.
L. Bogataj
Bo mar gradnja ustavljena?
Za spoštovanje poprejšnjih dogovorov se je izrekel svet gorenjskih občin, potem ko je razpravljal o prekoračitvi investicije za adaptacijo in novogradnjo objekta zdravstvene enote Radovljica. Gradnja gre zdaj že h koncu, vendar pa se je pokazalo, da so stroški zelo presegli predvideno vsoto.
Enota jeseniškega zdravstvenega doma v Radovljici je vse do pred kratkim opravljala svoje delo v neprimernih prostorih, menda kar v najslabših med zdravstvenimi* institucijami na Gorenjskem. Ko je bil pri skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj ustanovljen sklad za izboljšanje in napredek gorenjske zdravstvene službe, se je pokazala rešitev problema med drugim tudi za radovljiško zdravstveno enoto. Investitor adaptacije sedanje zgradbe in prizidka je bila sprva skupščina občine Radovljica, ki je tako, kot je bilo s sklepom sveta gorenjskih občin določeno, prispevala tudi 8 odstotkov investicijske vsote. Kasneje pa je občina investitorstvo prenesla na Zdravstveni dom Jesenice. Predračun za gradbena in obrtniška dela je leta 1972 znašal 4,3 milijona novih din. Kasneje pa se je ugotovilo, da v tej oceni niso bile upoštevane tudi vse napeljave kot so elektrika, centralna kurjava in drugo, razen tega pa se je gradbeni program še razširil. Za takšno razširitev pa seveda dodeljena sredstva iz sklada ne zadostujejo. Po predračunu naj bi za dokončanje stavbe potrebovali 9,2 milijona novih din. Investitor je sedaj zbral 7 milijonov din iz prispevkov sklada za lansko in za letošnje leto, sem je vštet tudi prispevek radovljiške občine in pa lastni prispevek, vendar pa je zmanjkalo še 2,1 milijona din. Će bi bil ta denar zago-
V ponedeljek opoldne se je sestal svet za finance kranjske občinske skupščine in razpravljal o poročilu Službe družbenega knjigovodstva za leto 1973. Razpravljal je tudi o uporabi tekoče proračunske rezerve za kritje izgube Doma upokojencev v Kranju in o vlogi krajevne skupnosti Trstenik o odpravi posledic povzročenih na krajevnih cestah po neurju.
V ponedeljek popoldne so se v Kranju sestali vsi člani izvršilnih organov občinskih družbenopolitičnih organizacij. Obravnavali so predlog statuta občine, ki naj bi ga občinska skupščina sprejela na seji v začetku marca.
A. Ž.
Danes popoldne se bo sestala radovljiška občinska skupščina in pred _— ----------sprejetjem občinskega statuta sprejela statutarni sklep. Sprejetje tega sklepa je nujno zaradi predpisanih rokov pri volitvah. Na dnevnem redu seje je tudi sklepanje o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela skupščine občine. Razen tega se bodo na seji dogovorili o sklicu zborov občanov, na katerih bodo razpravljali o predlogu smernic gospodarskega razvoja, komunalne izgradnje in proračuna občine za letos. Na seji bo podana tudi informacija o reševanju ob železniški nesreči pri Nomenju.
A. Ž.
Radovljica
Škofja Loka
V petek, 1. marca, popoldne bo v Škof j i Loki skupna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Škofja Loka. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: predlog odloka o oblikovanju in organizaciji občinske skupščine, predlog odloka o oblikovanju in volitvah delegacij za občinsko skupščino, predlog odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij za določitev delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, osnutek načrta družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1974, osnutek proračuna občine za letos, osnutek družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za splošno in skupno porabo v letu 1974, poročilo o delovanju inšpekcijskih služb v občini, predlog programa bodočega dela občinske skupščine, predlog odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč, sklepanje o sklicu zborov volivcev ter volitve in imenovanja.	-jg
r »t	• w
I rzic
Danes se bo sestal v Tržiču iniciativni odbor za pripravo razstave v paviljonu NOB, ki bo odprta v času 10. kongresa ZKJ. Iniciativni odbor deluje pri komiteju občinske konference ZKS. Razstava bo prikazovala dosežke naše družbe in še posebno tržiške občine med 9. in 10. kongresom ZKJ, spremljale pa jo bodo še druge manifestacije. Iniciativni odbor pripravlja za to priložnost obširen program prireditev.
Jutri se bo nadaljevala politična šola, ki jo je v sodelovanju z Delavsko univerzo Tržič organiziral komite ZK. Politično šolo redno obiskuje 32 slušateljev. Politična šola bo zaključena 23. marca.	-jk
tovljen, bi bila stavba nared v dveh mesecih.
Razprava na svetu gorenjskih občin je bila zaradi razširitve te gradnje tako po kvadraturi kot zaradi nekaterih dodatnih elementov, ki jih prejšnji idejni načrt ni upošteval, dokaj živahna. Člani sveta so menili, da bi bilo treba bolje gospodariti z združenimi sredstvi v zdravstvu. Del krivde pade vsekakor na pomanjkljive idejne načrte, del pa tudi na samo razdeljevanje investicijskih sredstev med zdravstvene zavode, saj kakega pravilnika o tem vse do sedaj ni bilo; osnutek pravilnika je pripravljen šele sedaj in bodo o njem razpravljale občine prihodnji mesec. Ker so Člani sveta gorenjskih občin vztrajali na sklepih sprejetih na eni poprejšnjih sej, med njimi je tudi ta, da prekoračene investicije prevzamejo občine, bo o tem svojo besedo morala povedati še radovljiška občina. Ker pa je ta prispevala h gradnji že 715.000 novih din, je težko reči, iz katerega vira bo priteklo še dobrih 2 milijona din za dokončanje zgradbe. Ustavitev del ne bi bila ravno najboljša rešitev in ne edini izhod. — Da ne bi bilo še kakšnih neljubih presenečenj, je svet gorenjskih občin zahteval poročila še o drugih investicijah sklada.
L. M.
Natečaj
za prodajo stanovanjskih in poslovnih prostorov v stavbi last Krajevne skupnosti Železniki, Na Plavžu 13 Na podlagi 34. seje sveta krajevne skupnosti Železniki z dne 12. februarja 1974
razpisuje Krajevna skupnost Železniki natečaj za prodajo:
I. dvosobnega stanovanja komplet z delnimi sanitarijami
II. dveh večjih delavniških prostorov v pritličju in nadstropju z delnimi sanitarijami v pritličju.
Prostor v nadstropju bi bil zelo primeren s preureditvijo za kompletno dvosobno stanovanje.
Stanovanje pod I. je zasedeno.
Pogoji prodaje so:
1.	interesenti morajo vložiti svoje ponudbe na krajevno skupnost Železniki pismeno v zapečateni ovojnici najkasneje do 10. marca 1974
2.	interesenti morajo ponuditi najmanj izklicno ceno, ki znaša za stanovanje pod I. 91.460 din, za poslovne — delavniške prostore v pritličju in nadstropju pa 119.050 din in obenem navesti ugodnejše pogoje (večjo ceno, krajšo dobo plačila itd.). Presojo ugodnejših pogojev bo opravila posebna natečajna komisija, ki jo bo imenoval svet krajevne skupnosti.
3.	pravne posle — kupoprodajna pogodba je sklenjena takoj ob plačilu ponuđene cene;
4.	vse stroške prodaje nosi kupec, t.j. stroške pogodbe, prepisa, stroške uradne cenitve, kakor tudi prenosne pristojbine;
5.	že obenem s ponudbo je treba predložiti 10 % kupnine;
6.	vsi interesenti bodo pismeno obveščeni o uspehu natečaja do konca marca 1974.
Trije dnevi pogovorov o SLO
Kmetijska
zadruga Bled
/
objavlja prosto delovno mesto
saldakontista fakturista
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj:
—	ekonomski tehnik in najmanj 3 leta prakse ali
—	nepopolna srednja šola in
5 let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu.
Ponudbe pošljite na upravo Kmetijske zadruge Bled, Prešernova 11. Nastop dela takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
V petek, soboto in nedeljo je bil v Bohinju posvet o splošnem ljudskem odporu (SLO), ki ga je sklicala OK ZMS Kranj. Udeležili so se ga tudi delegati iz drugih gorenjskih občin, Jesenic, Radovljice, Tržiča in Škofje Loke. Na posvet so bili povabljeni še predstavniki republiških organizacij ZRVS, ZZB, glavnega poveljstva za partizanske enote (PE) ter predstavniki JLA, zlasti komandanti garnizij. Posebej vabljenih predstavnikov na posvetu ni bilo, razen sekretarja republiške komisije za SLO pri ZMS Ludvika File. *Bilo je tudi zelo malo delegatov drugih družbenopolitičnih organizacij iz gorenjskih občin, če izvzamemo medobčinskega sekretarja Acija Pu-harja, Poldeta Štuklja za RSNO ter predsednike in sekretarje občinskih konferenc ZMS gorenjskih občin.
Vse to pa nam nekako zgovorno pove, kakšen je v resnici odnos do nekaterih konkretnih akcij, ki jih pripravljajo različne konference ZMS. To je eno, drugo pa je seveda, kako ZMS konkretne akcije tudi izpeljuje in predvsem uresničuje. Porazno je bilo na primer poslušati poročila predsednikov komisij SLO (pri ZMS, seveda), ko je bila na sporedu tema o vključevanju mladin-cev-prostovoljcev v PE in tema o sodelovanju ZMS s PE. Radovljica: ni niti sodelovanja med družbenopoli-
tičnimi organizacijami, kaj šele fned PE in ZM. Konkretnega načrta za izboljšanje stanja nimajo. Škofja Loka: so za občinske posvete, tem za usposabljanje mladih in vključitev v PE nimajo, pač pa sodelujejo z odsekom za narodno obrambo v občini. Tržič: pomanjkanje kadrov. Jesenice: noben mladinec še ni v partizanski enoti, kadrovsko šibek odbor za SLO. Samo v Kranju je drugače: skoraj 30 % mladine je v PE, — mladinska Prešernova brigada.
Posvet je bil s temami skoraj prebogat za tridnevno posvetovanje. Naloge ZMS pri kadrovanju v vojaške šole, SLO kot edino možna oblika obrambe ter družbena samozaščita so bile teme prvega dne. Naslednjega dne: Klasiki marksizma o vojni, odbori za SLO v delovni organizaciji, šoli in krajevni skupnosti ter naloge ZMS v teh odborih, ZMS v sodelovanju z ZRVS in ZZB ter tema o že prej omenjenem vključevanju mladih v PE. Prav tako je bilo onemogočeno kvalitetno razpravljanje o skupnem delu ZMS in JLA — premalo je bilo odgovornih predstavnikov. Za zaključek je bila še tema: specializirane organizacije kot oblika usposabljanja mladih za obrambo.
Trije dnevi pogovorov v resnici pomenijo malo. 'Malo, če kljub
izbranim temam ne sledijo enako dobri sklepi, a ne le na papirju; malo, če priznamo, kako nepripravljeni smo pravzaprav ravno mladi. Premalo so trije dnevi, da bi lahko dojeli ves kompleks priprav za obrambo, pa samozavest, da se bomo že nekako znašli. Potem pa še ugotovitev: dobro je, da poznamo partizansko taktiko bojevanja, vedeti pa moramo — in tega ni nihče poudaril na posvetovanju — da bo naslednja vojna, če bi bila, popolnoma drugačna od zadnje. Pa še vprašanje: kpliko zaklonišč imamo zares pripravljenih? Ne le na orientacijskih in spominskih pohodih, posvetovanjih v letoviških krajih, tudi na delovnih akcijah bi se dalo marsikaj pogovoriti — in storiti, pa še zaklonišča bi bila udobnejša.
Na regionalnem posvetu o SLO je bilo več kot sedemdeset mladih« predstavnikov ostalih organizacij in združenj pa niti deset. Ob volitvah delegatov ZMS v ostale organizacije poskrbimo, da bodo delegirani ne le aktivni člani ZMS, pač pa tud> ljudje z znanjem, da ne bodo kot nekakšno »nujno zlo«, na katerih mnenje se niti ni potrebno tolik0 ozirati. Potem bo tudi odnos drugih do mladinske organizacije drugačen-
J. Poštrak
SAVA DOLINKA PKI MOJSTRANI — Strokovnjaki so ugotovili, da je v strugi Save Dolinke dovolj materiala, zato so se pri jeseniški Savi odločili, da zgradijo pri Hrušici betonarno ter postavijo prečiščevatne naprave. — Foto: D. S.
Surovinsko bogastvo hruščanskega »žepa«
Prodna pregrada na Hrušici bo zadrževala prod in s tem zaščitila akumulacijski bazen HE Moste — Surovine za industrijo — Betonarna in proizvodna hala za betonske polizdelke na Hrušici
Marsikatero slovensko gradbeno podjetje ima stalne neprijetnosti in težave zaradi pomanjkanja surovin, zaradi nezadostnega bogastva svoje surovinske baze. Nabava surovin drugje takoj poveča stroške gradnje. Tista »srečna« podjetja, ki pa še niso povsem izčrpala svojih virov, pa imajo težave zaradi neorganiziranosti, zastarelega postopka, s katerim nabavljajo	Tako ponekod še
vedno se jejo pesek na mrežah, ga odvažajo s kamioni daleč stran itd.
Nadaljnji razvoj industrije gradbenega materiala bo vsekakor najprej terjal modernizacijo, organiziran odvzem in predelavo surovin. Se posebno zaradi tega, ker novi pravilniki zahtevajo boljši beton, torej boljše in kvalitetnejše polizdelke.
Jeseniškim gradbenim podjetjem nudi dovolj osnovnih surovin struga Save Dolinke. Vsa ta leta predstavlja s prodom bogata struga domala neizčrpen vir materiala za zasebne graditelje in gradbena podjetja. Ker je odvzem neorganiziran — material odvažajo navadno le tam, kjer ga je največ — in ker si posebno pri jeseniškem gradbenem podjetju »Savi« zaradi proizvodnje novih gradbenih elementov prizadevajo , da bi izdelovali boljše in kvalitetnejše polizdelke, so se v jeseniški občini odločili za gradnjo prodne pregrade prečiščevalnih naprav, betonarno ter proizvodne hale za betonske polizdelke.
ZADRŽEVANJE PRODA
Odborniki jeseniške občinske skupščine so že potrdili zazidalni načrt industrijske »cone« na Hrušici — na severni strani Jesenic med Savo in železniško progo Jesenice—Avstrija.
Z »žepom« ali prodano pregrad* bodo zadrževali prod in s ten zaščitili akumulacijski bazen 111 Moste. S prodno pregrado bo strugi Save neprimerno bolje urejena »žep« pa pomeni tudi zaščit« urbanističnega naselja Jesenic pre< visoko vodo in odlaganjem materia la.
Po ugotovitvah vodno-gradbeneg; laboratorija iz Ljubljane znaša količina proda okoli 20.800 kubičnih metrov na leto, v »mokrem« letu pa 93.000 kubičnih metrov.
GRADNJA PO STOPNJAH
V prvem delu izgradnje industrijskega centra na Hrušici nameravajo poleg prodne pregrade in prečišče-valnih naprav zgraditi betonarno oziroma jo prestaviti s plavškega travnika. S plavškega travnika jo bodo prestavili zaradi tega, ker stoji nasproti jeseniške bolnice, obenem pa je ta prostor neustrezen tudi zategadelj, ker morajo gramoz dovažati po precej dolgi poti. Beto-narna na Hrušici bo obratovala z zmogljivostjo okoli 25 kubičnih metrov na uro.
Poleg obeh objektov bo jeseniška Sava zgradila še obrat betonskih polizdelkov.
Na novem industrijskem središču bodo postavili trafo postajo, uredili priključke za vodo, poskrbeli za ustrezen priključek s ceste ter obnovili industrijski tir.
Po predračunih bodo naprave, dela za ureditev hruščanske industrijske »cone« veljala 7 milijonov dinarjev. Investitorji zagotavljajo, da zaradi industrijskega centra na Hrušici ne bo nikakršnega onesnaževanja niti ne bo velikega ropota^
D. Sedej
Tečaj za gasilce
Z;k|'( •JSkl gasilci si več let l»'i" str (lV;1,<>' (la svoje člane čimbolje tek |OVin° usP"s<>biii. Tako so v pre-. Mih dveh mesecih v prostorih krakov/ °sn<)V,u' *ole pripravili stVo-. predavanja v obliki tečaja za 2(1 mie iU'e' Udeležilo se ga- je |Srii;r«y. skupno pa je trajal 3(5. ur. Va,'j j H'nih -i« »>>»«' devet predavali J" yst> ra/en enega so posredo-' , vn,) usposobljeni člani do-l>() "rufitva. Razdeljena so bila čilskih ,S|)1(>Sna tema ° delovanju
opis ' ( tev, «asilska taktika,
'.'•>vi|n^as,'!1ega orodja in opreme, Zašei(/asc'ita' preventivna zaščita ' ' l,red požari, gašenje poža-
rov pri vnetljivih snoveh, požarnovarnostni ukrepi ter reševanje ljudi in premoženja v primeril elementarnih nesreč. Na izpitih za naziv iz-prašafnega gakilca je komisija pri vseh posameznikih ugotovila zadovoljiv uspeh znanja. Kandidati so preizkus znanja opravili s poprečno oceno »prav dobro«!
Pred nedavnim pa je PGD imelo tudi svoj redni letni občni zbor. Za prihodnje so si gasilci zadali naslednje naloge: nakup opreme, ureditev bazena v Podgori, priprava tečaja za vse člane ter postopno urejanje gasilskega doma!
Nova hrvat ska žičnica, ki lahko prepelje na Krvavec 900 potnikov na Uro, je doslej prepeljala na vrh že okrog 45.000 obiskovalcev. Največji obisk so zabeležili pred tremi tedni, ko se je na Krvavec prepeljalo Okrog 1500 potnikov. Nora krvavška dostopna žičnica obratuje vsak dan od H. do 12. ui vsako uro. od 12, </<> I H. ure vsake po! ure in od Iti. do 19. ure spet vsak
e
o uro.
Sreda, 27. februarja 1974
Vrednost proizvodnje nižja kot pred letom
Največ so plan presegla manjša podjetja — med velikimi delovnimi organizacijami so lani najbolj povečale vrednost proizvodnje LTH, Alp le s in Gorenjska predilnica — kljub temu letnega plana proizvodnje niso v celoti dosegle
Oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini Skofja I,oka je pred kratkim izdal redni mesečni bilten. V njem so zbrani podatki o f gospodarjenju industrijskih delovnih organizacij v preteklem letu. Podatki so nedvomno zanimivi, zato si jih nekoliko oglejmo.
V začetku lanskega leta je štirinajst industrijskih podjetij zapisalo v svoje plane, da bodo naredili za 1-433,222.000 dinarjev izdelkov. Do konca leta je vrednost proizvodnje znašala 1.380,000.000 dinarjev ali 4 odstotke manj kot so predvidevali. V Primerjavi z letom 1972 se je vrednost proizvodnje povečala za 12 odstotkov. Plan proizvodnje je izpolnilo oziroma preseglo 9 organizacij združenega dela.
Kar za polovico več kot so načrtovali v začetku leta, so izdelali v ži-rovski Etiketi. Njihovi delavci so naredili za 14,739.000 dinarjev na-
1079 'n etlk?1- V primerjavi z letom v~ Pa so vrednost proizvodnje povečali za dobrih 40 odstotkov. V škofjeloškem Seširju so lani povečali vrednost proizvodnje za 30 odstotkov, plan pa so presegli za 35 odstotkov. Na domači in tuji trg so Prodali za 44,587.000 dinarjev klopov in kap. V primerjavi z letom ••'e Pro'zvodnjo lani povečala skoraj za polovico tudi Iskra Reteče, ki je dala v trgovine in skladišča za 99,245.000 dinarjev izdelkov. Kljub temu pa je plan presegla komaj za slaba 2 odstotka. Marmor Hotavlje
je lani povečal obseg in vrednost proizvodnje za 30 odstotkov, ko je izdelal za 9 milijonov dinarjev plošč iz marmorja in drugih izdelkov, letni plan proizvodnje pa so presegli za 5 odstotkov. V Alplesu so lani izdelali za 24 odstotkov več pohištva kot leta 1972. Zanj so iztržili skoraj 100 milijonov dinarjev. Kljub temu pa so bili za pol odstotka pod letnim planom proizvodnje. Tudi Gorenjska predilnica je izdelala lani za 12 odstotkov več preje in pletiv, vendar je bila za 3,5 odstotka pod planom. LTH pa so lani vrednost proizvodnje povečale za 21 odstotkov, vendar je bilo to veliko premalo, da bi dosegle tisto, kar so načrtovale v začetku leta. Pod planom so bile kar za 10 odstotkov. Za 15 odstotkov so povečali vrednost proizvodnje tudi v Iskri v Železnikih in 14 odstotkov v žirovskem Kladivarju. Za odstotek manj kot leta 1972 pa so naredili v žirovski Alpini.
