SEZONA 1925/26. — 1, NOVEMBRA 1925. ŠTEVILKA 4. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiirii^iTiiiiiiii^iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMMitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim GLEDALIŠKI UST KR. NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI HIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||l|ll||||l|l|ll|ll||llll|ll|||llllllllllllllllllli!lllllllllllllllllllllllll!IIIIIUIIIl[|llllllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!ll!!!llilllllll|i!ll'!llill!!ll!lilll!ill!!;ill!il!ill!Hlini!i;i!lii! ! : ' h:i!l'’llil!lll!!l!ll!il!ll>t!illlil!llllillllll!!llli) IZHAJA 1., 10., 20. V MESECU CENA 5 DIN iiiililiiiliiiilililillillillllllililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiM^iiiiiiMiiiiiiiiiirniiiHiiiiiiHiMMiiiTiTHiiiiiliiiiliiniHiiiiiiiiNiiiiiiHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiMiitiiiiiriiiiiiinniii^iMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinnuiijiii L. Wisiakova K plesnemu večeru L. Wisiakove in V. Vlčka. Z muzikalnega stališča je ta večer zelo zanimiv, ker tvorijo razvev Debussya ves program slovanski avtorji. Prvi del »Razstava slik« po glasbi Musorgskega je inspiracija po slikah umrlega komponistovega prijatelja. Nekak glasbeni nekrolog. Posamezni komadi so zvezani s »promenadami« od slike do slike in so kratke improvizacije v ruskem narodnem vokalnem stilu. I. Suk, najžlahtnejši češki romantik, je zastopan z »Veter- čkom«. »Ples« pa spominja po ritmu in invenciji na polske mazurke. Škerjančev »Lento orientale« riše v mehkih barvah pritajeni mamljivi vonj orientalskega cvetja, »Habanera« pa elementarno utripanje vroče španske krvi v rdeči taverni. Težko je najti bolj zanimiv in enoten plesni spored, ki nam že sam na sebi oznanja diskreten in umetniški nivo prireditve. 0 Sest: Moj Pariš. i. Preludij za orgije. Tako je in ne drugače. Da bo sprememba v naslovih, da bom preko zime in pomladi bral o »mojem Beogradu, moji Bački«, kajti pisma, promenade, filmi so že pusti in dolgočasni. In potem je še nekaj. Ta Pariš je res moj in nikogar druzega, nihče mi ga vzeti ne more. Mojega Pariza nihče ne more videti, ta stoji samo za me. — To je lastnina, kot knjiga, žena, otrok. Pa ga postavim k ostalim dogodivščinam, mehko in narahlo ga položim in mu pravim zdaj, ko je daleč od mene: ti moj Pariš!... i II. Jaz sem bil v Parizu. Kdaj je bilo to? Dnevnik sem! Bilo je to pred tolikimi in tolikimi leti, v šolskih klopeh med francoskimi urami, ko smo s prof. Juvančičem hodili po planu Pariza, po bulvarjih, avenujah, c d Trocadera pa do Notre Dame in navskriž... Takrat sem bil prvič tam. Zdaj sem drugič. Pa ne glede na to: dnevnik sem! In zapišimo vanj kar se zapisati da, v kolikor se da spomin oblikovati v besedo ... Remington mod. 12 najnovejii atnerikanski pisalni str*j dobavlja samo tvrdka Franc Bar žS? Ljubljana Telefon 407 Cankarjevo nabrežje 5 Telefon 407 _________________________________3 2 111. La regina, la regina .. . Pred Parizom je nekaj. Nekaj, čemur se ne da izogniti, kar je prelepo, slavno in prekrasno. Laguna-Venezzia. In ne bilo bi v redu, da jo ignoriram — zato ker je želja celega leta. Zdaj jo imam, z gondolami, kanali, mostiči... s tujci v okovanih čevljih, z Angleži z Baedekerji... Pa jaz tam ne poznam ljudi, na Piazzeti sedem pod leva ali pa pod Sv. Burija, pa si pustim zagosti slavo doževi palači na vseh jezikih, od