Na tujem trgu so škofjeloške industrijske organizacije združenega dela prodale za 10,375.000 dolarjev izdelkov. Plan izvoza za leto 1973 so presegle za slaba dva odstotka. V primerjavi z letom 1972 pa se je izvoz povečal za 15 odstotkov.
Najvišji plan izvoza si je zastavila Iskra iz Železnikov. V tujino naj bi lani prodali za 5,164.000 dolarjev majhnih gospodinjskih aparatov in elektromotorčkov. Plan so izpolnili s 87 odstotki. V primerjavi z letom 1972 pa so izvoz povečali za 30 odstotkov. Na drugem mestu po vred-
nosti planiranega izvoza je žirovska Alpina. Tujim kupcem so namenili za 3,500.000 dolarjev obutve. Predvidevanja so presegli za 11 odstotkov. Loške tovarna hladilnikov so prek meje prodale za 3,017.000 dolarjev hladilnih naprav, kar je za 10 odstotkov več kot leta 1972, vendar za 13 odstotkov manj kot so planirali. Lesna industrija Jelovica Skofja Loka je izvozila na tuje za 2,104.000 dolarjev. To je kar za 45 odstotkov več kot so zapisali v plan za leto 1973 in za 40 odstotkov več kot so izvozili leta 1972. Manj kot leta 1972 je izvažal Alples iz Železnikov, ki je lani zmanjšal prodajo na tujem za več kot 30 odstotkov.
Med manjšimi podjetji pa sta največ izvažala Kroj in Sešir. Sešir je izvoz lani povečal za več kot polovico, Kroj pa za 15 odstotkov.
Poprečni osebni dohodek na zaposlenega je lani znašal v škofjeloški občini 2152 dinarjev in je bil za 17 odstotkov višji kot leta 1972. V gospodarstvu je znašala poprečna plača 2137 dinarjev in v negospodarstvu 2312 dinarjev.
Med delavci, ki so zaposleni v gospodarskih dejavnostih, so imeli najvišje prejemke tisti, ki so zaposleni v kmetijstvu. Njihova poprečna mesečna plača je lani znašala 2351 dinarjev in je bila za 12 odstotkov višja kot leta 1972. Delavci v gradbeništvu so zasedli drugo mesto z 2340 dinarji poprečnega mesečnega dohodka, sledijo delavci v gozdarstvu, ki so v poprečju prejemali po 2201 dinar mesečne plače. Nato delavci v prometu in industriji, ki so zaslužili po 2178 oziroma po 2111 dinarjev mesečno. Najslabše pa so bili plačani delavci v komunalni in stanovanjski dejavnosti, kjer so poprečni mesečni prejemki znašali 2050 dinarjev.
Živahne predkongresne razprave
Naloge, ki si jih je na prvi seji zadal komite občinske konference zveze komunistov Radovljica v začetku januarja, že uresničujejo. Os-dejavnost članstva in organi-proeram* V°dstev ZK ^ izvajanje O/ST P|-edkongresne aktivnosti
o ,),l |(1„;u ln 10- kongres ZKJ ter
ZK it i n°vih statutov ZKS in
in	, 1 pa se vse organizacije
«U lan. vključujejo v politične in or-Mnizacijske priprave za spomladan-t«mY UiVe delegatov in delegacij v in i ... samoupravnih skupnostih skupseinskih organih. Kazprave o predkonmesnem gra-
divu so se začele v začetku januarja in bodo trajale do konca tega meseca. Doslej so bile razprave v nekaterih krajevnih organizacijah in organizacijah ZK v delovnih organizacijah. Podobne pa so organizirali tudi za člane komiteja, za sekretarje osnovnih organizacij in predsednike komisij pri občinski konferenci zveze komunistov. O izhodiščih za oba kongresa so razpravljali tudi na mladinskem seminarju v Bohinju.
Domala na vseh razpravah so poudarili, da morajo člani zveze komunistov tudi sami preučevati kongresno gradivo. Glede predlogov izhodišč in resolucij so ponekod menili, da so
>	v
Referendum za most v Ševljah
„Sveta krajevnih skupnosti Bukovščica in Bukovica sta pred nedavnim sprejela sklep, predlog je na zadnji S£J> potrdila tudi škofjeloška občin-s. a skupščina, da razpišeta referen-ufn za krajevni samoprispevek za sofinanciranje gradnje mostu čez •eko Soro v- Se vi j ah v Selški dolini, ijazpis referenduma so predlagali na zoorih občanov prebivalci s področja omenjenih krajevnih skupnosti ter Krajevni organizaciji SZDL v Bu-Kovsčici in na Bukovici.
Most v Ševljah je lesen in popolnoma dotrajan. Ob zadnjih poplavah ga je voda del že odplavila in od ak,at so vozniki, predvsem težkih kamionov in avtobusov, v stalni nevarnosti, da se zgodi nesreča. V Primeru, da bi bilo most zaradi do-"ajanoHti treba zapreti, bi vasi
''Hie, Bukovščica, Lavtarski vrh in
Si l*V'Ca os,ali l)rez Povezave s j e^ko dolino in Škof jo Loko. To pa Pomeni, da bi bili prebivalci z levega
brega selške Sore skorajda odrezani od sveta.
Grobi izračuni kažejo, naj bi novi most stal blizu 2,000.000 din. Po sedanjem računu bodo prebivalci s tega področja s samoprispevkom zbrali okrog 400.000 din sredstev, razliko pa bodo morala pokriti zainteresirana podjetja ( G G Kranj, KZ Skofja Loka) ter občinska skupščina.
Na referendumu, ki bo v nedeljo, 3. marca, se bodo »za« ali »proti« samoprispevku odločali prebivalci s celotnega področja KS Bukovščica ter dela KS Bukovica. Samoprispevek. ki naj bi bil uveden za dobo treh let, bodo plačevali zavezanci na davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po 3-odstotni stopnji od neto OD, upokojenci z nad 800 din starostne, družinske ali invalidske pokojnine po 3-odstotni stopnji ter lastniki gozdov in zemljišč po 15-odstotni stopnji od katastrskega dohodka.
preobsežni in da je besedilo težko razumljivo. Sicer pa so se odločno zavzeli za dosledno izvajanje stališč, zapisanih v gradivu.
V	razpravah so opozarjali tudi na naloge iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Tako so se zavzeli za pospešeno sprejemanje mladih v zvezo komunistov in sklenili, da je treba ugotoviti imena 18 vodilnih občanov, ki so dobili prevelika stanovanjska posojila. Posebno skrb bodo v prihodnje v občini posvečali mladini, zato so ob tem predlagali, da bi že v bližnji prihodnosti sklicali problemsko konferenco zveze komunistov, ki bi obravnavala vprašan ja mladine.
V	razpravah je prišlo na dan tudi precej drugih problemov, ki bi jih morali komunisti na odgovornejših mestih hitreje reševati. Tako je i)ila izražena skrb za večjo gospodarsko in finančno . krepitev krajevnih skupnosti in za razširitev njihovih lastninskih pravic do nekdanjih vaških srenj, zadružnih domov, pašnikov in drugih objektov.
75 let življenjske in 60 let igralske poti Jelke Žagar iz Tržiča
Rojena za
vloge matere
Poskušal bom opisati življenjsko in igralsko pot upokojene tržiške učiteljice Jelke ŽAGARJEVE! 12. februarja je tiha, skoraj neopazna in marljiva ženica, ki večji del svojega življenja preživi v stanovanju na Trgu svobode 6 v Tržiču, praznovala 75. obletnico ustvarjalnega in revolucionarnega življenja. Letos mineva tudi več kot 60 let, odkar je drobno in bistro tržaško dekle prvič resneje stopilo na gledališki oder.
Jelka Cok je bilo njeno dekliško ime. Rodila se je v učiteljski družini na Katarini pri Trstu. Mama je umrla, ko je bila stara 3 tedne. Oče se je drugič poročil. Mačeha je rodila še štiri dekleta. Vendar je tudi očetovo življenje kmalu ugasnilo.
»Mačeha je bila izredno skrbna in dobra. Ena od polsestra je stara 12 let umrla. Druge smo se šolale za učiteljice. Kako nas je mačeha s skromno očetovo pokojnino uspela vzdrževati, ne vem ... Med ljudmi, ki sem jih kdajkoli spoštovala, je mačeha najbolj spoštovana, pa naj ljudje še tako grdo govore o njih,« pravi Jelka Žagar.
Jelka Cok je dve leti učiteljišča končala v Gorici, učiteljiško maturo pa je opravila na paralelki ljubljanskega moškega učiteljišča v Trstu, kamor so zaradi začetka I. svetovne vojne pribežali slovenski učiteljišč-, niki. »Zelo pridna sem bila in vztrajna,« se smehlja ob spominu, da je maturno iz vseh predmetov opravila z odliko!
Do leta 1923 poučuje Jelka v rojstni Katarini. Fašizem se bohoti in ukinja slovenske šole na Tržaškem. Mlada učiteljica odide v Hrpelj v Istri. Tudi tu nič boljše. Leta 1925 je bila slovenščina le še v prvem razredu, in to dve uri tedensko.
»Fašiste in šolske oblastnike sem z zavistjo ' in preračunljivostjo večkrat ukanila. Dovolili so mi, da otroci zapojo slovensko. Iz desetih pesmi sem sestavila precej dolg venček. Saj smo le eno pesem zapeli, sem zavračala očitke. Otrokom nisem dovolila, da bi me pozdravljali po predpisih ,saluto romano'.. Slovenska učiteljica sem bila in želela sem domač pozdrav. Ko-zinčani in Hrpeljčani so me ljubili in spoštovali mojo narodno zavednost. Lani sem jih obiskala. Takšnega sprejema še nisem doživela. Moji učenci so se zbrali in ljudje, ki niso pozabili zadnje hrpeljske slovenske uči-
Priznanje za stoto predstavo
Jelka Žagarje v bogati igralski preteklosti večkrat zaigrala Kastelko.
zgodovino
teljice,« oživlja Jelka slovenske učiteljice.
Ker so slovenske šole na Primorskem leta 1926 ukinili, ponudijo Jelki delo na italijanski šoli. »Kakšna čast, da vam, neitalijanki, zaupamo vzgojo naših otrok,« ji pravijo. Slovenska učiteljica se ponudbi in časti odreče. Leto kasneje se poroči z učiteljem Ferdom Žagarjem, sorodnikom narodnega heroja Staneta Žagarja. Rodi sina Jelka, današnjega sekretarja predsednika zvezne skupščine. Zagarjeva družina se leta 1929 preseli v Tržič. Mož se zaposli pri bratu Francu, lastniku strojarne. Jelka poklica ni smela opravljati zaradi zakona, da sme poročen učitelj poučevati le, če opravlja enako delo tudi zakonec. Vojna je. Zagarjeva družina odide jeseni leta 1944 v partizane po številnih zaporih in zaslišanjih. Jelka dočaka svobodo kot partizanska učiteljica na Krnicah nad Jagr-ščami na Cerkljanskem. Vrne se v Tržič, začne poučevati, preboli moževo smrt leta 1947 in se leta 1960 kot učiteljica upokoji. Le dve leti, ko je poklicna igralka Prešernovega gledališča v Kranju, ne vzgaja mladega rodu ...
Jelka Zagarjeva, igralka. S štirinajstimi leti zaigra v tržaški dvorani pod režijskim vodstvom sestre Anice Polono v Razvalini življenja. Vrstijo se vloge na delavskem odru v Trstu, ko je že rovaril fašizem. V Kralju na Betajnovi spozna mojstrsko režijo Milana Skrbinška, odrsko disciplino in red. Z grozo se spominja fašističnega požiga slovenskega narodnega doma v Trstu in tiskarne Edinost.
V Tržiču postane članica Sokola. Ena od igralk v predstavi Trije vaški svetniki zboli in Jelka zaigra mater trapastega Jakca, ki ga je igral Mirko Lavš. Spozna, da se od odrskih desk ne bo tako lahko poslovila.
»Med obema vojnama in po vojni nisem le igrala, temveč sem režirala mladinske igre in v Sokolskem domu učila telovadbo,« brska po spominu Jelka Zagarjeva. »Mislim, da sem v 60 letih odigrala skoraj 200 vlog, če upoštevam tudi »poklicne', ko sem bila članica poklicnega Prešernovega gledališča Kranj. Najljubše so mi bile in so mi še drame, odrekala pa se tudi nisem komedijam, če je bilo treba igrati hudobno ali prismuknjeno bitje.
Vloge mater pa so mi napisane
»Končno smo odstranili večletni kamen spotike, češ da na Bledu ni kulturne dejavnosti, za katero bi skrbele domače kulturne skupine. Oživljena dejavnost nekdanjega kulturno- umetniškega društva, ki je obstajalo in delovalo nekaj let po vojni, naj bi zdaj to mrtvilo pregnala. Z današnjo ustanovitvijo kul-turnoumetniškega društva pa je hkrati napočil trenutek, ko bodo morali tudi tisti v občini, ki so doslej govorili, naj najprej ustanovimo društvo in pokažemo dejavnost, pokazati razumevanje in pomagati pri rešitvi nekaterih osnovnih pogojev za delo.«
To so nekatere izražene misli na ustanovnem občnem zboru kultur-no-umetniškega društva Bled v začetku minulega tedna. Danes ima to društvo 44 članov, vodstvo, statut, številne želje oziroma bogat program. Za predsednico so izvolili inž. Elzo Osterman.
Pobuda za ustanovitev društva, ki je kot rečeno, delovalo že takoj po vojni, potem pa je predvsem zaradi neustreznih prostorov prenehalo obstajati, je zrasla v lani nastalem moškem pevskem zboru Bled, ki ga vodi Stane Naglič. 16 mladih domačinov se je takrat odločilo za petje.

JLs#
Sreda, 27. februarja 1974
Materialno je mladim pevcem prisluhnilo turistično društvo Bled. Tako ima zbor danes naštudiranih že 25 narodnih in revolucionarnih pesmi. Imeli so že 11 prireditev in sleherni član zbora je prebil že več večerov na vajah. Tej pobudi" je potem prisluhnila krajevna konferenca socialistične zveze in začela pripravljati ustanovitev društva.
Pravkar ustanovljeno društvo že združuje tri dejavnosti. V njem bodo delovali pevski zbor, likovna sekcija, ki je že doslej irrtela nekaj lepih uspehov, in pravkar nastajajoča folklorna skupina. V prihodnosti pa računajo še na dramsko in kakšno drugo sekc ijo. Vendar kot kaže, bodo zdaj še nekaj časa osrednji problem ,za delovanje društva prostori. Na Bledu sicer ne manjka najrazličnejših prostorov, vendar so namensko v*i—ž+> razdeljeni. Ko so o tem razpravljali na ustanovnem zboru, so menili, da bi morda vsaj začasno lahko ta problem rešili v prostorih TVD Partizana. Seveda ne v dvorani, ki je vsak dan tudi v poznih večerih zasedena, marveč na odru. Lahko bi ga preuredili in tako pridobili prostore za več dejavnosti. Tej zamisli sta prisluhnila tudi predstavnika Zveze kulturno - prosvetnih organizacij iz občine. Sodeč po pohvalah ob ustanovitvi društva in zavzetosti razpravljavcev za delo in nadaljnji obstoj, rešitev tega problema na Bledu ne bi smela predstavljati posebnih težav.	A. Žalar
na kožo. Kadarkoli igram, upodabljam, če je le mogoče lik matere, pa naj bo to takšna ali drugačna. Letos bi se rada od odra poslovila. Le redki vzdržijo 60 let na amaterskem odru. Zaigrati želim nekaj res kvalitetnega. Dolfe Anderle mi je svetoval Kastelko, sama pa bi rada Mater Korajžo Bertholda Brechta. Prepričana sem, da bi uspela!«
Jelka Zagarjeva je na levo oko oslepela, desno pa je oslabelo. Očala ji pomagajo, vendar težko bere. Bolje rečeno, črkuje. Tako se je še lani naučila dve vlogi. Pomagala ji je še prijateljica, ki je vloge brala.
»Televizijo moram gledati od blizu, da razločim obraze. Na cesti pozdravim vsakogar, ker zaradi slabega vida le redke spoznam. Tržičani me poznajo. Ce me kdo še posebno prisrčno pozdravi, vem, da je bil moj učenec!«	J. Košnjek
Na gledališkem odru žirovskega kulturnega doma so se prejšnjo soboto po nekajletnem premoru ponovno predstavili igralci domače dramske sekcije. Pod taktirko režiserja Staneta Mlakarja so zaigrali priljubljeno komedijo Nebesa na zemlji. Naj takoj povem, da pričujoči zapis nima namena razglabljati o kvalitetah in pomanjkljivostih omenjene predstave ali o igralski zasedbi, pač pa želimo predstaviti Natka Temelja, igralca, ki je v soboto prejel posebno priznanje za dolgoletno uspešno delo na področju gledališkega amaterizma ter za stoto predstavo na gledališkem odru.
»Prav presenečen sem bil nad pozornostjo,« mi je dejal v ponedeljek, ko sem ga obiskal, oči pa so mu še vedno uhajale na diplomo, knjigo in lično izdelano leseno vazo, darila, ki ga bodo vedpo spominjala na zdaj že več kot štiri desetletja dolgo umetniško pot. »Tale podatek o stoti predstavi še zdaleč ni zvit iz trte. Vsako predstavo, vsak nastop sem si zabeležil. Kar poglejte zvezek! 2. julija 1933. leta sem prvič zaigral. V okviru na novo ustanovljenega gasilskega društva na Trebiji smo takrat formirali dramsko sekcijo. Dvorane nismo imeli. Prvo delo, Domen je bil to, in še neštete druge igre smo igrali po vaških kozolcih. Tako sem poleti igral na Trebiji, pozimi pa v dvorani v Žireh.«
Začel sem listati po skrbno urejenem zvezčiču. Devetinštirideset del, sto predstav, v katerih je nastopil Natko Temelj, je razvrščenih v njem ... Dve nevesti, Hlapci, Kadar se utrga oblak, Rdeče rože, Davek
na samce, Razvalina življenja, Plavž, Veriga, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Sosedov sin ... in še in še!
»Nekdaj smo veliko gostovali, Bili smo celo v Vipolžah v goriških Brdih, v Podkorenu, Cerkljah, Smledniku! S prvim delom smo se navadno predstavili v soboto zvečer, drugega smo igrali v nedeljo popoldne, domov pa smo se vrnili v ponedeljek zgodaj zjutraj. Seveda je bilo načrt tako oddaljenega gostovanja težko izvesti. Prometne zveze so bile slabe, igralci smo potovali kar s kamionom. Zlato obdobje mojega igranja bi lahko imenoval predvsem leta, ko je dramsko sekcijo na Trebiji vodil učitelj Nikolaj Slapar.«
Potlej je beseda nanesla na zadnje »sušno« obdobje v žirovski dramski sekciji. Tri leta domačini niso pripravili nobene predstave.
»Že lani smo nameravali uprizoriti to {telo, pa nas je čas prehitel. Povedati moram, da smo tudi z zbiranjem igralcev imeli precej težav. Menim pa, da to v prihodnje ne bo poglavitni problem. Zdi se mi, da bo treba postaviti le človeka, ki bi vse skupaj vodil, ali če se drugače izrazim — plačanega režiserja! Saj vidite, kolikšno je zanimanje med Žirovci! Dosedanji dve predstavi si je ogledalo prek tisoč ljudi. V nedeljo se bomo še enkrat predstavili domačemu občinstvu, potem pa gremo na gostovanja.	* „ ,
J. Govekar
Igralska ekipa iz Žirov se je prejšnjo soboto predstavila domačemu občinstvu s komedijo »Nebesa na zemlji«. -V. Grošelj
v 4V v k	DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE1
je izdala knjigo:
Foto:
Na Bledu so ustanovili KUD
hedvvig maria stuber
pomagam ti kuhati
Kuharski priročnik, ki bo zaradi praktičnosti dobrodošel
v vsaki kuhinji. V knjigi je:
1500 receptov 100 risb 32 barvnih slik
Knjiga POMAGAM TI KUHATI, ki obsega 421 strani, velja 210 din. Hkrati založba obvešča, da je spet na zalogi
s.^di* 1200 sobnih rastlin v barvah mm
S - 1 m' ^^mMtmM i
200 najpomembnejših sobnih rastlin v barvnih posnetkih in z opisi	J	f§|F JJjg ^
njihove nege.
221 strani
cena: karton 110 din.
Knjigi dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, naročite pa ju lahko neposredno na naslov:
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26 61000 LJUBLJANA
Cestno podjetje v Kranju
objavlja naslednja prosta delovna mesta
1.	gradbenega tehnika
2.	6 strojnikov gradbene mehanizacije
3.	šoferja D kategorije
4.	KV kuharico
Pogoji:
pod 1.: zahteva se srednja strokovna izobrazba gradbene stroke za nizke gradnje in dve do tri leta prakse pri asfalterskih delih ali v cestogradnji (lahko tudi začetnik);
pod 2.: poklicna šola kovinske stroke ali izpit za strojnika gradbene mehanizacije, za tri strojnike se zahteva vsaj tri leta prakse na težkih gradbenih strojih;
pod 3.: poklicna šola za voznike motornih vozil in izpit za D kategorijo — lahko začetnik; pod 4.: poklicna šola ali izpit za KV kuharico. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD.
Interesenti naj pošljejo pismene vloge na upravo podjetja. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest.
Blejci, Blejke, Blejčani, Blejčanke in drugi navzoči izvzeti »firbci« so minulo nedeljo obstopili blejske ulice, »zasedli« parkirne prostore, zakadili restavracije in gostilne, malce pokukali v hotele, se ob godbenih zvokih nasmejali, nekaj popili, pogrešali prostorni WC, bolj videli kot zaužili dobrote običaja, naredili nekaj težav (prometnim) možem postave (še več pa sebi), se dodobra napasli (čeprav nihče ni padel v jezero) in še in še bi lahko naštevali — ko so si ogledali Pustovo »vojno« parado. Nihče ni pel Hm ta dri, hm ta dra pustna nedel'a, lan' sem bil krofov s't, letos pa zel'a, ali pa Oj, predpust, ti čas presneti, da ne prišel več bi v drugo. Ne, ni bilo časa za takšno razpoloženje. In zakaj neki? Bila je pač pustna nedelja in opravičljiv je pregovor: Kar danes lahko storiš, ne odlašaj za jutri (in če boš kdaj kaj zamudil, potem boš v pustnih dneh, če ga ne boš spoštoval). Časa za jadikovanje in tarnanje je še vedno dovolj. Zato, če bo koga le preveč glava bolela v popustnih dneh, bo še vedno lahko ponavljal pravilo in se zaklinjal: Se zgodi in ne bo se več.
Napovedana Pustova »vojna« parada na Bledu se je začela po spoštovanja vrednem kranjskem običaju s polurno zamudo. Prav čudno in netradicionalno bi bilo, da bi bila točna. In tako kot začetek, je bil tradicionalen tudi potek. Slanega in neslanega humorja, bodic, domislic in vsega drugega, kar je značilno za Kranjce, ni manjkalo.
Na Čelu je bila originalna leteča milica, uvožena iz znane televizijske serije o NLP. (Lep uvod in utemeljena potrditev o spoštovanju protokolarne ceremonije pri nas). In potem? Kakopak — kontese, (ltjpih deklet se pri nas res ne manjka) in to Murki-ne. Za njimi pa grajska gospoda na konjih, ki je mimogrede morala upoštevati tudi »naravne potrebe« svojih živih rekvizitov oziroma konj. Nato? Najbolj priljubljena televizijska serija — Daktari. Opica Judi je bila sicer že v letih, zato pa so znanstveni delavci nacionalnega živalskega instituta delali poskuse na oslu. Naslednji voz je spominjal na večno živo željo nežnega spola. Pesem pravi: Še kiklco prodala bom, za sladko vince dala bom. Tokrat pa je bilo prikazano popraševanje po pomlajevalnem stroju. — Glavna televizija tokrat sicer ni nastopila (razumljivo, saj je popoldne v nedeljo morala prenašati podoben karneval v Viareggiu), zato pa je kot kaže poslala na Bled svoj TOZD: RTV Dvorska vas.
Sledil je močno kritični del. Učenci novozgrajenih osnovnih šol (brez telovadnic) v radovljiški občini so imeli idealno priliko za pouk telesne vzgoje na potujoči telovadnici. Za njo so bili hokejisti (ne vem kateri!), ki so kot kaže menili, da je igranje domačih viž boljše kot hokejski derbi. Za njimi je prisopihala kar nekaj deset metrov dolga kompozicija naftnih mogotcev iz Begunj z zanimivo utemeljitvijo: Kopali smo za šolo, našli smo nafto. Da v Begunjah res niso od muh in da so pravi iznaj-ditelji, so pokazali tudi z novim šolskim avtobusom za otroke iz oddaljenejših krajev v njihovi krajevni skupnosti. Pojavili so se tudi dvomljivi investitorji za gradnjo novega Park hotela, pa nudistični kamp Šobec, kmetijci iz Gorij, blejska lesna integracija in smetarji. Manjkalo ni tudi nekaj reklamnih voz in seveda godbenikov — razumljivo gorjanskih in leških (saj drugih tako ni v občini). No pa kaj bi nadaljeval še naprej z utrujajočim naštevanjem. Kdor bi rad čisto točno vedel, koliko zanimivih skupin in posameznikov je bilo v paradi, kakšni so bili in kaj so predstavljali, naj mu bo kar žal, ker ga v nedeljo ni bilo na Bledu. Saj veste, kako pravi tisti pregovor: Vsaka šola nekaj stane. Zato če vas takšne stvari zanimajo, pridite na Bled drugo leto na pustno nedeljo.
Čeprav ni šlo brez napak, prireditelji s tako rekoč nobenimi izkušnjami, ampak z veliko željo, da bi tudi Bled oziroma Gorenjska dobila tradicionalen pustni običaj, zaslužijo pohvalo. Za sprevod, kot začetek, je treba ugotoviti, da ni manjkalo izvirnosti. Morda je le ob koncu manjkal primeren komentar oziroma pojasnilo nekaterih zbadljivk, saj jih številni Gorenjci in Ljubljančani najbrž niso mogli povsem doumeti. In morda bi lahko zgolj kot dobronamerno pobudo za prihodnje tovrstne prireditve omenili nekatere lepotne napake:
Škoda, da niso vsa trgovska podjetja uresničila želje prireditelja in v pustnem razpoloženju okrasila izložb in škoda, da tisti, ki med prireditvijo niso hoteli sedeti v restavracijah, niso mogli zunaj dobiti nekaterih pustnih dobrot in okrepčila. Sicer pa so to že več ali manj podrobnosti, ki jih ne gre zameriti začetni tradiciji. Kot takšno zato lahko blejsko pustno prireditev ocenimo za zanimivo, zabavno — bogato za oči in veselo razpoloženje. Skoda bi bilo, če je prihodnje leto ne bi bilo.	A. 2alar
v cilju — Tekmovalce je močno utrudila strma in drzna proga, tekmo?! f>nPravM vrli rovtarji. Dovoljevala je odlične čase, saj je najboljši dveh J? Prevozil nekaj sto metrov dolgo progo s tremi vratci v »samo« n Minutah. Foto: D. S.
Šolarji iz radovljiške občine so imeli enkratno priložnost. »Obiskala« jih je potujoča telovadnica
Pustova »vojna« parada na Bledu
Svinjska glava za norčavega pusta
Na pustno nedeljo je župan Španovega vrha nad Jesenicami pripravil smučarsko tekmovanje pustnih mask — Franci Košir se je sam ponovno oklic al za župana, ker je ugotovil, da brez njegovega vodstva razvoj Španovega vrha samo nazaduje — Vojaška hunta odslej na Španovem vrhu
Seveda »vojna« parada ne bi bila parada, če ne bi bilo godbenikov. Kateriht — Kaj menite? Gorjanskih seveda. — Vse slike: A. Žalar
Ce je snemanje uspelo, bo RTV Dvorska vas barvni filmski zapis prikazala prihodnje leto v pustnih dneh

S351M
VRH MIRAGE — »Vojaška hunta« se je spravila nad važnega in avicef?a Jupana Španovega vrha z vsemi sredstvi, celo s pravim pravcatim nvto?0?1' "rabro in dostojanstveno je branil svojo županijo tako,da se je nemudoma skril pod oder. — Foto: D. S.	*	,
» V nedeljo, 24. februarja, je bilo v ^rnem vrhu nad jesenicami že šesto tekmovanje za trofejo Svinjska gla-a. Na prireditvenem prostoru poleg *oce na Črnem vrhu se je zbralo P"eceJ Uudi. Za vedro razpoloženje so poskrbele pustne maske, predvsem pa komentar duhovitega Fran-vrha irja' žuPana Španovega
»Blagor vam,« se je zadri v mi-*roton župan, ves diktatorski in fi?l£ samohvale, »lahko je vam, ko gledate sem in vidite en sam neumen obraz. Kaj pa naj Jaz rečem?«	J
»Veste kaj je to odmev?« je spraševal župan občinstvo, ki je kaki jjve minuti čakalo na tekmovalca, jja prevozi tri ali štiri vratica nekaj 0 metrov dolge proge. »Jasno, da veste! Tudi jaz nisem vedel °Xnii0pteda^ dokler se nisem Jasno-' k^ tem mi Je bil° v hiPu eno LZZf**.sklical v kuhinjo
eno besedo PHšlo na*«?' Jlh je kar dvaJset
Cir
tekmovalec^ nat° .pHbli^val dru^
sam presvhir* Pm ■ b?1 na"TČ dpial J . lUl župan, ki je v cilju
ie vid i Je drveI 8 tako hitrostjo, da mimo	čase tudi svoj hrbet in
S?8*^ ugotovil, da ima lepo znati6' ,Dfugi tekmovalec je imel Lml5Vlabšl čas- čePrav je bil eden ril?« /avo"tov in čeprav je prevozil sZ ?t0 8 tako hitrostjo, da ga ča-somerilci sploh niso videli.
»Ja,« je dejal župan, »saj pravim! V Mariboru so morali odpovedati FIS tekmovanje, mi »a^pa imamo. In po čigavi zaslu-j»i. Brez skromnosti: po moji! In akšna kvaliteta tega našega rovtarskega snega! Mehak, ves •Jubek, človek bi ga gledal in kar
roke jemal. In kakšna proga! ?C.rma> strah zbujajoča, kvali-! In vse zaradi mojih zaslug. , j,a' fdaJ ho pa vse drugače,« je poljubljal župan ob izteku svojega oandata v prepričanju, da župan-nir ne preda P°d nobenim pogojem '»" pod vojaškim pritiskom ne! »V ' a8lednjem letu jih bom privil, eie moje rovtarje, da bo kaj! Le-DJJ. lenarili: manjkrat sem prišel sem gor, manj so delali.« „i Cllj so prihajale duhovite in Ktualne "maske: predstavnik naftne cist S sodčkom nafte, šejka s itd sve^a' delavsko stanovanje zeh ..uPana je na odru že začelo 1 kljub zagretemu jeziku. Oh:
ljubil je Avsenikovo ploščo tistemu, ki mu prinese dva deci. Kmalu so se trije ali štirje prikazali z zaželeno tekočino, ki jo je župan rade volje sprejel. Nekako obotavljali so se še, ko jim je zabrusil: »He, he, tisto z Avsenikovo ploščo je bil pa le moj hec!«
Ko so vse pustne maske prispele na cilj, so vrli rovtarji poskrbeli za presenečenje. Izdelali so pravi pravcati »eroplan«, ki ga bodo »zagviš-no« lahko temeljito izkoristili, saj po obisku in zagotovilu šejkov ne bo skrbi za gorivo. »Španov vrh mirage« se je spustil s hriba in se pokazal kot zelo kvaliteten s tem, da je spustil izdatno mero smradu in za-dušljivih plinov. Na samega vrlega župana se je spustil in potem so prihrumeli s strojnicami in brzostrelkami, župan pa je hrabro branil svojo županijo, saj se je pri priči skril pod oder.
Nastopila je vojaška hunta in tako strmoglavila samovšečnega in važnega župana. Hruščanska godba je »v skrbeh sem za tole našo godbo, iz leta v leto je boljša« — potrdila novo oblast in prireditev zaključila po podelitvah nagrad maski, ki so jo izbrali gledalci 'ter maski (Daniju Klemencu), ki je na cilj prispela v povprečnem času vseh tekmovalcev.
S prireditvijo so bili gledalci zelo zadovoljni, bolj čemernih obrazov so ostali le prebivalci županije Španov vrh, saj jim diktatorsko vodstvo Francija Koširja že lani ni bilo všeč, še manj pa se navdušujejo nad vodstvom vojaške hunte. Sklenili so, da bodo delali še manj kot lani, ko niso nič delali.
Gledalci so potem takoj, "kasneje ali pozno zapuščali Španov vrh. Tekmovalec, ki je dobil pečeno svinjsko glavo, jo je že zdavnaj odkuril, vendar so nekateri, posebno ženski del, še vedno vztrajali pri tem, da se je povsod in venomer slišalo, da je šlo za svinjsko glavo. Vse tiste udeležence, ki so bili v stalni »zgubi« in že na precej majavih nogah in zatorej večkrat v blatu na tleh, je ženski svet bfrez sramu obdeloval z nazivom prireditve: svinjski, -a, -o, nekatere pa so jedrnato ostale kar pri samo-stalniški obliki.
Tako se je končalo brez hujših nezgod, v stilu in v duhu vse od ranega začetka do poznega konca.
D. Sedei
s> * (g> * (e> * ^ ^ /::::•

* pod zamaški piva PILS vas f čaka več kot 100 000 nagrad:
t§ 2 avtomobila (RENAULT 5 § in VW 1200), m 4 barvni televizorji, I 10 prenosnih televizorjev, j 50 kasetnih magnetofonov, i 4 000 pivskih vrčkov, zaboji piva in steklenice piva PILS.
Nagradni zamaski veljajo do vkl/ucno JO maja 1974
Veljavne nagradne zamaške iKi/dt'tv t udi pod Ostalimi vrstami piva TALIŠ
PILS nagrajuje pod vsakim zamaškom!
Kranjske gore v prihodnje še tako slaba zima ne bo oškodovala
Kr. gora se ozira k Vršiču
Zberite 4 zamaške z enakimi, a raznobarvnimi slikami ene izmed nagrad in dobitek bo brez žrebanja vaš.
zahtevajte PILS!
poglejte pod zamašek!
Zaboje in steklenice piva PILS dobite ob predložitvi 4 ustreznih nagradnih zamaškov na vsakem prodajnem mestu piva PILS
Komplet nagradnih zamaškov za ostale nagrade pa pošljite v vrednostnem pismu na naslov
TALIŠ MARIBOR. Mel/ska 10 62000 MARIBOR
Če bi bila letošnjo zimo Vršič in Mojstrovka urejena, turistov ne bi bilo treba voziti na smučanje v Avstrijo in Italijo — Letos začetek gradnje na Vršiču — Gondolska žičnica na Mojstrovko
Vaščanom Kahine gorice v radovljiški občini se je izpolnila dolgoletna želja. Občinska skupščina in Gozdno gospodarstvo Bled sta jim odobrila posek gozda na osojnem pobočju Jelovice ob cesti Kamna gorica — Radovljica za pripravo smučišča. Delo sta organizirala in vodila krajevna skupnost in TVD Partizan. Prebivalci pa so v prostovoljni delovni akciji v štirinajstih dneh opravili prek 1500 delovnih ur. Starim in mladim Kamnogoričanom so se pridružili vaščani iz sosednje Zgornje in Spodnje Lipnice, pri delu pa jim je pomagal tudi buldožer gradbenega podjetja Gorenje iz Radovljice. Novo smučišče v Kamni gorici je dolgo 600, široko pa 40 do 60 metrov z višinsko razliko 140 metrov. Zraven tega smučišča so v bližini tudi tereni za m anj zahtevne smučarje, gozdna pot pa je primerna tudi za sankanje. Organizatorji zdaj upajo, da bodo kmalu lahko zgradili tudi vlečnico. Pri tem računajo na razumevanje in podporo delovnih in družbenopolitičnih organizacij, saj bo novo smučišče v Kamni gorici nedvomno privlačna točka za številne ljubitelje smučanja. Lega tega smučišča je namreč izredno ugodna, saj se tu zadržuje sneg zelo dolgo.-	I. Poljšak
Turistični
informator
Kranja
.Turistično društvo Kranj je pred dnevi izdalo prvo številko turističnega informatorja Kranja v 3000 izvodih. V njem zasledimo podatke o dežurnih javnih službah, menjalnicah, zgodovinskih in kulturnih spomenikih, o gospodarstvu, rekreaciji, o posameznih delovnih organizacijah in druge. Takšno lično žepno publikacijo je najbrž marsikdo že večkrat pogrešal. Res v njej ni moč najti vsega, kar bi morda zanimalo prišleka, vendar pa turistično društvo vseeno zasluži priznanje za dokaj uspešen začetek na tem področju.	*
Takšne zime, kakršna je letošnja, se ponavljajo vsakih 30 ali 40 let. Tako so leta 1971 in 1972 ugotavljali Tirolci, ki so ostali dve zimi brez snega in si belili glave, kako ravnati, če se bodo takšne zime pogosteje ponavljale. Enakih misli so letos Kranjskogorci, katerim je najmanj zimi podoben letni čas povzročil že precej škode.
Zičničarji so najbolj prizadeti. Naprave so bile v polnem obratovanju le nekaj dni, škoda pa bo zanesljivo presegla 2 milijona dinarjev. Pri hotelih izpad ni tako občuten in ne presega 30 odstotkov planiranega prometa. Gostinski in turistični objekti so kljub slabi zimi kar dobro zasedeni. Precej kranjskogorskih turistov je nesmučarjev. Pod Vitranc prihajajo predvsem zaradi svežega zraka, rekreacije in življenja v alpskem področju. Za turiste-smučarje pa so kranjskogorski hotelirji organizirali izlete v avstrijska in italijanska visokogorska smučišča. Razen tega so letošnjo zimo v Kranjski
gori popestrili družabno življenje, ki se začenja podnevi in zaključuje zvečer ob plesni glasbi, ki jo ima skoraj vsak hotel ali klub. Močnejši (če ne popolni) izpad zimskega turističnega prometa beležijo lastniki zasebnih turističnih sob, gostilne, gostišča ter trgovina, ki jim je zimski izletniški turizem ustvarjal pretekla leta največ prometa.
Kranjskogorci so že pred petimi, šestimi leti slutili, kakšno škodo lahko povzroči s snegom skopa zima, če smučarsko središče nima visokogorskih smučišč, temveč le urejena nižinska smučišča. Takšne so namreč razmere v Kranjski gori. Leto za letom so spremljali zimo na Vršiču in na Mojstrovki ter spoznali, da sta lahko Vršič in Mojstrovka idealno visokogorsko smučišče, do katerega je iz Kranjske gore le dobrih 6 kilometrov. Će bi bil letošnjo zimo Vršič z Mojstrovko vsaj za silo urejen, turistov-smučarjev ne bi bilo treba voziti v Seela Nevea v Italiji ali v Nasfeld v Avstriji.
CREinn
Turistična poslovalnica Kranj
vas vabi na dvodnevni izlet ob prazniku žena v SAN MARINO 8. in 9. marca
Prijave in informacije dobite v Turistični poslovalnici Creina v hotelu Creina, tel. 21-022.