onih, ki so prvič tod. — In sem v Venezziji. Ne. ne, jaz vem, kje je Accademia in Scuola di San Rocco, kje Prelepa Sveta Maria, takozvana Santa Maria Formosa. To ve vsak, a to niso moje Benetke. Jaz poznam tod skrite, temne ulice, ki so daleč proč od početja tega sveta in spomenike žive, o katerih se gospodom .turistom niti ne sanja ne. 0, potem vem za dogodivščine in praznike na starodavnih piazzah... Gospoda turisti, ki so na trgu San Marco kar doma. Brez klobukov, v belih hlačah in pa dame, vse kar čeblja in si domišlja, da uživa. Ampak kaj je to, ti ubogi turist iz hotela Daniel... Ti nisi v Benetkah, ti si na Karntnerici, ali Unter den Linden, magari na Ferdinandovi, pa če ravno hočete hahaha pod Tivoli — v Benetkah nisi... Vi poznate Madone Tintoreta in Tiziana, jaz pa sem gledal sto Madon, vse lepših in sto palač starodavnih, ki so več deset Ca d’ Oro. — Tako je! Na večer skozi ozko ulico med slavoloki, papirjem girlandi na trg v zastavah. Tam tisoč ljudi okrog zagrajenega prostora. Una piccola festa, pravi nekdo, ki ga vprašam in ki mu rečem signore Capitano — ker ima tako kapo in mu naslov očividno ugaja ... Nad prostorom deset loncev na vrvi tri metre nad zemljo... Nekakšni lerpobi imajo praznik in »zbijajo« lonce. V njih darila — žaganje, pepel... Eden od njih, rojen komik po volji beneškega solnca, zabava publiko z zavezanimi očmi, potem udari po loncu — iz lonca nanj slap zelene barve... Simbolika... Smeh... Vsa okna naokrog polna lic, veselih, dobrodušnih . .. Med zastavami... med vriščem otrok... med zeleno barvo... Ob istem času pa na Piazetti koncert: drugi akt Rigoletta, bele hlače, pari, parčki... Sicer pa: vse to sem povedal že lani. To ima ceno samo zame, ki sem to doživel — ne za one, katerim pravim o tem. Pa saj tako je vedno: tisto kar smo doživeli, občutili, tisto pravimo. In jaz, jaz, jaz sem jih doživel te stvari... * * * To je bilo v juniju. In še mnogo več je bilo v tem odličnem mesecu. V mesecu juniju sem izvedel, da sem bogat, da denar pri meni ne igra nobene vloge, in da je svet moj. Pa to nisem sanio izvedel, temveč to imam v roki, črno na belem. Dognal in zvedel sem doslej meni neznani fakt, da imam strica, in sicer v Calkuti in ta strah da je bogat neznansko. Pisano poročilo pa glasi dobesedno takole. Un tuo zio di Calcutta che tu ignoravi di avere, ti lascicau molte migliata di lire che ti fara passare una vita invidiata, fra... J tu dopis jenja, kar pa seveda na stvari prav nič ne izpremeni. Zdaj sem na konju, na zeleni vejici in primojiduši zdaj, gospoda bančni ravnatelji, izvolite! Jaz kar vidim moje življenje, v predsobi dren in šepetanje — jaz pa v širokem fotelju, ki sem si ga na račun strica iz Kalkute naročil. Že kadim samo cigare in pozdravljam samo s prstom, kot sem to videl pri nas od ugledne gospode — in tudi auto »Mercedes« je že naročen... Tako je, da, prav res — moja zvezda plava takole proti zenitu, pasja taca! — kajti jaz imam to črno na belem in tisočak je zdaj meni figa. Moj Pariš. To vse je pred Parizom in že to je mnogo. Pa se izkaže, da je malenkost, bagatela, samo majhna sftran v mojem dnevniku. —• Kajti v Parizu da so taki, ki bodo rekli iz žolte zavisti, da pretiravam, ampak Bogami, da je res — častna beseda, torej v Parizu me sprejme muzika in častna stotnija. Saj priznam, jaz nisem bil na tale sprejem pripravljen, ker doslej sem potoval incognito, priznam, da mi je bilo prvi trenotek