Pred kratkim je bil na pobudo Kranjskogorcev ustanovljen konzorcij za izgradnjo Vršiča z Mojstrovko, ki bo obsegala dve fazi. Prva bo začeta letos. Pred kočo na Gozdu bodo urejena parkirišča, odtod pa bo do lovske koče na Vršiču stekla dvo-sedežnica. V bližini bodo urejena smučišča. Cesto do koče na Gozdu je mogoče plužiti. Le pri Ruskem križu bodo morali zgraditi nad cesto lavinsko zaščito.
Druga faza izgradnje Vršiča in Mojstrovke predvideva postavitev gondolske nihalke na Mojstrovko ter dveh vlečnic na pobočju Mojstrovke. Po načrtih naj bi prva tekla v bližini nihalke, druga pa proti Travniku. Žičničarski sistem na Vršiču in Mojstrovki bo izpopolnjen še s sedežnico, ki bo postavljena med Drevesnico na trentarski strani in Tičarjevim domom ter vlečnico na travniku pri Poštarskem domu. Ker pobočje Mojstrovke ni posuto z velikimi in ostrimi skalami, je že pri 70 centimetrov debeli snežni odeji smuka ugodna.
Kranjska gora bo šele po izgradnji omenjenih žičničarskih naprav dobila podobo pravega zimsko športnega središča z nižinskimi in visokogorskimi smučišči. Na prvih bodo ljubitelji belih poljan dajali duška veselju v zgodnjih zimskih mesecih, na Vršiču in na Mojstrovki pa ob slovesu zime in spomladi tja do poletja, ko tudi visoko v gorah mraz in veter popustita, sonce pridobiva na moči, snežna podlaga pa se dodobra ustali in utrdi.
In še podatek, ki so ga Kranjskogorci in člani konzorcija za izgradnjo Vršiča upoštevali pri odločitvi za ureditev visokogorskih smučišč na Vršiču in Mojstrovki. Vršič je med najlepšimi alpskimi prelazi v Evropi. V lepem vremenu ga dnevno obišče najmanj 800 osebnih vozil in 20 avtobusov. Će bi se le 8 do 10 odstotkov ljudi, ki so se na Vršič pripeljali s prej omenjenim številom motornih vozil, z gondolsko nihalno žičnico popeljalo na Mojstrovko, bi bila naprava rentabilna! J. Košnjek
w *
SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM
Odbor za medsebojna razmerja
kemične čistilnice in pralnice
Bistra Škofja Loka
objavlja prosta delovna mesta s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
1.	3 likarice
v kemični čistilnici
2.	detašerke
v kemični čistilnici
Za navedena delovna mesta se zahteva kvalifikacija iz šiviljsko krojaške stroke. Kolikor ustreznih prijav ne bo, pride v poštev tudi priučitev. Za določen čas s polnim delovnim časom:
1. 2 delavk
v kemični čistilnici s končano osemletko.
Prijave je treba poslati v 10 dneh po objavi. Podrobnejše informacije dobite na upravi podjetja Spodnji trg 27, vsak dan od 6. do 14. ure.
(56. zapis)
Sončna, predpomladna nedelja me je le spet zvabila v Cerklje, kjer me je čakal spremljevalec in vodnik, prijatelj Polajnar. Moral sem obiskati Knetovo hišo, tam so imeli nekoč konja Zelenka in si ogledati kužno znamenje pod starodavno lipo pa obe spominski plošči — prvo v cerkvi, drugo na zunanji steni — Fran-ketove, Koželjeve in Layerjeve umetnine. In, seve, tudi štiri spomenike oziroma obeležja, ki spominjajo na narodnoosvobodilni boj.
KONJ ZELENKO
Pripoved o konju Zelenku, ki so ga po tradiciji nekoč imeli v hlevu Knetove domačije (Cerklje št. 48 — po novem št. 116), se mi vidi močno mikavna. Ne le zato, ker so imeli tega konjiča še pred nekaj desetletji naslikanega na hišni fasadi (bil je temno zelene barve, z dvignjeno sprednjo nogo), pač pa tudi zato, ker si je iskrega gorenjskega konja svojčas zaželel sam cesar na Dunaju in ga tudi res odkupil. Kako pa so za Zelenka na dvoru zvedeli, o tem ni sporočil.
Prav mogoče pa je, da je bilo v Cerkljah tako kot na Cešnjici pri Kropi. Tam je še zdaj živa legenda, ki se je ohranila tudi v ljudski pesmi: o dekliču, ki je moralo iti s konjem v boj proti Turčinu — namesto fanta, ki ga v družini s samimi dekleti ni bilo. Cesar je namreč od imovitih kmetij zahteval moža in konja, če je bila dežela v nevarnosti. No, take hiše so potem nehote dobile ime — Rozman (Ross je konj, Mann je mož — Rossmann, podomačeno Rozman ali Rožman).
In še ta podobnost med Cerkljami in Cešnjico: tudi na Rozmanovi hiši so naslikane freske.
Kako so Turki odkrili, da je cesarski vojak s Češnjice pravzaprav dekle, pa bo treba povedati kdaj drugič.
CEKINI KRALJA MATJAŽA
Druga zgodba, prav tako v zvezi s Knetovo hišo, pa je že bolj stvarna. V zidovju starega hleva so leto za letom dolble podgane in tako so izbrskale tudi skrite cekine. Sprva so domači seveda rrie-nili, to bo kak ničvreden »pleh« in so jih pač z gnojem vred trosili po njivah. No, nekega dne pa so podgane izrile iz zidu kar zajeten kupček zlatnikov. Zdaj pa so postali domači pozorni in so pest cekinov po otroku poslali v šolo, da bi učitelj ugotovil, če je stvar kaj vredna in pomembna.
Učitelj (ali je bil to Vavken?) je seve brž spoznal, za kaj gre. Po napisih na cekinih je ugotovil, da je ta denar koval sam ogrski kralj Matija Korvin — slavni naš kralj Matjaž!
Potem so domači nekaj tega zaklada razprodali ali podarili, nekaj pa ga je ostalo v družini za spomin. Sorodstvo se je razselilo, z njim vred pa tudi cekini. — Vpraševal sem že, ali je še kje na Cerkljanskem kak primerek teh zlatnikov, pa nisem — razen namigov — rtič določenega zvedel. Morda pa le še dobim kako sporočilo. Saj gre le za »videti«, ne
»vzeti«. Le to še vem: da so bili ti zlatniki po vsej priliki podobni onim, ki so »turškega kova«, torej tanki, ne masivni, toda iz čistega zlata, ne iz kake polzlate litine.
ZNAMENJE POD LIPO
Nekoliko ven iz vasi, bolj proti jugovzhodu, stoji precej na samem stara, visoka trovrha lipa. Znamenje pod njo pa je kar pritlikavo, meri le pičle 3 metre v višino.
Na prvi pogled se ti vidi kar nesmotrno — znamenje pod drevesom. Saj so vendar taka — recimo jim kužna — znamenja stala pred vasrtii na samem ali na kakih križpotjih. Tu pa vitko kamnito znamenje, z vklesano letnico 1645, kar v okrilju mogočne lipe, malovidno in skoraj izgubljeno...
Pojasnilo bi utegnilo biti v domnevi, da so ob postavitvi znamenja ob njem zasadili še mlado lipo. Ki pa je potem — do danes celih 329 let — rasla, znamenje pa je ostalo tako, kot je bilo prvotno. Seveda je poškodovano: najprej je odbilo vogal podstavka kolesje poljskega topa, potem pa je še strela udarila v stebrič. — Križ na vrhu — litoželezni Križani — je očitno novejše izdelave.
Ni pa še povsem dognano, če je to znamenje postavljeno v zahvalo, ker je ponehala v fari kuga — torej kužno znamenje — ali pa je tako, kot piše cerkveni zgodovinar, da je znamenje postavljeno na kraju, kjer so se poslednjič spopadli katoličani in luterani. Tega leta — 1645 — je umrl v fari poslednji »krivove-rec« ... In znamenje naj pomeni torej versko zmago.	C. Z.
Prijazen dom pod Blegošem
Pri Martinovih v Dolenjih Ravneh sva se s fotoreporterjem oglasila Po naključju. Le za pot, za mladega fanta, ki sva ga iskala, sva hotela vprašati. Prijazno povabilo, naj vstopiva, topla kmečka hiša, še bolj Prijazna gospodinja in gospodar, ki sta še vsa mladeniška, čeprav imata že skoraj odrasle otroke, so takoj Podrli most med nami. in ko sva odhajala in sta naju vabila, naj se le se oglasiva, vendar spomladi, ko bo lepo in bo zacvetel njihov breg in ne bodo poti blatne, sva morala obljubiti, da bova še prišla. Da se bova zares še oglasila in posedela za belo javorjevo mizo v hiši ali si ogledala njihov kraj pod plešastim Blegošem.
Skoraj dvajset let že gospodarita Angelca in Franc Miklavčič na Martinovem. On je bil tam rojen in je za očetom prevzel posestvo, ona se je primožila sem iz Zetine. Vajena trdega dela in skope hribovske zem-*je se nista ustrašila ne strmih bregov, ne hiše, ki je zahtevala obnovo, ne osamljenosti. Zagrizla sta se v zemljo, iztisnila sta iz nje vse, kar se Je dalo, in sedaj lahko že mislita na lepšo prihodnost otrok. Prepričana sta in to upravičeno, da niso zato, ker so rojeni v poljanskih hribih, Prav nič prikrajšani in bodo kot tisti mesta lahko prišli do poklicev, ki So si jih izbrali.
»Posestvo je veliko 25 hektarov,« pripoveduje on, »od tega je skoraj 18 hektarov gozda. Drugo so njive, obronki in bregovi. Ce-Prav se vas imenuje Dolenja Ravan, je ravnega sveta komaj to-. da bi roko položil nanj. Zato Je tudi uporaba kmetijskih strojev omejena. Traktor skoraj ne Pride v poštev. Kosilnico pa lahko s pridom uporabljamo. Seveda je bilo treba prej poravnati številne ,obrunke\ ki so nastali z»radi dolgoletnega oranja in ° M Čan^a zemlJe navzdol.«
Martinova kmetija se še ni preusmerila le v eno vrsto proizvodnje. Kako to?
»Ne spadamo med velike kmete, zato nismo prišli v ,prvi Plan,« je malce grenko odgovoru gospodar. »Za zdaj imajo večje možnosti za najemanje kreditov za gradnjo hlevov, za silose, za nakup plemenske ži-VlRe tisti, ki lahko tudi veliko Proizvajajo in dolgove tudi hitro vračajo. In seveda tudi večino delajo strojno. Pri nas se to vedn ^f1** 8e poleg živinoreje še šičev w'ja,m° tudi z rei° Pra" nekai r*' j ° posejemo tudi
Kleno ltimamo b*°ljŠi ^ruh' mpri i, RO namreč mešamo
nipm a	bel° moko. V zad-
s lrm x.a?U Pa 8e poskušamo tudi
turizmom.«
„ '?e z.a ureditev hiše, ki naj bi jila?<? * g0ste' dobili kaJ P°s°-»Ne. Še pred leti, ko sta bila še
ril? !Ili mati živa' smo se dogovo-»i. da jim postavimo ,bajto'.
za tem pa smo obnovili „j! nišo. Le ,hiša' s kmečko Pečjo Je ostala iste velikosti, dru-Prostore pa smo prilagodili našim potrebam in so zato manj-; 1 m jih lahko bolje izkoristimo.
Ker pa je pred leti ostala ,bajta' prazna, smo v njej uredili sobe za goste. Nič kaj nismo preurejali, le obnovili. V dnevni sobi je prav tako kmečka peč, tam je kuhinja in je »gorenja hiša'. Le kopalnico smo na novo uredili. Menim, da v kmečko hišo ne gre centralna kurjava in mrzla kmečka peč.«
»Ali imate goste?«
»Vsako leto imamo več stalnih gostov, ki preživijo pri nas počitnice. In vsako leto pride nekaj novih. Veliko pa prihaja sem tudi lovcev, ki hodijo na ,jago' v gozdove pod Blegošem in Ko-privnikom. Ostanejo za dan, dva ali ves teden.«
Tudi Martinov je lovec. Vežo in steno v hiši krasijo številne lovske trofeje. Kot rad pove, mu je to razvedrilo ob kmečkem delu. Ne ubijanje živali, temveč predvsem skrb zanje, skrb za krmišča, za večanje črede.
»Kaj postrežete gostom?«
»Predvsem to, kar imamo doma. Poleg kosil, lahko si gostje tudi sami kuhajo, jim na-režem suhe salame, domačega sira, vedno imamo domače žganje in, če je sadja dovolj, tudi mošt. In seveda kruh. Pečem ga iz mešanice bele in ržene moke, da je bolj okusen,« pripoveduje gospodinja in pri tem doda, da jo hčere kregajo, češ da je starokopit-na, ker daje kruh na mizo kar v hlebu z nožem poleg, »Će že nočeš gostu ponuditi piškotov,« mi pravijo, »vsaj kruh nareži.« »A, ker smo na kmetih, naj bo po kmečko!«
Dobro sta ^zastavila Martinova. Kaj pa nasledstvo? Ne skrbi ju. . Starejši sin se je že odločil, da bo ostal doma. Končal je šolo za kmetovalce in mu novosti niso tuje. Skupaj z očetom snujeta načrte za še boljše gospodarjenje.
L. Bogataj
Pri Martinovih v Dolenjih Ravneh. — Foto: F. Perdan
Za goste je gospodar preuredil »bajto«. f>ri delu mu je pomagal ing. arh. Anton Bitenc. — Foto: F. Perdan
IVO ZORMAN	89
Draga moja Iza
»Sledove pod jamami bomo zabrisali,« mu je dopovedoval Masper. »Ne bodo te dobili, tudi če bi prišli za nami...«
J^Počij se!« je naročal Tinko, dm r	to treba še posebej naročati. Toda kaj naj bi
Vvfa v sl°vo? smo odhajali v negotovost, o nod smo zametali z vejami in zabrisali sledi, potem pa smo Ti naprej v dolino, jih je še tn	minute v Olgovem življenju? Koliko
£ vojski ni bilo časa, da bi pletli legende, na n°'Sam SCm se spraševal o tem kasneje, ko sem se obotavljal t P^gu njegovega doma. .. nekdanjega doma ... ko sem se 11 Povedati njegovi materi kaj takega, kar bi rada slišala, •je sledil našim korakom?
po st . kler je bilo še mogoče slišati, dokler se ni odkotrljal zmr, r!™ni zadnji kamen, ki ga je utrujena noga izluščila iz ,rznjenega snega. q snšal šumenje v krošnjah? gozd ° )e slišal. Pod Rakovimi jamami se spet pričenja tisk-.'i10 yrhovi smrek so se upogibali v mrzlem vetru, ki je pri-k s planine.
vf Poslušal glasove, ki zanje nikoli ne veš, kaj pomenijo? in cen -iih je' Ponoči je gozd poln glasov, plazečih, šuštečih se jjh etaJ0Čih glasov, ki so zmeraj grozljivo podobni tistim, ki listje naJP°lj bojiš. Zdi se, da je tipajoča noga zdrsnila med ka m- a je samo ptič prhnil izmed vej ... pa hripavi lajež lisja-
V pa,to.žeCi klic kdove katere nočne ptice ... okoli Z. "jih minutah svojega življenja je Olga ležal v temi, 0 nJega pa seje gostila osamljenost. y Ka se je osamljenosti zmeraj bal. Večer oasPerJem sva se vrnila k Rakovim jamam že naslednji
mleka JSVa
imela nosila in steklenico žganja in steklenico
Jganje nama je dal Rak.
Za bak f'm,eraj pomaga. Za moškega požirek žganja s pelinom, «oo kuhana kokojU
eko pa nama je vsilila Rakova mama.
»Če je fant izčrpan in bolan, bo prenesel samo mleko.«
No, vidiš, pa sva le prišla, sem hotel reči. Rakovi te bodo vzeli pod streho, sem hotel reči. V nekaj tednih boš zdrav, sem hotel reči. Pa me je zadržala tišina. Nobenega glasu ni bilo slišati, nobenega šuma, ko sva odstranjevala veje. Olga je ležal pod njimi mrtev. Ustrelil se je bil s težkim italijanskim gaser-jem, ki ga je nosil za pasom, v srce, da mu krogla ni iznakazila obraza.
»Bi pa res rad vedel zakaj,« je rekel Gašper.
Jaz sem že takrat slutil zakaj.
»Partizani se ne streljajo sami. .. za prazen nič,« je rekel Gašper.
Sodil je po sebi. Jaz pa sem Olga poznal in sem vedel, da je bilo breme osamljenosti večje, kakor pa ga je mogel prenašat i.
»Pri Raku ni treba pripovedovati,« je rekel Gašper. »Umrl
je.«
Tako mi je naročal tudi kasneje, ko me je pošiljal k Olgovi mami, k Trpinovim. Kaj bi vlačil na dan stvari, ki so nam samo v škodo. Padel je, kakor jih je padlo nič koliko, čemu bi do podrobnosti razlagal kje in kako.
Pokopala sva ga kar v Rakovih jamah, če se tistemu lahko reče pokop. Najprej nekaj vej in potlej nekaj mahu, kolikor ga je bilo mogoče izgrebsti med skalami, na mah pa kamenje, samo kamenje.
Po vojski groba ni bilo težko najti, pa tudi odkopati ne. Gospa Trpinova je ob pogledu na razpadlo truplo najprej razširila oči v grozi, potem pa je rekla:
»To je on ... Miloš.«
Iztegnila je roke, kakor bi ga bila hotela objeti... pa kaj bi z njim ... razpadel bi ji bil v naročju.
»Miloš!« je rekla še enkrat.
Potem je omedlela.
Za vse, kar je bilo še treba opraviti, so poskrbeli drugi. Za hrastovo krsto, da so jo ponesli v mesto, za zastave, za pevce, za godbo.
Olga so pokopali hrupno v skupnem grobu, ki ga zaznamuje kamniti steber sredi Zal.
Če bi bila naša hiša mlada, bi pripovedoval o porokah in o krstih, o družinskih slavjih, ko pridejo tete in strici in so vaze
polne cvetja in diši iz kuhinje po poticah in po cvrtju. Naša hiša pa je umirala, zato govorim lahko le o pogrebih.
Anton ... mama . .. Ana . . . tudi Anin odhod je bil kakor pogreb, za zmeraj smo jo izgubili... in Stane.
Tudi ob smrti napolnijo hišo sorodniki in znanci, kakor ob svatovščinah in ob krstih. Spremlja jih vonj po ugaslih svečah in gostje niso razposajeni, pa vendar se utrga iz omizja tudi smeh, ko posedejo pred polnimi krožniki in kozarci.
Polona je nosila na mizo in ponujala:
»Tega še niste vzeli...«
Bila je gospodinja in zdelo se mi je povsem razumljivo, da je bila v črnem, da so bile njene oči objokane in da je bil njen pogled trpeč. Polona je bila tista, ki je naročila skoraj bahavo krsto z zlatimi okraski na rjavem lesu, Polona je skrbela za sveče in vence, Polona je tekala v župnišče, da bi izprosila mašo in svečan pokop.
Na Stanetovem pogrebu ni bilo zastav, njegove zastave so bile že zdavnaj poražene. Ker se ga je odrekala še cerkev, tudi ni bilo kadila in duhovniki mu niso peli bilj. Samo sprevod. Venci pa nosači s krsto pa vrsta ljudi. Dolga vrsta ljudi. Prignala jih je radovednost in najbrž tudi kljubovalnost. Ljudje, ki nas niso marali, ljudje, ki nas še dobro poznali niso, so se po trije in trije zvrstili za krsto in črna procesija se je po strmem klancu grozeče vila na Zale. Ženske so šle posebej in moški posebej in vsi so molili. Tudi tisti, ki drugače nikoli ne molijo, ki ostanejo po pogrebih v zadnjih vrstah samo zato, da se lahko prepustijo prijetnemu klepetu, da se med pogovorom lahko zahihitaj'o v pest ... kaj hočemo, nam še zmeraj sije sonce, za jutri pa človek že ne ve, kaj bo.
Spomnil sem se maminega pogreba in bučanja zvonov in sem si rekel:
Ko bi zapel vsaj mali zvon, da bi prekričal človeške glasove!
Molitev je bila pridušena kakor potuhnjeno klokotanje vode, ki se zajeda v breg, in nič je ni zmotilo.
Oče je sedel zravnan, s klobukom na kolenih, veter se mu je ujel v lase in mu razkril golo teme. Nisem vedel, da mu je izpadlo že toliko las. Nikoli ga še nisem gledal tako kot takrat... ves čas pred seboj ... na vozičku ... vso dolgo pot.
Komun jc izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos, nagrajeno k Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda.
Sreda, 27. februarja 1974
V četrtek, petek in soboto so bile v Kranjski gori igre gradbincev
Lovorike ostale na Gorenjskem
va .Jesenice) 5. Matija Kavčič (Splošna vodna skupnost Celje).... 11. -Jurij Dolenc (Projekt Kranj), ...17. Mitja Stritih (SGP Tržič) itd.: veleslalom moški nad 40 let: 1. .Jože Naglic (I iyi P Ljubljana). 2. Franc Gašperin (Sava .Jesenice), 3. Krnest Orožim (Slovenija ceste Lj.).
4.	Ivo Vidmar (Geodetski zavod Lj.),
5.	Miro Svetina (Kovinar •Jesenice) itd.; teki ženske: 1. Štefka Potočnik (Geodetski /avod Ljubljana), 2. Slavica Kunstelj (Sava .Jesenice), 3. Ljudmila Vidic (Projekt Kranj) itd.; moški do 33 let: 1. Drago Cvajner (IMP Ljubljana), 2. Krnil Grad
(I M P), 3. Zdravko Vo/.ič (Gradiš Ljubljana) itd.; moški nad 33 let: L Franc Naglič (Projekt). 2. Viktor Brezovšek (Gradles Medvode), 3. .Jurij Dolenc (Projekt) itd.
Ob upoštevanju vseh sedmih di-sciplin je zmagalo gradbeno podjetje Sava .Jesenice, ki je bilo najboljše tudi med moškimi ekipami. Pri ženskah pa je bil najboljši kran jski Projekt. Prihodnje leto bo Si G U)75 organiziral Konstruktori/. Maribora.
Besedilo: .J. Košnjek Slike: F. Perdan
MERKUR KURIVO KRANJ
\ ^
Sreda, 27. februarja 1974
Izidor Karničar je »vozil« za ekipo Projekta. Ženska ekipa tena podjetja je z m anala in oseojila pokal avstrijskih sindikatov
Ravnanje z zmrznjenimi živili
Pri ravnanju z zmrznjenimi živili je bistvenega pomena pravilna uporaba zmrzovalnikov, ki so na voljo v gospodinjstvu. Po mednarodnih normativih so zmrzovalniki takile:
—	ena zvezdica • — (j stopinj C
—	dve zvezdici — 12 stopinj C
—	tri zvezdice — 18 stopinj C
Vsekakor je treba vedeti, da zmrznjeno živilo ne sme biti v prostoru s sodbno temperaturo več kot 5 ur, v prostoru s +12 stopinj Celzija več kot 24 ur, v zmrzov^lniku z eno zvezdico več kot en teden in v takem z dvema zvezdicama več kot 14 dni. Šele pri temperaturi, nižji kot — 18 stopinj Celzija hranimo zmrznjena živila več mesecev ali celo leto. To pomeni, da lahko hranimo zmrznjena živila za daljše obdobje brez škode le v zmrzovalnikih, ki so označeni s tremi zvezdicami. Zato razumemo z besedo »zmrznjena.živila« le tista živila, katerim je zagotovljena temperatura vsaj — 18 stopinj Celzija. Vsa druga zmrznjena živila zlasti tista s temperaturo od — 1 stopinje do — 10 stopinj pa imamo za nezadostno zmrznjena in so zato neprimerna za daljše hranjenje. Nekatere klice se namreč razvijajo tudi pri temperaturi do — 10 stopinj Celzija.
Pri praznjenju zmrzovalnih skrinj je potrebno upoštevati načelo izpodrivanja: živilo, ki je bilo prej v zmrzovalniku, mora biti tudi prej porabljeno. Zato ne pozabimo zapisati na zavitek datum zamrzovanja. Ni treba posebej poudariti, da je potrebna v/orna čistoča zmrzovalnih skrinj, oseb in delovnih površin, kjer se živila pripravljajo za zmrzovanje. Uporabljati moramo tudi čisto in nepoškodovano folijo.
Odtajana hitro kvarljiva živila moramo takoj porabiti, ker bo sicer odlično gojišče za razmnoževanje zaostalih klic, ki jih je od 10 do 50 odstotkov. Ob procesu tajanja nastanejo tudi fizikalne spremembe, ki omogočajo hitrejši kvar živila in vplivajo na zmanjšanje hranilne vrednosti. Zato si zapomnimo, da ponovno zmrzovanje odtajanih živil ni dopustno.
Ce pustimo odtajana hitro kvarljiva živila na sobni temperaturi, postanejo neredko zdravju škodljiva zaradi hitrega razmnoževanja zaostalih bakterij, še preden smo z našimi čutili uspeli ugotoviti kvar. Pri odlaganju na umazane ali kako dru-
gače higiensko zanemarjene police se lahko na živila prenašajo strupene snovi, zdravju škodljive bakterije ali pa se živila na vzamejo neprijetnega vonja. To je obenem tudi razlog za sum, da se bodo pojavile zastrupitve in druga obolenja pri uživanju hrane.
Vsako živilo enake vrste ni enako primerno za zmrzovanje glede na namen uporabe in na zaželeni čas skladiščenja. Na primer meso, ki vsebuje več površinske masti, postane prej žaltavo, pri mleku nastaja razslojevanje masti in vodotopnih snovi ter s tem neustreznost za predelavo v mlekarni, pri jajcih nastajajo spremembe v beljakovinah itd. Opozorilo naj velja zlasti živinorejcem, ki oddajajo mleko v mlekarno in ga do oddaje hranijo v zmrzovalni skrinji.
Ker je za kvaliteto zmrznjenih živil posebno važna neprekinjena zmrzovalna veriga, je treba kontrolirati stanje ob prekinitvah električnega toka in občasno kontrolirati delovanje zmrzovalnika, če zagotavlja temperaturo — 18 stopinj Celzija.
Poleg omen jenih zahtev je še dosti drugih, ki vplivajo na poslabšanje kvalitete zmrznjenih živil. Lahko so sadeži prezreli ali nagniti, čistoča pri delu ni bila v redu, zavijanje živil ni bilo ustrezno, zamrzovanje je bilo prepočasno, živila so bila nepravilno zložena v zmrzovalno skrinjo itd.
Da bi bila v gospodinjstvih neoporečna zmrznjena živila in da bi bilo kar najmanj zastrupitev s hrano, je treba upoštevati predvsem tale navodila:
—	v zmrzovalnik sodijo samo kvalitetna in pravilno pakirana živila;
—	odtajana živila se morajo takoj porabiti, ponovno zamrznenje ni dovoljeno;
—	zmrzovalnik je treba higiensko vzdrževati, zlasti pa ne smemo pozabiti na pravočasno odtajanje ledenega sloja;
—	zmrzovalnik je treba zavarovati pred zunanjimi vplivi;
—	pri praznenju zmrzovalnika je treba upoštevati načelo izpodrivanja;
—	preprečiti je treba škode, ki lahko nastanejo ob prekinitvi električnega toka ali ob okvari zmrzovalnika;
—	pri ravnanju z zmrznjenimi živih je nujno potrebna čistoča rok, orodja. opreme in delovnih površin.
nir. Peter Tišler
imena so bila med njimi: Blaž .Jakopič, Mirko in Stanko Klinar z -Jesenic, Zmaga Klofut ar, poročena Begojev, Andrej Sokiič iz Tržiča itd. Med tekači je veljala največja pozornost reprezentantu Filipu Kalanu, ki ga na ŠIG ni bilo. Filip je bil te dni v Falunu na Švedskem, na svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah. Spopad med rdeče-modrimi vratci in na tekaških progah je pokazal, da nekdanji smučarski asi še niso za staro šaro. Večina jih je zanesljivo zmagala, čeprav so jim predvsem mlajši, katerih imena v smučarskem športu ne pomenijo veliko, krepko mešali št rene.
Gorenjsko zastopstvo na ŠIG 1974 je bilo močno in uspešno. Pri moških je zmagala ekipa gradbenega podjetja Sava Jesenice, pri ženskah pa Projekt iz Kranja. Kazen tekmovalcev in tekmovalk omenjenih podjetij so na ŠIG v Kranjski gori nastopili tekmovalci in tekmovalke Gradbenega podjetja Bohinj Bohinjska Bistrica, Klima z Jesenic, Gorenjca iz Radovljice, Kovinarja z Jesenic, Projektivnega podjetja Kranj, Stanovanjskega podjetja Jesenice. Splošnega gradbenega podjetja Tehnik Škofja Loka, Splošnega gradbenega podjetja Tržič, Turist progresa iz Radovljice in Zavoda za urbanizem Bled.
REZULTATI: veleslalom ženske — 1. Zmaga Klofut ar-Begojev (Pionir Novo mesto), 2. Jožica Tav-želj (Ind. biro Ljubljana), 3. Krista Košič (Projektivni biro Velenje), 4. Breda Lavrič (Klekt roprojekt Ljubljana), ... 8. Anica Pavšič (Projekt Kranj), Ki. Katarina Šegula (Tehnik Škofja Loka), H). Boža Trefalt (Projekt Kranj) itd.; veleslalom moški do 33 let: 1. Blaž Jakopič (Sava Jesenice), 2. Pajntar Slavko (Klim Jesenice), 3. Mirko Klinar (Sava Jesenice), 4. Boris Vodopivec (Slovenija ceste Ljubljana), 5. .Jože Svetina (Kovinar .Jesenice) itd.; veleslalom moški od 33 do 40 let: 1. Stanko Klinar (Kovinar Jesenice), 2. Janez Cop (Sava Jesenice), 3. Ivo Cučnik (Kovinar Jesenice), 4. Ciril Cop (Sa-
Tadi padeev in prizorov, da so boljši tekmovalci prehitevali slabše, kar je za veleslalom nenavadno, ni manjkalo. Važno je sodelovati in ne zmagovati!
V skupnem seštevku točk in med moškimi premočna zmaga ekipe gradbenega podjetja Sava Jesenice, pri ženskah pa je bil najboljši Projekt Kranj — Zimske športne igre gradbincev z več kot 700 udeleženci največja smučarska prireditev pri nas — Priznanje organizatorju
Športne igre gradbenih delavcev, bodisi letne ali zimske, so že nekaj let med na jmnožičnejšimi športnimi prireditvami v Sloveniji. Lanskih letnih iger, ki so bile v Ljubljani in so imele zvezni značaj, st* je udeležilo več kol 2000 gradbincev iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin!
Zimske športne igre slovenskih gradbincev imajo še bogatejšo zgodovino. Razvile so se iz gorenjskih gradhinskih iger, katere je leta 15)(>1 prva organizirala Sava z Jesenic, naslednje leto pa Tehnik Škofja Loka. Leta 10(>3 dobijo gorenjske gradbinske igre republiški značaj in se preimenujejo v zimske športne igre gradbincev ali kratko ŠIG. Bile so na Krvavcu in jih je organiziral kranjski Projekt. Tudi 10. jubilejne ŠIG je organiziral Projekt, med organizatorji iger z več kot desetletno tradicijo pa se pojavljata tudi Sava Jesenice in Tehnik Škofja Loka.
V četrtek, petek in soboto, 21., 22. in 23. februarja, so bile v Kranjski gori že 12. zimske športne igre gradbincev. Bile so množičnejše kot kdaj koli prej. Organizator »smučarskih dirk« gradbincev je bilo poslovno združenje projektantskih organizacij Slovenije Consortium iz Ljubljane, katerega član je tudi Projektivno podjetje iz Kranja. Za tehnično plat tekmovanja pa je poskrbela izurjena ekipa Smučarskega društva Jesenice pod »taktirko« Slavana Berliska in ob pomoči sodobnih elektronskih naprav za merjenje časa. V Kranjski gori se je namreč v četrtek, petek in soboto zbralo več kot 700 tekmovalcev vseh mogočih poklicev iz 07 gradbenih in projektivnih podjetij ter tovarn gradbenega materiala. Skratka, iz vseh podjetij, katerih zaposleni so člani sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki je bil tudi pobudnik za organizacijo tako množičnih iger. Pokrovitelj smučarskega srečanja gradbincev pa je bil republiški sekretar za gospodarstvo Drago Pet rovič.
kot 200 jih bo jutri krenilo po progi v Planici (/. Hajkom Bogatajem smo se namreč pogovarjali v petek — op. p.), kar kaže, da dobivajo smuški teki na priljubljenosti! SIG znajo prerasti v vse-jugoslovanske igre gradbincev. Financirajo jih vse sodelujoče delovne organizacije na osnovi posebnega pravilnika, ki temelji na kosmatem dohodku udeleženke in številu tekmovalcev. Ob vsem pa ne gre prezreti, da so SIG najlepša priložnost za družabna srečanja gradbincev, projektantov, izdelovalcev gradbenega materiala itd.«
Organizatorjem, predvsem Con-sortiumu in Smučarskemu društvu •Jesenice, vse priznanje! Niso bile mačje solze organizirali tako množično in dokaj kvalitetno tekmovanje v času, ko v Kranjski gori ni snega niti za snežno kepo in ko kažejo vitranške strmine vedno večja umazano rjava rebra. Gradbinci so stikali za snegom in ga našli precej visoko nad Podkorenom, na Korenski strani, kot se imenuje kraj. kjer se konča nova podkorenska sedežni-ca. Čeprav dobrih sto metrov niže in na okoliških travnikih že poganja trava, je na strmem pobočju Korenske strani snega še dovolj. I)a je bilo organizatorjem še težje, je pripomoglo mrzlo in megleno vreme. V petek, ko so bila tekmovanja v alpskih disciplinah, je bila Korenska stran zavita v tako meglo, da tekmovalci niti dvoje vratic naprej niso videli. Šele okrog treh popoldne se je
mi preskrbite premog — TAKOJ!
Ali jeseni sploh bo?
Stanko Klinar v svoji kategoriji ni našel enakega
megla razkadila in dovolila soncu, da je ogrelo premražene in tekmovalno ogrete gradbince. Nekatera znana jugoslovanska smučarska
»Ne mislite, da je lahko prišel na te igre vsak, kdor je hotel,« mi je razlagal tehnični vodja tekmovanja in član organizacijskega komiteja ŠIG 74 Rajko Bogataj iz knyij-skega Projektivnega podjetja. »Po vseh organizacijah, katerih ekipe so tukaj, so bila huda izbirna tekmovanja. Po tekmovalnem pravilniku se le 5 najboljših iz vsake tekmovalne kategorije lahko udeleži ŠIG. Vsako leto je najmanj 100 tekmovalcev več, in to predvsem zaradi tega, ker pošilja na ŠIG svoje zastopnike vedno več podjetij. Naše igre pridobivajo s tem na množičnosti, čeprav so že danes najštevilnejše smučarsko tekmovanje v državi. Preseneča me močna zastopanost žena in tekačev. Več
Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
prodam
Prodam PRAŠIĆA, 160 kg težkega. Okroglo 6, Naklo	1073 Ugodno prodam dve leti star TELEVIZOR. Šenčur, Pipanova 30
1093
Prodam 9 mesecev stare KOKOŠI nesnice. Pavlin, Pivka 11, Naklo, telefon 47-041	1104
Prodam triletno KOBILO ali zamenjam za starejšega konja in <2000 kg SENA. Pivka 15, Naklo
1221
Prodam moderno samsko SOBO. firc Branko, Moša Pijade 9, Kranj, tel 23-846. Ogled po 15. uri 917 Ugodno prodam BANJO, 170 cm 8 Pečjo. Staneta Žagarja 18 1223 Poceni prodam ITALIJANSKO ^ •., INO, dobro ohranjeno. Fortuna Milan, Žiri 7	1224
Prodam PRAŠI CA. Podreča 54
1225
Prodam PRAŠIĆA za zakol, 1 kg težkega. Mavčiče 47 1226 Prodam 1000 kg njivskega SENA.
Besnica 48	1227
Prodam delovnega VOLA in KO-p » 350 kg težkega. Voglje 68 1228 1 rodam rabljeno kuhinjsko UPREMO. Zg. Brnik 72, Cerklje u	1229
"rodam KRAVO, 5 mesecev brejo. L>uže 20, Šenčur	1230
- Prodam REPO. Velesovska 34, ^nčur.	•	12:31
Prvovrstna štajerska JABOLKA P° 2,80 din dobite: Govc, Kokrica, dedičeva 11	1232
Prodam štiri plemenske KRAVE ~~ (rizijke, dobre mlekarice. Ogled možen vsak dan popoldne. Zg. Bela Preddvor	1234
Prodam plemenske ZAJKLJE, kuhinjsko OMARO in LOŠĆILEC. Pot na Jošta 18	1235
,Prodam semenski KROMPIR IGOR. Vogl je 40	1236
Kuhinjsko OPRAVO, visečo, dolžina 3,15 m, ohranjeno, ugodno prodam. Delavska 45, Kalvarija, Kranj
1237
Rejci perutnine
Kmetijska zadruga Naklo
prodaja enodnevne piščance
vsak torek od 6. do 12. ure popoldan v valilnici Naklo. iavV nar°čila predhodno rH Pismeno ali na telefon 47-024.
KZ Naklo — valilnica
kupim
rt^im BETONSKI MEŠALEC
nad ki 0zrebek Jož*. Rovt 1, Selca nad Skofjo Loko	1203
vozila
lQ7o°^am ZASTAVO 750, letnik 9'J- Jama 23, Kranj	1115
j /^Pim MOPED, na 4 ali 5 prestav, ahko karamboliran ali v nevoznem 7janju. Bizjak Stane, Jezerska 39, anJ	1125
Prodam KATRCO. Ogled popoldan. Strahinj 15, Naklo	1238 Poceni prodam FIAT 750
'»em stanju. Fajfar Janez, Partizan ska 45, Škofja Loka	1239
J rodam FIAT 750. Breg ob Savi
ln ir .....r * 1	«1
"'•Kranj. Ogled v četrtek	1240
7 '/<>?am osebni avto ZASTAVO J a K,od vsak dan popoldne. Ko-«eij Ant on, Lipnica 5, Kropa 1241 rodam FIAT 850, letnik 1969.
1242
Ugodno prodam NSU 1200 C, let-Informacije na telefon Kotja Loka 60-939	1243
lmn !dam POHI) TA U N US 12 M, ca , letnik 1969. Ogled 3. mar-K. 4 dopoldan. Lončar, C. na
K£neY2"	1211
'odam VW 1200 na ček, ali za-
I ICurT /H KRAV() i'1 prodam VO-'	za uk. Ljubno 27, Podnart
p,. ,	1245
PA u- Aam TRAKTOR 30 KM in .. jKA ter starejšo pritlično HIŠO.
1246 750, letnik
1247
D(|l;rava 10, Cerklje
l()iir llam ZASTAVO 1 Kokrica, Grosova 21
{'daja C.p »(Jorenjski tisk«, Kranj, ^Vca Moše Fijadeja 1. Stavek: ČP Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Zdru-
I i n ki • podJetJe Ljudska pravica, u, j Vna' Kopitarjeva 2. — Naslov M.!?n'?,lVa in "Prava lista: Kranj, Pri	L — TekočI račun
5i*nA„PK v Kranju številka urpH	~ Telefoni: glavni
' »dgovorni urednik in "Prava 21-190, uredništvo 21-835, "»v.narji 21-860, malooglasni in oddelek 21-194. - Na-45 "!na; letna 90 din, polletna ___ tena za 1 številko 1 dinar.
Proščeno prometnega davka po Pristojnem mnenju 421-1/72.
Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Logar, Milje 21, Šenčur Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, prevoženih 58.000 km, za 12.000 din. Za polovico vsote vzamem tudi ček za gradbeni material. Oglasite se vsak dan popoldan, razen sobote in nedelje. Skuper, Ul. Moše Pijade 4 stan. 4, Kranj	1249
Prodam komplet fiatovih zavornih bobnov (dromeljni) in FIAT 750. Galičič, Stara Loka 48, Škofja Loka
1250
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965, Zapuže6, Begunje	1251
stanovanja
Mlad, miren fant išče skromno SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku	1252
Iščem GARSONJERO ali eno-sobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Plačam za eno leto vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku
1253
Morda imate prosto SOBO v Kranju, oziroma bližnji okolici. Ne zanemarite zaslužka in oddajte sobo dvema študentoma. Ponudbe pod »Oglasni oddelek«	1254
zaposlitve
Iščem žensko za VARSTVO dveh otrok na domu. Plačam dobro. Meg-lič Anica, Linhartov trg 11, Radovljica	1137 Iščem DELAVCA za cementarsko obrt. Likozar Marjan, Benedikova 18, Kranj 1211 KUHARICI nudim sobo v okolici Tržiča za delno pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku
Sprejmem veščo upokojeno kuharico.
Francka Novak, planinski dom Govejek, 61215 Medvode, telefon: 71-429.
posesti
Prodam GOZDNO PARCELO v Mrzli dolini — Zatrnik. Teran Metod, Bled, Grajska 15	1212 Dam v najem KMETIJO blizu Radovljice. Drugo po dogovoru. Gradiška pot 4, Radovljica pri pokopališču 12,% Prodam GARSONJERO s centralna kurjavo. Mlakarjeva 18, Kranj 1257
obvestila
REZERVNE DELE ZA TRAKTORJE, traktorske gume, akumulatorje, nudi KZK Agromehanika po tovarniških cenah v trgovini Kranj, Koroška cesta, nasproti restavracije Park. Podjetja, večji potrošniki, dobijo še posebne rabate	874
Dober znanec vse Slovenije »SADJAR VRTNAR« spet izhaja. List vas vsak mesec sproti poučuje o sadnih, okrasnih in zelenjadnih rastlinah za vrt in dom. Izdaja ga Sadjarsko in vrtnarsko društvo Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1, telefon 22-495 '	1146
Avtomobilske gume vseh vrst in akumulatorje, po tovarniških cenah, nudi trgovina v Kranju, nasproti restavracije Park. KZK Agromehanika, Kranj	875
izgubljeno
Prosim najditelja KUNE, izgubljene pred gostilno Marinšek, naj jo vrne proti nagradi na hišno številko 34, Naklo	1259
ostalo
TVI) PARTIZAN TRBOJE se ob zaključnem računu toplo zahvaljuje vaščanom Trboj in Zerjavke, ki so prispevali za srečolov	1261
Nisem plačnik dolgov svojega moža Maksa in prepovedujem nakup skupne lastnine. Ljudmila Sta-nomk, Zakobiljek 9, Poljane nad Skofjo Loko	i2(j()
prireditve
AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV pri KZ Škofja Loka, vabi na republiško tekmovanje v znanju »KAJ VEŠ O KMETIJSTVU« za mlade zadružnike, ki bo 2. marca ob 18. uri -v Kulturnem domu pri Sv. Duhu. Po tekmovanju bo zabava s plesom. Igra ansambel »TABOR«. Vabljeni!	1258

Ura pravljic
V četrtek, 28. februarja, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici v Kranju Ura pravljic za otroke od 5. do 8. leta starosti. Vabljeni!
Kranj CENTER
27.	februarja franc. barv. film VLOMILEC ob 16. uri, premiera slov. barv. filma PASTIRCI ob20. uri
28.	februarja amer. barv. film KRVAVI PREGON ob 16., 18. in 20. uri
1. marca ameriški barvni film KAPETAN SLA UGHTER ob 16. in 18. uri, ob 20. uri nastopa ANSAMBEL MIHE DOVZANA
Kranj STORŽ iC
27.	februarja amer. barv. film UPOR KAZ-N.JENCEVob 16., 18. in 20. uri
28.	februarja slov. barv. film PASTIRCI ob 16., 18. in 20. uri
1. marca slov. barv. film PASTIRCI ob 16. in 18. uri, amer. barv. film KRVAVI PREGON ob 20. uri
Tržič
27.	februarja amer. barv. film TEROR IN STRAST ob 18. in 20. uri
28.	februarja amer. barv. film TEROR IN STRAST ob 18. in 20. uri
I. marca angl.-amer. barv. film MARIA STEVVARTob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
27.	februarja angl,- amer. barv. film MARIA STE WA RT ob 18. in 20. uri
28.	februarja ital. barv. film TU NI H(XJA ob 18. in 20. uri
I marca amer. barv. film TEROR IN STRAST ob 18. in 20. uri
Duplica
28. februarja angl. barv. film NITI MOR.JE - NITI PESEK ob H), uri
Škofja Loka SORA
27.	februarja ital. barv. film TOLPA TRI KRIZANTEMEoI) 18. in 20. uri
28.	februarja amer. barv. film TRNJULClOA ol) 18. uri, franc. barv. film ALKREDOVE NEZGODE ob 20. uri
1. marca amer. barv. film TRN.JUI/'ICA ob 18. uri. franc. barv. film ALKREDOVE NEZGODE ob 20. uri
Železniki OBZORJE
27. februarja angl. barv. film V1VA PANOHO VILLA ob20. uri
I. marca angl. barv. film VIVA PANCHO VILLA ob20. uri
Radovljica	*
27.	februarja amer. barv. risanifilm ČAROBNA PAJCEVINA ob 20. uri
28.	februarja amer. barv. film VOJNA MED MOŠKIMI iN ŽENSKAMI ob20. uri
I. marca amer. barv. film INŠPEKTOR MADIGAN ob 20. uri
•Jesenice RADIO
27.	februarja amer. barv. CS film TARAS BULJBA
I. marca amer. barv. lilm SEDMERICA JEZDI
.Jesenice PLAVŽ
28.	februarja amer. barv. film LJUBEZENSKO IGUACKANJE
I. marca amer. barv. CS film TARAS BULJBA
Kranjska nora
27.	februarja amer. film NEPOZABNI KOMIKI
28.	februarja amer. barv. CS film TARAS BULJBA

Kapetan Slaughter
Režija: Jack Starrett
Gl. vloge: Jim Hrown, Stella Stevens, Rip Torn
Ustvarjalci so se lotili tega filma z namenom ustvariti akcijsko razgibano in z »bondovskim« stilom začinjeno pripoved o črnem kapetanu, ki prek Številnih trupel maščuje smrt staršev. Seveda v tej svoji nameri niti približno niso uspeli, saj bi težko našli kvalitativno stično točko s filmi o agentu <X)7, ki so pravzaprav višek komercialnih filmskih prizadevanj, o čemer priča tudi število gledalcev. Nesmiselno pobijanje, brutalno obračunavanje in nekaj divjih avtomobilskih voženj ni dovolj za dobro kriminalko, pa čeprav je tokrat glavni junak črni Slaughter, ki naj bi bil še en dokaz popolne enakopravnosti bele in črne rase.
Ob Starrettovem filmu se ponovno vsiljuje ugotovitev o nesmiselnosti takšnega pristopa k odpravljanju rasnih razlik. Vsekakor je film eden od načinov boja proti rasnemu razlikovanju, vendar mora biti takšen film družbeno angažiran, moralno-etično poglobljen, ne pa ceneno potrošno blago.	M. G.

SREDA. 27. februarja ob 16. uri — Svetina-Povše: UKANA; zaključena predstava za šolski center Škofja Loka;
PETEK. 1 marca, ob l!).:il) — Svetina-Povše: UKANA; gostovanje na Vrhniki.
Oddelek za gospodarstvo in finance pri skupščini občine Tržič
razpisuje
po določbah zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, Številka 42/66), zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, številka 20/71) in odloka SO Tržič o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Gorenjske, številka 20/73)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo družbenih stavbnih zemljišč, za gradnjo družinske stanovanjske hiše in garaž za osebne avtomobile in sicer:
1. Del stavbne parcele označen š št. 315/11 k. o. Bistrica pašnik v izmeri 434 kv. m, ki je družbena lastnina, za gradnjo družinske stanovanjske hiše. Izklicna cena za 1 kv. m zemljišča je 30 din in obsega odškodnino za pravico uporabe zemljišča.
ločena po lokacijski dokumentaciji št. 1/73-46 od 21/8-1973.
2.	Družbeno stavbno zemljišče, del pare. št. 36/2 k. o. Bistrica travnik v izmeri ca. 150 kv. m, za gradnjo desetih garaž za osebne avtomobile. Izklicna cena za 1 kv. m zemljišča je 30 din in obsega odškodnino za uporabo zemljišča.
3.	Komunalne naprave, priključke do komunalnih naprav in stroške izdelave lokacijskih dokumentacij plačajo bodoči inve-st itorji.
4.	Vse stroške v zvezi s prenosom pravice uporabe na družbenem stavbnem zemljišču, vključno davek na promet nepremičnin in pravic, odmero zemljišča, stroške upravnega organa, stroške zemljiškoknjižnega prepisa plača tisti, ki pridobi pravico uporabe.
5.	Natečaja se lahko udeleže pravne in fizične osebe.
6.	Javni natečaj se bo izvedel z zbiranjem pismenih ponudb. Ponudbe je treba poslati v zapečateni ovojnici do 10. ure, dne 12/3-1974 na naslov:
Skupščina občine Tržič, oddelek za gospodarstvo in finance s pripisom »Ne odpiraj — za javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča.«
Ponudbe, ki bi prispele po tem roku, ne bodo upoštevane.
Ponudbe bo odprla in javno pregledala posebna komisija dne 12/3-1974 ob 10. uri v pisarni referata za premoženjsko pravne zadeve SO Tržič. Odpiranju ponudb ponudniki lahko prisostvujejo.
Ponudba se lahko glasi le za družbeni del stavbne parcele za gradnjo družinske stanovanjske hiše oziroma le za eno stavbno parcelo za gradnjo garaže za osebni avto.
7.	Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno.
Ponudba mora vsebovati:
a)	podatke o ponudniku
b)	številko parcele, za katero je stavljena ponudba
c)	znesek, ki ga bo ponudnik plačal za 1 kv. m zeml jišča
č) roke, v katerih bo pričel in dokončal gradnjo
d)	potrdilo o vplačani varščini.
8.	Udeleženci natečaja morajo plačati na račun sredstev SO Tržič, št. 51520-781-51035 varščino, in sicer za del stavbne parcele pod točko 1. — 1300 din; za stavbno parcelo pod točko 2. — 45 din. Vplačana varščina se ob neuspeli dražbi vrne, ob uspeli pa vračuna v izklicno ceno.
9.	Rok za začetek gradnje je pol leta, za dokončanje pa tri (3) leta po objavi razpisa.
10.	Rok za poravnavo izlicitirane odškodnine je 15 dni po podpisu pogodbe.
Žitopromet Senta skladišče Kranj,
Tavčarjeva 31, tel. 22-053
KOMBINATI, KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI
Zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke, prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob, koruzni zdrob in ješpren.
Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure, od 1. marca dalje tudi vse sobote od 6. do 14. ure.
KRA.JKVNA SKUPNOST KOKRICA
prebivalce
obvešča Kokrice,
da so na voljo smetnjaki pri Komunalnem servisu Kranj na Primskovem.
Nabavite smetnjake! Smeti odvažajo vsak ponedeljek in četrtek.
KINOPODJETJE KRANJ vas vabi v sredo, 27. februarja, ob 20. uri v kino Center na svečano premie-ro slovenskega barvnega mladinskega filma
PASTIRCI
režija France Štiglie.
Po predstavi se bodo predstavili ustvarjalci filma.
Zanimivo predavanje
V	sredo, 27. februarja, ob 19. uri bo v dvorani zadružnega doma v Mavčičah zanimivo predavanje inž. Anke Bernard »Ureditev vrtov«, spremljano z barvnimi diapozitivi. To bo drugo predavanje iz serije, katero pripravlja delavska univerza »Tomo Brejc« iz Kranja.	-fr
Cepljenje psov proti steklini
V	sredo, 27. februarja, se bo na področju škofjeloške občine začelo redno vsakoletno cepljenje psov proti steklini. Lastniki bodo morali na cepljenje prignali ,vse pse, ki so starejši od treh mesecev, in za cepljenje odšteti .'{(> din (za zamudnike 35 din). Seveda so za vse, ki psov ne bodo prignali na vnaprej določena mesta, predvidene dokaj ostre kazni. To je povsem razumljivo, če vemo, da seje nevarna bolezen steklina lani pojavila celo pri nas v Prekmurju. Lastniki, ki psov nimajo več, jih morajo v osmih dneh odjaviti pri SO Škofja Loka ali na cepnem mestu. Cepljenje bo trajalo vse do sredine marca.
-i g

1* JLrf
Sreda, 27. februarja 1974
si iM^mi
UČINKOVITO OPOZORILO — Na naših cestah je vedno več prometnih
nesreč in zato taki prizori ob cesti postajajo že vsakdanji. Hudo poškodovana vozila, ki ostanejo po nesreči ob cestah, so vsaj za nekatere bolj učinkovita kot prometni znaki. Srečanje s takimi »spomeniki« deluje vsaj na nekatere voznike tako, da nekaj časa previdneje sučejo volan. — Foto: D. S.

Prehiteval na nepreglednem ovinku
Dušan Fišer (1947) iz Kranja je vozil v petek, 22. februarja popoldne od Podtabora proti Naklem. Pred desnim, slabo preglednim ovinkom, kjer je odcep stare ceste proti Tržiču, je prehiteval osebni avtomobil s prikolico Janeza Jelovčana (1931) z Jesenic. Takrat je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Janez Zupan (1944) iz Hudega. Dušan Fišer je hotel trčenje preprečiti. Zavil je desno, oplazil Zupanov avtomobil in zadel v Jelovčanovo prikolico. Vozilo se je obrnilo, se prevrnilo na levi bok in drselo po cesti še 22 metrov. Dušan Fišer je bil lažje poškodovan, škoda na vozilih pa znaša 32.000 dinarjev.
Zaradi prevelike hitrosti v hišo
Voznik mercedesa nemške registracije Franc Žvegler (1943)iz Šentjurja pri Celju je pripeljal v petek, 22. februarja, zvečer iz Kranjske gore na Jesenice. Na Cesti železarjev pri hišni številki 8 ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo v hišo. Čeprav je bilo trčenje močno, voznik Žvegler ni bil poškodovan. Lažje poškodbe je dobil sopotnik Karel Vrečko (1933) iz Ponikev. Skoda na vozilu znaša 20.000 dinarjev.
Avtomobilski ples
Težjo, dve lažji poškodbi in Stari milijon dinarjev škode je terjala prometna nesreča, ki se je pripetila v soboto, 23. februarja, opoldne na cesti Praprotno—Luša. Marjan Kant (1955) iz Luše vS sopotniki je s svojim fičkom vozil od Spodnje Luše proti Praprotnu. Zaradi prevelike hitrosti ga je začelo v desnem ovinku zanašati. Najprej ga je vrglo levo v drevo, odtod pa preko ceste v kup dračja na nasprotni strani. Voznik je bil huje poškodovan, sopotnika Franc Ravnihar (1952) iz Zgornje Luše in Štefan Bergant (1953) z Lenarta nad Lušo pa lažje.
Pešec ni bil pozoren
Jože Fajfar (1931) iz Racovnika pri Železnikih je peljal v soboto, 23. februarja, ob 13. uri skozi Žabnico. Pred gasilskim domom je nepričakovano stopil pred avtomobil Leopold Oman (1930) iz Žabnice. Jože Fajfar je zaviral, vendar je Omana vseeno zbil po cesti. Pešec se je lažje poškodoval.	-jk
Dobrote zamikale vlomilca
Ponoči s petka, 22. februarja, na soboto, 23. februarja, je neznanec vlomil v bife veletrgovine Živila iz Kranja na Bledu. Storilec je razbil steklo na vhodnih vratih, vrata notranjih prostorov pa so bila odklenjena. Vlomilec je najprej izpraznil vrečo s 50 kilogrami fižola in zrna raztresel po tleh, nato pa se je založil z večjo količino salam, sira, konzerv, cigaret, sladkarij in vžigalic ter vse skupaj odnesel. Ukradel je tudi 100 dinarjev v kovancih. Skupna vrednost odnešenega blaga in denarja znaša 6000 dinarjev.	- jk
Truplo v potoku
V soboto ob 8. uri zjutraj so v potoku pri hiši št. 11 na Golniku našli moško truplo. Ugotovili so, da je pokojnik Blaž Rode (1918) iz Ješe-nika pri Domžalah, ki je zadnje čase stanoval na Golniku 11. Rode se je v petek popoldne in zvečer zadrževal v gostilni Sonje Košir v Goričah. Ob pol desetih zvečer ga je odpeljal domov domačin Pavle Debeljak, ki mu je želel pomagati tudi pri vhodu v stanovanje. Vendar je Rode pomoč odklonil. Ker je pod hišo strmo pobočje, je pokojniku spodrsnilo v potok.	-jk
k@čna
kamnik
SADNA DREVESNICA IN VRTNARIJA
Nudi za spomladansko in jesensko saditev sadike vseh sadnih vrst Prodaja od 7. do 16. ure od 20. februarja dalje
Vabilo
KRAJEVNI ODBOR RK STRAŽIŠČE
vljudno vabi vse na zanimivo zdravstveno predavanje v petek, 1. marca, ob 19. uri v fizikalni dvorani osnovne šole Lucijan Seljak Stražišče. Predavala bo asistent dr. Darja Fettich-Fajdi-gova »o sodobnem zdravljenju prirojenih srčnih okvar«. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi.
Posojilo brez porokov. Dostava brezplačna. Izbira pohištva neomejena.
Velika prodajna stecija pohištva v no- Poleg pohištva, vem salonu na Primskovem od 15. fe- preprog bruarja do 2* marca 1974	in bele tehnike
lahko kupite tudi
Popust do 15 % barvni televizor
Ker Lesnina praznuje 25-letnico, vas v času akcije postrežejo brezplačno z merkator kavo.
Ne zamudite priložnosti — Lesnina Kranj vas pričakuje v novem salonu na Primskovem.
Proizvodno montažno podjetje
Inštalacije
Škofja Loka objavlja prosta delovna mesta:
—	KV ključavničarja
—	KVelektro- ' inštalaterja
—	več delavcev
za ključavničarsko in
elektroinštalatersko
dejavnost.
Pismene ponudbe pošljite na poslovni odbor podjetja. Nastop službe takoj. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest.
m 4P* W % €S&
Sreda, 27. februarja 1974
ŽIROVNlSKA »VIZITKA« — Ko se peljete od Vrbe proti Žirovnici po lepi gorenjski cesti in četudi ste voznik, ki ne vidi drugega kot cesto in soudeležence v prometu, se vam bo zanesljivo ustavil pogled na smetišču odpadkov tik ob cesti pred Žirovnico. Sicer si Žirovničani zelo prizadevajo — morda najbolj — za prijeten izgled kraja, saj si srčno želijo oživeti predvsem kmečki turizem, vendar bodo morali vsaj za prvi vtis primerno poskrbeti. Popotnik, ki smetišče opazi, si prav lahko misli, da je kraju kaj malo mar za svoj izgled, kaj šele, da si prizadeva privabljati turiste in izletnike. D. S. — Foto: F. F.
Zahvala
Ob smrti dragega očeta, starega očeta, brata in strica
Jožeta Sitarja
upokojenca
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom vasi Rupa za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo SDK — podružnici Kranj, Industriji gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA Kranj, Krajevni skupnosti Vodovodni stolp, gasilcem tovarne SAVA Kranj, Prim-skovega in Bitenj za podarjene vence in številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala tov. Vinku Kepicu za poslovilni govor, pevcem Društva upokojencev Kranj ter g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Slavka z družino, sin Jože z ženo Olgo, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Kranj, dne 25. februarja 1974
Zahvala
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete
Marije Papler
Mahavove mame iz Sp. Besnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence, šopke in druge darove ter za izrečeno iskreno sožalje. Najlepša hvala vsem sosedom, ki so nam v tem težkem trenutku pomagali in stali ob strani. Hvala tudi dr. Udirju za lajšanje bolečin med boleznijo, č. g. župniku Pavlinu za pogrebni obred in pevcem za ganljive žalostinke. Hvala tudi organizaciji ZB in VVl iz Besnice za venec. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Ivka z družino, brat Jože in ostalo sorodstvo.
Sp. Besnica, dne 26. februarja 1974
Zahvala
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta
in brata
Alojza Raztresena
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem
in sosedom za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste mu poklonili toliko cvetja ter ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu IBI Kranj in Gorenjskim oblačilom Kranj, članom ZB Bela za poslovilne besede in Družbeno politični organizaciji Bela, pevskemu zboru z Bele ter č. duhovščini. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi žalujoči.
Zg. Bela, 26. februarja 1974
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, strica, brata in starega
očeta
Petra Šenka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in iskreno sožalje ter za podarjene vence. Zahvaljujemo se ZB Britof in Orehovlje, upokojenskemu pevskemu društvu Predoslje, sodelavcem Iskre Lipnica za podarjeni venec, dr. Žgajnarju za zdravljenje v času njegove bolezni in Pulmo-loškemu oddelku 300 dr. Jadoniču in dr. Pilešu. Zahvala tudi g. župniku iz Predoselj in kaplanu ter govorniku ZB za poslovilne
besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči domači.
Britof, Lancovo, 25. februarja 1974
Zahvala
Tiho, kakor je trpel, je zatisnil svoje trudne oči
Franc Maček
Viršekov ata
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so z nami sočustvovali ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo srno dolžni družini Blejčovi, gospodu župniku dr. Rantu za pogrebni "obred in tolažilne besede ter pevcem iz Velesovega in Britofa. Hvahrvsem za"darovano cvetje in izkazano pozornost. Hvaležni smo vsem in vsakomur, ki je kakorkoli počastil spomin našega dobrega ata.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Franci, Ivan, Stanko ter hčere Štefka, Marija, Francka z družinami.
Adergas, 26. februarja 1974
Naš komentar
Z najmanj treninga najboljši
V Falunu so v nedeljo zadnjič zadonele fanfare. Z maratonskim tekom na 50 km seje namreč končalo jubilejno _30. svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Predstavniki NDR so bili daleč najuspešnejši, saj so pobrali največ odličij (5 zlatih in 6 srebrnih kolajn). Z našimi ne moremo biti zadovoljni. Dosegli so manj, kot bi morali glede na jugoslovanske razmere. Še najbolj so razočarali skakalci, ki tudi na 90-metrski skakalnici niso bistveno bolje skakali kot pred tednom dni. Nastop je upravičil le vojak Bogdan Norčič, ki je bil kljub izrednemu pomanjkanju treninga v odločilnih mesecih (decembra in januarja sploh ni stopil na smuči) dvakrat 36. in v skupnem seštevku daleč najuspešnejši naš skakalec na letošnjem svetovnem prvenstvu. Vrstni red: 1. Norčič 355,9, 2. Jurman 336,6, 3. Štefančič 329,4, 4. Prelovšek 293,1. Ne moremo pa razumeti, kaj je bilo z ostalimi tremi, ki so močno odpovedali in smo slišali in brali iz poročil dopisnikov iz Faluna, da so imeli strah in da je temu treba pripisati naš neuspeh. Izjava, da je tekmovalec z več kotlO-letno reprezentančno kariero v tekmovanjih na 70-metrskih in 90-metrskih skakalnicah imel strah, je nedvomno smešna!?Skratka, z uvrstitvijo naših predstavnikov na svetovnem prvenstvu v klasičnem smučanju ne moremo biti zadovoljni. Od tekačev sicer nismo pričakovali veliko glede na majhno vlaganje. Dosegli so poprečne rezultate. Kombinatorec Gorjanc je sicer dosegel doslej največji uspeh Jugoslovanov v klasični disciplini, vendar bi moralo biti njegovo mesto glede na sposobnosti vsaj okoli 20. mesta.
Svetovno prvenstvo je sedaj za nami. Mnogo načrtneje se bo treba pripraviti za olimpijske igre, ki bodo čez dve leti v Innsbrucku. Medtem bo treba marsikaj spremeniti v našem smučarskem športu, če bomo hoteli po poti napredka. Raznih improvizacij bo moralo biti konec! Takoj po končani letošnji sezoni bo treba analizirati minulo obdobje in si začrtati jasno delo v bodoče. Hkrati menimo, da smo se vsaj tri leta prezgodaj poslovili od znanega svetovnega strokovnjaka Zdeneka Remse, ki je bil tri leta trener naših skakalcev. Ob slovesu smo hkrati vedeli, da bodo uspehi odslej naših skakalcev manjši. Da bomo v skokih zdrknili takoj po njegovem odhodu tako nizko, pa ni nihče pričakoval. Po jesenski konferenci smučarske zveze Jugoslavije so žal šele sredi zime formirali organe v smučarskih skokih, ki bi pa morali imeti več pravic in ne samo dolžnosti. Enkrat se bo treba sprijazniti s tem, da bodo odločali o nastopu skakalcev tisti, ki skrbijo za reprezentanco, in ne tisti, ki v življenju še nikdar niso videli skokov, kot se zdaj dogaja v jugoslovanskem smučanju.	J. Javornik
^__z__
So želje škofjeloških dvigalcev uteži uresničljive
i Ce človeka pot zanese k levemu "regu Selščice, bo nedaleč od nove osnovne šole ob reki zagledal leseno barako, nekdanje »Dolencove topli-Objekt bi ne bil nič posebnega, r i8e v njem ne bi že nekaj let zbi-y drušeina mladih Škofjeločanov.
notranjosti so si uredili improvi-utrair?0 telovadnico, kjer dvigajo leži. Sprva je družbica štela le tri Privržence športa močnih rok, ki tekmujejo pri TAK Olimpija, kasneje Pa se jim je pridružilo še deset tovarišev. Le -ti sedaj iz dneva v dan adijo. Sploh je zadnje čase opaziti, oa dviganje uteži privlači vedno več Mladih. Zanje v tej baraki seveda ni Prostora, ker je pretesna. Res pa je tudi, da si vsak, ki želi intenzivno /enirati, ne more kupiti potrebnih ekvizitov in jih odnesti domov, saj So veliko predragi. Zato športniki razmišljajo, da bi pri TVD Partizan kofja Loka ustanovili svojo sekcijo, v okviru katere bi potem lahko organizirano delali in — pozneje — tudi Cekmovali.
Vaterpolo
Iskr& • Radovljica 13:1
1 o več kot enomesečnem premoru tj ,y Z1mskem bazenu v Kranju na-?iJeiV- ' tekmovanje v gorenjski krnski vaterpolski ligi.
izidi: Iskra : Radovljica 13:1, ingav j . Kamnik 15:1, Slovan : 'riglav II 18:2( Gimnazija prosta, "dovodni stolp : Borec preložena.
Lestvica-
Triglav I '	3 3 0 0 28:13 6 3 2 0 1 35:22 4
'mnazija	2 2 0 0 24:14 4
B°Van	2 10 1 23:10 2
V"h	2 1 0 1 21:20 2
R»S°Vwdni stolP	2 10 1 19:25 2
aaovijica	3 1 0 2 19:39 2
^amnik	2 0 0 2 10:26 0
'•glav II	3 0 0 3 13:43 0
dov^T1 8ob°tnega kola: Iskra : Vo-GiZ, ..8tolP> Slovan : Radovljica, : Triglav II, Borec : *amn,k, Triglav I prost. -dh
Oe bo zamisel uspela, utegnejo pobudniki v svoje vrste privabiti že
precej več navdušencev. R. Prosen
r--
VII. živiliada na Krvavcu
Na smučiščih Krvavca bo v soboto, 2. marca, ob 9.30 VII. živiliada, na kateri bo nastopilo v veleslalomu več kot 150 tekmovalcev in tekmovalk iz 20 delovnih organizacij živilske stroke Slovenije. Prireditelj tekmovanja bo sindikalna konferenca KZK Kranj, tehnično organizacijo pa bo imel smučarski klub Triglav. Na dosedanjih prireditvah so imeli največ uspeha in nastopili z najštevilnejšo ekipo predstavniki Žita Ljubljana. Tekmovanje bo ekipno in posamično. 150 tekmovalcev se bo pomerilo v štirih kategorijah, moški v treh starostnih skupinah, ženske pa bodo tekmovale v eni skupini. J. J. V_J
Najboljša Paplerjeva
V soboto je atletski klub Triglav organiziral medklubski kriterij metalcev, na katerem je nastopilo 35 tekmovalcev in tekmovalk iz 7 klubov. Najboljši rezultat je dosegla Kranjčanka Metka Papler, med moškimi pa se je najbolj odrezal Mičo Mijač v metu diska, zelo dober pa je bil tudi Zvone Prezelj.
Rezultati — moški: kladivo: 1. Rabič (Ljubljana) 51,30 m, 3. Beguš (Triglav) 35,54; krogla: 1. Štimec (Olimpija) 15,57, 4. Satler (Tr.) 14,08; kopje: 1. Zalar (01.) 66,74; disk: 1. Mijač (Kladivar) 50,98, 2. Z. Prezelj (Tr.) 47,68; članice: disk: 1. Papler (Tr.) 48,42; kopje: 1. Horvat (01.) 34,96; krogla: 1. Papler (Tr.) 12,86; mladinci: krogla: 1. Sajevic (01.) 13,13, 3. Logar (Tr.) 11,02; disk: 1. Logar (Tr.) 30,48; mladinke: disk: 1. Hladnik (Tr.) 31,14; krogla: 1. Hojak (01.) 9,99, 2. Hladnik (Tr.) 9,98.	B. Vukanac
I. zvezna hokejska liga
Drevi: Jesenice : Olimpija
Medveščak : Jesenice 2:13
Sisak, I. zvezna hokejska liga, Medveščak : Jesenice 2:13 (0:6, 2:5, 0:2), drsališče Zibel, gledalcev 500, sodnika Ladocki (Subotica) in Jane-žič (Maribor).
Strelci za Jesenice: Poljanšek, S. Beravs, Hafner, po 3, Eržen 2, S. Košir, I. Jan po 1.
Jesenice: Knez, Žbontar, S. Košir, Jug, Pipan, B. Jan, I. Jan, Ravnik, S. Beravs, R. Smolej, Mlakar, Hafner, Felc, Poljanšek, F. Smolej, T. Košir, Škrjanc, Eržen, M. Jan.
Jeseničani so v Sisku, kjer morajo Zagrebčani gostiti svoje nasprotnike, preskočili še eno oviro k naslovu 17. zvezdice. Zelezarji so že v prvi tretjini potolkli nasprotnika in v nadaljevanju zaigrali tako kot znajo ter zmagali z dokaj visokim rezultatom.
Olimpija : Jesenice 5:6
Ljubljana, I. zvezna hokejska liga, Olimpija : Jesenice 5:6 (1:2, 0:1, 4:3), hala Tivoli, gledalcev 4000, sodnika Gobec in Grgec (oba Zagreb).
Strelci za Jesenice: I. Jan 2,
Felc, Beravs, Ravnik, Mlakar po 1.
Jesenice: Knez, Žbontar, S. Košir, Jug, Pipan, B. Jan, I. Jan, Ravnik, S. Beravs, R. Smolej, Mlakar, Hafner, Felc, Poljanšek, F. Smolej, T. Košir, M. Jan, Škrjanc, Eržen.
Po vseh zapletih, razpletih, pritožbah in obtožbah so končno naši
Kranjska gora spet v I. ligi
Vardar : Kr. gora 4:6
Skopje, druga tekma za vstopov I. zvezno hokejsko ligo, Vardar : Kranjska gora 4:6 (1:3, 1:2, 2:1), drsališče v mestnem parku, gledalcev 1000, sodnika Grgec (Zagreb) in Uskokovič (Beograd). i Strelci za Kranjsko goro: Sma-gin, Brun, Klemene, Pirih, Kunšič, Medved, vsi po 1.
Kranjska gora: Krmelj, Pretnar, Šivic, Sebjanič, Brezovec, Smagin, Kunšič, Pirih, Klemene, Brun, Pri-stov, Šlibar, Medved, Rozman, Sčap.
Po enoletnem premoru so mladi hokejisti Kranjske gore spet člani najvišjega jugoslovanskega hokejskega tekmovanja. V drugi tekmi so v Skopju brez težav premagali domačega Vardarja. -dh /->.
Tudi Aschenbach v Planici
Do jubilejne planiške prireditve je le še 15 dni, vendar je velikanka pod Poncami v teh dneh praktično še brez snega. Organizatorji upajo, da bo zapadel v prihodnjih dneh, sicer pa bodo s pomočjo snežnega topa napravili l umetni sneg, večje količine snega pa nameravajo navo-v žiti na 160-metrsko skakalnico s helikopterjem iz 5 Tamarja. Organizacijski 7 komite Planica se je v a soboto v Planici dokončno J odločil, da bo letos izvedel 1 načrtovano prireditev v r počastitev 40-letnice Planice od 15. do 17. marca.
Medtem pa že prihajajo ^ prve poimenske prijave c držav udeleženk jubilejne ) prireditve. Po prijavah so-; deč bodo nastopili številni odlični skakalci, ki so se proslavili z odličnimi uvr-t	stitvami na pravkar konča-
) nem svetovnem prvenstvu c v Falunu. Med udeleženci bo tudi dvakratni svetovni prvak Aschenbach iz NDR. j	J. J.
»vrli možje«, ki za mizo krojijo pravila hokejske igre, našli salomonsko rešitev in obe sprti strani spravili v ponovni derbi. Ta je pokazal, da so Jeseničani v ponovljeni predstavi imeli več sreče in so Ljubljančanom na domačem .terenu odvzeli obe točki. Čeprav so v 'tretji tretjini povedli kar s 5:1, so se na koncu morali krepko potruditi za zmago. Tako so spet ujeli večne nasprotnike in, kot vse kaže, bomo danes v zadnjem kolu na Jesenicah, ko se oba nasprotnika še enkrat spoprimeta, ustoličili letošnjega državnega prvaka. Jeseničanom v tem dvoboju zadostuje že neodločen izid in s tem bi postali že sedemnajstič prvaki.
Lestvica: Jesenice 10 8 0 2 89: 21 16 +68 Olimpija 10 8 0 2 91: 24 16 +67 Medveščak 10 3 0 7 25: 76 6 —51 Slavija 10 1 0 9 25:109 2 —84
Drevi ob 17.30 bo s tekmo Jesenice : Olimpija zaključeno letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu.	-dh
Plavanje
Ljubljana
pred Triglavom
V bazenu hotela Zusterna v Kopru se je šest plavalnih klubov Slovenije borilo na regionalnem predtekmovanju za prvi jugoslovanski plavalni pokal.
To prvo tekmovanje je pokazalo dobre rezultate, saj je bilo doseženih kopico novih rekordov. Novost tekmovanja pa je, da morajo ekipe nastopiti s popolno člansko in pionirsko vrsto. V ekipni uvrstitvi je zmagala Ljubljana s 26641 točkami pred Triglavom 25182 in Fužinarjem 21848. S tema izkupičkoma lahko oba slovenska plavalna kolektiva računata, da se bosta 10. marca v Šibeniku pomerila v finalnem tekmovanju.
Rezultati — moški: 800 m kravi: i. Milovanovič (Tr.) 9:09,8 (rekord SFRJ), 2. Udovič (Lj.) 9:52,6, 3. Petrič (Tr.) 10:10,0 (re- . kord SRS za starejše pionirje); 400 m kravi: 1. Milovanovič (Tr.) 4:28,8, 2. Cargo (Lj.) 4:30,0, 4. Petrič (Tr.) 4:52,8 (rekord SRS za starejše pionirje); 100 m kravi:
1.	Cargo (Lj.) 58,0, 3. T. Slavec (Tr.) 1:00,6; 100 m prsno: 1. Grošelj (Tr.) 1:15,0; 200 m prsno: 1. T. Slavec (Tr.) 2:57,4; 100 m hrbtno: 1. Balant (Fužinar) 1:05,0, 3. Milovanovič (Tr.) 1:09,4; 100 m delfin: 1. Korsika (Lj.) 1:04,4, 2. T. Slavec (Tr.) 1:04,6; 200 m delfin: 1. Jež (Fužinar) 2:24,4, 2. Milovanovič (Tr.) 2:25,2; 4 x 100 m kravi: 1. Ljubljana 3:58,4, 3. Triglav 4:06,1; 4 x 100 m mešano: 1. Ljubljana 4:33,6, 3. Triglav 4:39,6;
ženske: 400 m kravi: 1. Rus (Lj.) 5:07,3, 3. Porenta (Tr.) 5:14,1; 100 m prsno: 1. Mandeljc (Tr.) 1:21,4; 200 m prsno: 1. Markovič (Lj.) 2:57,4, 2. Pajntar (Tr.) 2:58,0; 100 m hrbtno: 1. Perharič (Ilirija) 1:14,8,
2.	Porenta (Tr.) 1:15,0; 200 m hrbtno: 1. Porenta (Tr.) 2:43,8; 100 m delfin: 1. Pečjak (Tr.) 1:12,7 (rekord SRS); 200 m delfin: 1. Porenta (Tr.) 2:53,4; 200 m mešano: 1. Pečjak (Tr.) 2:40,8 (rekord SRS); 4 x 100 m kravi: 1. Ljubljana 4:34,9, 2. Triglav 4:44,1; 4 x 100 m mešano: 1. Ljubljana 5:03,8, 2. Triglav 5:08,3.	-dh
Dobro sodelovanje
Kranjsko Planinsko društvo je pozvalo svoje člane in člane sekcij, naj se v čim večjem številu udeležijo nedeljskega pohoda na Stol. Poziv ni naletel na gluha ušesa! Iz Kranja sta v nedeljo zjutraj odpeljala dva polna avtobusa planincev, nekaj pa jih je prišlo pod Stol z osebnimi vozili. Tako se je nedeljskega zimskega pohoda na Stol udeležilo več kot 100 članov PD Kranj in sekcij v tovarni Sava, Iskri-Elektromehani-ki in Naklem. Primer nedeljskega pohoda na Stol kaže dobro sodelovanje med osrednjim planinskim društvom in sekcijami v delovnih organizacijah in na terenu!	-jk
/-N
Športne novice
v kratkem
<-■>
NOGOMET (J. J.) — Nogometaši Save iz Kranja se marljivo pripravljajo za drugi del prvenstva v ZCNL. Doslej so odigrali dve prijateljski tekmi. Z ekipo republiškega ligaša Ljubljano so igrali 4:4 (2:2), ekipo Medvod pa so premagali z 2:0 (2:0). Na tekmi z Medvodami se je poškodoval srednji napadalec Save Klemenčič, ki bržkone ne bo mogel igrati ves del spomladanskega prvenstva. Po programu nogometašev Save bodo do pričetka spomladanskega dela prvenstva, to je 31. marca, odigrali še osem prijateljskih tekem.
SMUČARSKI SKOKI (J. J.) - Na
Pokljuki je smučarski klub Triglav organiziral v nedeljo prvenstvo Kranja v skokih za pionirje in mlajše mladince. Med mlajšimi mladinci je bil prvi Bojan Kejžar pred Darkom Robido in Branetom Finžgarjem. Pri starejših pionirjih je z veliko prednostjo zmagal Dominik Polanič, drugi je bil Miro Bizjak, tretji pa Brane Hrovatin. Med mlajšimi pionirji pa je bil zmagovalec Leon Bevc.
V Planici pa je bila v nedeljo zadnja izbirna tekma za sestavo državne mladinske reprezentance, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu od 1. do 3. marca v Autransu v Franciji. V ekipo so se uvrstili Jeseničan Zupan in Ljubljančana Kajzer in Križaj.
Ker so bila letos preložena praktično vsa prvenstva v skokih, so na seji ko-- misije za skoke SZJ in SZS odločili, da bodo vsa prvenstva, to je republiška in državna, za pionirje in mlajše mladince prihodnjo soboto in nedeljo, 2. in 3. marca, na Pokljuki. V suboto ob 13. uri se bodo mlajši pionirji pomerili na 30-metrski skakalnici za republiškega prvaka, ob 14. uri bo državno prvenstvo za starejše pionirje in ob 15. uri republiško prvenstvo za mlajše mladince na 50-metrski skakalnici. V nedeljo ob 10. uri se bodo najboljši mladi skakalci pomerili za naslov državnega prvaka v kategoriji mlajših pionirjev, ob 11. uri pa bo državno prvenstvo za mlajše mladince na 50-metrski skakalnici.
SMUČARSKI TEKI (J. J.) — Smučarski klub Triglav bo v nedeljo ob 10. uri organiziral tradicionalno tekmovanje za Beštrov memorial na Pokljuki. Tekmovanje bi moralo biti v Nemiljah, vendar je bil organizator prisiljen zaradi pomanjkanja snega tekmovanje izvesti na smučiščih Pokljuke.
HOKEJ (-dh) — V Skopju in Subo-tici je bilo državno prvenstvo za mladince in pionirje. Naslov državnega • prvaka med pionirji so osvojili Jeseničani, Kranjskogorci pa so bili prvi med mladinci, ki so v finalni tekmi premagali ekipo Vardarja.
DRSANJE (D. S.) — Na Jesenicah je bilo klubsko prvenstvo. Nastopilo je 21 drsalcev in drsalk v prostem programu in obveznih likih. Med pionirji do 10 let je bil najboljši Avsenik, med pionirkami do 8 let Kunčeva, v skupini od 8 do 10 let Barteljnova, od 10 do 12 let pa Rižmaričeva.
_J
Osnovnošolci za občinskega prvaka
Kljub neugodnim snežnim razmeram in po skoraj dvomesečnem brez-snežnem obdobju v dolini, je bilo pred dnevi na Krvavcu tradicionalno prvenstvo osnovnih šol občine Kranj v veleslalomu. Nastopilo je 128 mladih smučarjev iz 6 osnovnih šol. Prireditelj tekmovanja je bil odbor za šolska športna društva TTKS Kranj, tehnično organizacijo pa je imelo ŠŠD Lucijan Seljak skupaj s SK Triglav.
Rezultati — cicibanke: 1. Savina Mihelič (L. Seljak), 2. Urška Cerne (F. Prešeren), 3. Marta Vilfan (L. Seljak); cicibani: 1. Leon Pintar (F. Prešeren), 2. Andrej Bajželj (L. Seljak), 3. Tomislav Jerman (F. Prešeren); mlajše pionirke: 1. Lidija Nahtigal (M. Valjavec), 2. Damjana Likozar (L. Seljak), 3. Karin Prem-rov (F. Prešeren); mlajši pionirji:
1.	Venček Parte (M. Valjavec), 2. Dušan Grašič (L. Seljak), 3. Dušan Krničar (M. Valjavec); starejše pionirke: 1. Polonca Oblak (L. Seljak),
2.	Jana Jurančič (S. Jenko), 3. Karin Pajntar (F. Prešeren); starejši pionirji: 1. Matija Horvat, 2. Edvin Pintar (oba F. Prešeren), 3. Jožko Tepina (M. Valjavec); mlajše mladinke: 1. Nataša Pevec (F. Prešeren), 2. Erika Šilar (L. Seljak), 3. Alenka Ferkolj (F. Prešeren); mlajši mladinci: 1. Stane Pucelj (S. Jenko), 2. Tone Krničar (M. Valjavec), 3. Igor Šimenc (S. Jenko); ekipno: učenke: 1. OŠ Lucijan Seljak (Mihelič, Likozar, Oblak, Silar), 2. OŠ France Prešeren; učenci: 1. Oš France Prešeren (Pintar, Šorli, Horvat, Gale), 2. OŠ Matija Valjavec, 3. OŠ Lucijan Seljak.
P. Mohorčič
11	~~ cena srečke 5 din
1	— za dobitke 60 %
I Poskusite srf®eVije ^^ss^M	~ V VSaki Se"ji 1'000-000 srečk ekspresne
^pr^^^^ojne igre	286.520 dobitkov v skupni vrednosti 3,000.000 din
Loterijskega zavoda Slovenije	med njimi 20 dobitkov po 10.000 din
Pred nedavnim se je Trgovsko podjetje Rožca priključilo združenju ABC in tako predstavlja že štirinajsto organizacijo združenega dela, ki so se odločile za novo in boljšo pot v prihodnost. Vseh štirinajst organizacij združenega dela ABC vidi v združenem delu večje možnosti razvoja in uspeha, saj bodo s skupnimi naložbami nedvomno veliko pridobili. Pa ne le oni sami, temveč je takšna združitev tudi v interesu potrošnika ter v interesu naših novih samoupravnih interesov.
Zaposleni pri Trgovskem podjetju Rožca, ki praznuje letos 22-letnico svojega obstoja, so se za priključitev k ABC odločili po uspelem referendumu, saj se je kar 98 članov kolektiva odločilo za priključitev. Že nekaj let so se sicer pripravljali, da bi se združili z jeseniškim trgovskim in proizvodnim podjetjem Zarja, vendar so se priključili združenju ABC.
Povprašali smo tri zaposlene, kaj mislijo o nedavnem podpisu samoupravnega sporazuma in v čem vidijo boljše možnosti svojega razvoja po nedavni priključitvi.
lujem, smo že dalj časa razpravljali o združitvi in se na referendumu odločili, da pristopimo k ABC. Za to združitev smo bili vsi člani kolektiva, saj se zavedamo, da bomo tako lahko bolje in uspešneje gospodarili. V slogi je moč, pravijo in to nam je bilo nekakšno vodilo, saj imamo sedaj več možnosti za nadaljnji razvoj. V našem podjetju zadnja leta nismo mogli veliko graditi in razširjati našo mrežo, ker smo imeli le toliko sredstev, da smo lahko krili osnovne potrebe. Zdaj pa bo prav gotovo drugače in vsi smo resnično zadovoljni, da se podjetju obeta še večji razcvet.«
Tone Rekelj, vodja skladišča, zaposlen pri TP Rožca vse od ustanovitve:
»Pri podjetju smo uvideli, da sicer ustvarjamo dovolj sredstev, vendar še vedno premalo, da bi lahko pomislili na nova, večje vlaganja. Sredstev smo imeli le za tekoče potrebe. V želji za priključitev k ABC nas je vodilo tudi to, ker je bila Veletrgovina Loka kot ustanovitelj, z Loko pa že dolgo dobro in uspešno sodelujemo. Ne nazadnje smo v združitvi videli večje možnosti našega nadaljnjega razvoja, saj si tako kot vsi želimo še večjega razmaha in razvoja. Priključitev k ABC je naša prednost v vsakem pogledu, saj nismo ničesar izgubili, pridobili bomo pa lahko veliko in imamo večjo možnost medsebojne pomoči, kreditiranja, ob zavesti seveda, da bomo imeli le toliko, kolikor bomo sami ustvarili.«
Tončka Robič, poslovalnica na Plavžu:
»V naših samoupravnih organih, v katerih aktivno sode-
Berta Hmelj ak, pošlovod-kinja samopostrežbe na Ja-vorniku:
»Ob vseh prednostih za nas, zaposlene, ki nam jih nudi nedavna združitev, smo ob vsem tem videli tudi interese potrošnika. Menili smo, da nekakšna »lokalna« združitev nekako ne bi bila tako uspešna, zato smo se, priključili k ABC. Od združitve razumljivo vsi veliko pričakujemo in vsi smo se zanjo zavestno odločili. Združitev nudi večje možnosti za razvoj vseh, ki so se zanjo odločili, obenem pa je prav gotovo v prvi meri najbolj pomembna in koristna za samega potrošnika.«	D. Sedej
Pokanje debel in divjačina največja nadloga
V nasadu Resje pri Podvinu so dosegli lani rekord, saj so na hektarju pridelali 29.000 kilogramov jabolk — Kmalu tudi rdeči ribez — Zaradi pisane sortne sestave nasada nihanja v proizvodnji — Lovci gluhi za pritožbe
Nasad Resje pri Podvinu, 'ki deluje v okviru TOZD Kooperacija Kmetijsko živilskega kombinata Kranj, je največji in najbogatejši sadovnjak na Gorenjskem. Primerjavo pa bi mii težko našli tudi v republiki, čeprav klimatski pogoji na Gorenjskem za sadjarstvo niso najbolj ugodni. Razen jablan, ki so posajene na 22 hektarjih, gojijo v Resju tudi črni ribez (2,5 hektarja)

Otroška
•	• v v
igrišča
Vsi, ki se ukvarjajo z otroki, so si že dolgo časa edini, da poleg vzgoje in varstva predšolski otrok vsekakor potrebuje tudi organizirano rekreacijo. Če pa malo pogledamo številke o vključevanju predšolskih otrok na primer v telesno vzgojne oddelke, potem sta 2 odstotka slovenskih predšolskih otrok kaj borna slika prizadevanj za organizirano rekreacijo predšolskih otrok. Potrebe po rekreaciji so eno, možnosti pa spet drugo.
Letošnja mila zima je najmlajše opeharila za zimsko veselje, odpadli so razni smučarski tečaji in šole v naravi. Zato so bili toliko bolj obiskani tisti športni objekti, ki v vsakem času omogočajo razgibavanje. Le škoda, da povsod primanjkuje prostora in kadra, ki bi se še posebej zavzel za rekreacijo najmlajših. Ni treba še posebej poudarjati, da je za otroka gibanje nekaj naravnega, treba ga je le usmerjati in voditi. Ce že majhnemu otroku privzgojimo rekreacijske navade, ga bodo le-te spremljale še vsa leta šolanja in tudi kasneje mu bodo korisila.
S toplejšimi dnevi, ki jih posebno otroci najraje preživljajo zunaj, se bomo spet spraševali, kje so otroška igrišča. Le-ta namreč lahko poleg ostalih športnih objektov omogočajo rekreacijo kot sestavni del organiziranega otroškega varstva. Tam, kjer igrišča so, so skoraj gotovo premajhna, utesnjena med parkirne prostore in stanovanjske zgradbe. Skratka, so pozabljeni element v urbanističnem načrtu. Republiška skupnost otroškega varstva, ki je zbrala gradivo o rekreaciji otrok, ugotavlja, da za gradnjo otroških igrišč nismo skrbeli. Skoraj tako delamo, kot da ne bi bilo v velikih stanovanjskih naseljih otrok! Če pa že igrišča so, so zelo skromno opremljena. Niti vse vzgojno varstvene ustanove nimajo svojih igrišč, kaj šele, da bi otroke lahko vodili na dobro opremljena velika skupna igrišča. Pri urejanju tega vprašanja stoje ob strani tudi krajevne skupnosti.
Vsekakor pa bi bilo treba iskati rešitev v sodelovanju temeljnih skupnosti otroškega varstva, Zveze prijateljev mladine, športnih in turistično-go-stinskih organizacij. Zdaj ostaja le še zamisel in želja, da bi vendarle spoznali, kako potrebno je za otroka, da razvija rekreacijske navade že v predšolski dobi, seveda v ugodnih pogojih.	L. M.

Urbanisti na obisku v Škofji Loki
V petek popoldne so v Škofjo Loko prispeli na krajši obisk člani odbora za urbanizem in komunalo pri stalni konferenci mest Jugoslavije. Pred hotelom Transturist je strokovnjake s področja urbanizma in komunale iz vse Jugoslavije, ki jih je vodil sekretar stalne konference mest Slavko Zalokar, pozdravil predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar.
Predsednik občine je nato v prostorih hotela goste na kratko seznanil z zanimivostmi 1000-letnega mesta, urbanističnimi in komunalnimi
posebnostmi ter deli, ki jih je v zadnjih letih ob pripravah na praznovanje jubileja opravil v mestu pod Lubnikom regionalni zavod za spomeniško varstvo. Omenil je, da posel še zdaleč ni opravljen, za to je v precejšnji meri krivo pomanjkanje denarja, in da še ne bodo mogli videti dokončne podobe mesta, podobe kot so si jo zamislili strokovnjaki s področja spomeniškega varstva. Zato pa je želel, da tudi oni kot strokovnjaki z urbanističnega področja dajo svoje pripombe na dosedanje delo ter morebitne smernice za delo v prihod-' niihietih.
Po krajšem srečanju so se člani odbora za urbanizem in komunalo pri stalni konferenci mest Jugoslavije napotili na ogled Škofje Loke. V prisotnosti sodelavca regionalnega zavoda za spomeniško varstvo Milana Zeleznika, načelnika oddelka za urbanizem,/gradbene in komunalne zadeve pri škofjeloški občinski skupščini Irene Mlakar ter predsednika sveta za urbanizem Lada Bernarda so obiskali kamniti most, etnografski muzej, grad, Mestni trg (tu so si s posebnim zanimanjem ogledali Ho-manovo hišo) ter Spodnji trg.
.................................rjjU-
in rdečega, ki bo prišel kmalu v rodnost. Nasad rdečega ribeza je mlajši. Sicer je prodajna cena rdečega ribeza za okrog 20 odstotkov nižja od cene črnega, ki ga v celoti odkupi Slovenija sadje, vendar so v Resju izračunali, da se rdečega vseeno splača saditi. Rdeči ribez dosega večji pridelek in s tem bo primanjkljaj pri ceni pokrit.
V Resju oberejo največ jonatana, potem kokosove oranžne renete, ki je po okusu najboljše jabolko, zlate parmene, rdečega delišeza in zlatega delišeza. Nasadi jablan so se zadnje čase povečali za 4,5 hektarja in so posajeni z zlatim delišezem, za katerega je vedno večjo povpraševanje. Sortna sestava nasada je zelo pisana in zato tudi rodnost iz leta v leto ni enaka. Pridelek jonatana je vsako leto približno enak. Zlata pafmena je bolj muhasta. Če rodi prvo leto 100-odstotno, se naslednje leto rodnost lahko zmanjša tudi za 90 odstotkov. Enake muhe ima kokosova oranžna reneta, rodnost delišeza pa je sploh slabša. Kljub tem težavam je nasad, ki je začel roditi leta 1967, stalno rentabilen in je moral v nekaterih primerih pokriti izgubo, ustvarjeno v drugih dejavnostih sedanjega TOZD Kooperacija.
Čeprav podvinski sadjarji nad pridelkom ne morejo tarnati, je bila lanska letina rekordna. Na dobrih 22 hektarjih so pridelali 652 ton sadežev prej omenjenih sort, kar pomeni, da je znašal hektarski pridelek 29.000 kilogramov! Takšnega pridelka od leta 1967 dalje, ko je začelo Resje roditi, še ni bilo. Leta 1967 so
na hektarju pridelali 10.000 kilogramov jabolk, leta 1968 5000, leto kasneje 20.000, leta 1970 10.000 kilogramov jabolk, leta 1971 20.000, leta 1972 8000 in lani 29.000 kilogramov na hektar. Ta pregled kaže, kakšna nihanja v rodnosti zaradi sortne sestave dosega nasad Resje. Podvin-ska jabolka gredo dobro v promet. Dobro polovico lanskega pridelka so prodali v sadovnjaku neposredno kupcem za ozimnico. Podvinska jabolka so trpežna in primerna za hranjenje v kleteh. Drugo polovico pridelka so pokupile razne ustanove. Pridelek je šel sproti v promet. Ko je bilo obiranje končano, v sadovnjaku ni bilo niti kilograma jabolk več!
Seveda nasad Resje ni brez problemov. Zaradi utesnjenosti se ne more več širiti in bo najverjetneje tudi v prihodnje pridelovanje jabolk vezano na dobrih 22 hektarjev. Razen tega klimatski pogoji za sadjarstvo na Gorenjskem niso najbolj ugodni. Vzgoja jablan je zato Še težja. Problematično je pokanje debel, ki utegne imeti precejšnje posledice. Okrog 11.000 debel je v nasadu in od teh jih je 2500 počenih. Pridelek bo zaradi tega občutno zmanjšan. Velika nadloga je divjačina! Čeprav so sadovnjaki ograjeni, zajci skopljejo luknje pod ograjo in se lotijo debel. Tudi srnjad do debel ne kaže kaj prida usmiljenja. Sadjarji so že nekajkrat prosili za posredovanje lovce, vendar le-ti za probleme sadjarjev, sitnosti ter škodo, ki jo povzroča divjačina, ne kažejo prevelikega razumevanja.
J. Košnjek
Največ mladinski aktiv
Na pobudo mladinskega aktiva v Naklem je bil občni zbor kulturno-umetniškega društva »Dobrava«.
Zbrali so se' zaradi precejšnjih nesporazumov. V živahni razpravi so ugotovili, da je kulturne prireditve, ki jih je kar precej, večinoma organiziral mladinski aktiv. Tako so pri-
pravili tudi uspelo predstavo Linhartovega Matiček se ženi in druge, stroške za predstave pa so pokrili z izkupičkom od mladinskih plesov. Mladi so zahtevali večjo delavnost in aktivnost kulturno-umetniškega društva.
d. x .

Novosti stanovanjskega gospodarstva
Višje stanarine in posojila
Vse kaže, da bo letošnje leto v znamenju precejšnjih sprememb v stanovanjskem gospodarstvu. Že lani je bilo marsikaj drugače, letos pa bo nekako do srede leta sistem stanovanjskega gospodarstva dokončno obdelan. Medtem ko je bil prej denar za stanovanjsko gradnjo razdrobljen v bankah in organizacijah združenega dela, je bilo lani na podlagi samoupravnih sporazumov in odlokov občinskih skupščin zbranih za graditev stanovanj več kot dve milijardi dinarjev. Del teh sredstev je združenih v solidarnostnem skladu, v katerem je bilo konec lanskega leta več kot 480 milijonov din. Iz tega sklada je lani dobilo stanovanje sicer le 205 upravičencev, že letos pa bo številka desetkrat večja. Neporabljenih sredstev za stanovanjsko graditev je lani bilo za 870 milijonov din, zgrajenih pa je bilo 9401 novo stanovanje. Ze letos pa naj bi število novih stanovanj v Sloveniji naraslo na kakih 12.000.
Vendar pa bo treba za hitrejšo stanovanjsko gradnjo sprejeti še marsikaj novega. Med temi novostmi, ki se letos obetajo, je vsekakor pomembno povišanje stanarin, saj zanje velja, da so občutno prenizke. O novih stanarinah naj bi odločale občine same ali natančneje rečeno samoupravne stanovanjske skupnosti v občinah. Po besedah republiškega sekretarja za urbanizem bi se stanarine v Sloveniji lahko povečale tudi do 40 odstotkov. Občanom z najnižjimi dohodki pa bi tako kot doslej pomagali s subvencijami. Velja pa, da je treba pogoje za odobritev subvencijske stanarine omiliti, da bi bilo take ugodnosti deležno več občanov. Nove stanarine naj bi uveljavili s 1. julijem letos.
Med ostalimi elementi nove stanovanjske politike omenimo poleg novih stanarin še prednost posojilom za družbeno gradnjo, obvladanje neurejene zasebne gradnje, pocenitev gradbenega materiala in zmanjšanje graditeljevega prispevka za komunalno ureditev ter skrajšanje dobe odplačevanja stanovanjskih posojil.
V pripravi je že zakon o odplačilu posojil iz družbenih sredstev za stanovanjsko graditev. Zakon naj bi sprejela še skupščina tega sklica, veljal pa naj bi, kar je še posebej važno, tudi za nazaj. Zahteva po proučitvi možnosti revalorizacije stanovanjskih kreditov ni nova, o tem so spregovorili že na 3. konferenci ZKS o socialni diferenciaciji. Anuitete, ki jih je posojilojemalec pred leti dobil v banki ali v delovni organizaciji, so namreč zaradi inflacije postale zelo nizke. Po predlogu zakona naj bi se mesečne anuitete povečale za toliko, da ne bi bile manjše od stanarine, ki bi jo posojilojemalec plačeval za stanovanje ozitoma hišo pridobljeno s posojilom. Ta zakonski ukrep ne bi prizadel občanov z nizkimi dohodki. Novi zakon bi precej skrajšal rok odplačevanja stanovanjskih kreditov, tako pridobljeni denar, ki se bo hitreje vračal v organizacije združenega dela, pa bi uporabili za reševanje stanovanjskih problemov delavcev.
O pravni varnosti, ki je doslej precej zavirala sprejetje takega zakona, je razpravljal tudi pravni svet slovenskega izvršnega sveta in zakonski osnutek potrdil. Veljavnost za nazaj je po ustavi namreč dopustna, če gre za odpravljanje anomalij. Če gre za anomalije, pa bo odločila republiška skupščina.