nerodno — ampak, človek se privadi vsega. In ko je reč pri kraju, se peljem v svoje apartemente, da povem to kar s francosko besedo, ker odslej bom pač prisiljen se večkrat posluževati tega nobel jezika ... (Dalje prih.) Moderni Hamlet. (K Jaksonovi uprizoritvi v Londonu.) Barry V. Jakson, londonski Stanilavski, je pretekli mesec izpeljal drzno misel, ki ga je že dolgo mikala: postavil je na oder danskega princa in njegovo okolico v sodobnih kostumih in rekvizitih. Ta ideja, ki sicer ni popolnoma nova, je vzdignila mnogo prahu pri konzervativcih, svobodni moderni ljudje pa so jo sprejeli z navdušenjem in zanimanjem. Seveda je bilo gledalcu, ki je predvsem navajen historičnega Hamleta v črnem trikoju, razmršeni vlasulji in tipičnem teatrskem plašču, malo čudno gledati tega melanholičnega Danca v fraku, smokingu, »knickerbockerjih«, sploh v obleki, ki odgovarja dnevnemu času, kraju in predpisom fine družbe. Modernih gledalcev, ki jim je bilo samo za kreacijo in umevanje teksta, pa ni prav nič motilo, da si Hamlet pri monologu »Biti — ne biti« — pri katerem večina današnjih »historičnih« Hamletov silno greši in uganja Opero, opereto, svetovne pevce in moderne plese Vam proizvaja samo A. RosUerser, Ljubljana gramofon Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 5. Tvorniška zaloga najboljših angleških aparatov znamke „Glas svojega gospoda". 4 nemogoči teatrski pomp — mirno nažge cigaro in gleda za bežečimi kolobarčki dima, ki se izgubljajo v daljavo in nič. In ko obišče grobarja, je v turistovski obleki in kratkih hlačah, ko ga obišče kralj, se napravlja ravno v jacket i. t. d. Je pa Jakson ustanovil pred dvanajstimi leti »Birminghamer Kepertory Theatre«, ki je najbolj literaren londonski oder. Njegove premiere, na stotine dram in oper, so bile vsaka zase dogodek, deloma radi dela samega, deloma pa radi posebnosti Jaksonove vprizoritve. Če je torej tak mož sedaj v Knigswaj-teatru vprizoril novega Hamleta, gotovo ni storil tega samo radi senzacije, privlačnosti ali nesmiselne čifutske novotarije, kot smo jo vajeni pri mnogih nemških režiserjih novejšega časa. Barry V. Jakson, ki ga je pravkar angleški kralj povzdignil v plemiški stan, pripoveduje o svoji vprizoritvi takole: »Vem, da so v začetku premnogi mislili, da je oskrumba in šala, igrati Hamleta v modernem kostumu ali celo poizkus, z nesramnimi triki za vsako ceno ustvariti senzacijo. Zelo se moti, ki tako misli. Shakespearja tako obožavam, da se mi ne more kaj takega podtikati. Vprizoril sem 17 njegovih del. Jaz sem med prvimi borci za Shakespearjev kult na Angleškem in sedaj nisem hotel nič drugega kot Shakespearju dovesti novih častilcev. Enkrat sem ga že hotel modernizirati in sicer ko sem vprizoril »Cymbeline«. Veseli me, da se mi je najnovejši poizkus tako posrečil. Hotel sem, da se sodobniki nekako približajo Shakespearju. Vedno sem čutil, da gledalci ne uživajo tako čisto nemoteno ob misli, da je delo napisano pred 350 leti in da zato nima pomena za sedanjost. Če pa pozorno čitamo Shakespearja, se nam ne zde samo posamezni stavki zelo znani, temveč tudi cela vrsta značajev je takih kakor da jih spisal sodobni pesnik. Tudi verz je motil publiko. Hotel sem zato, oziraje se na dramo in njeno lepoto, Shakespearja tako modernizirati, da sem klasične figure oblekel v današnje kostume in dal igralcem tekst v prozi in ne v verzih. Hamlet ostane stari, samo jezik mtio pomladili in kostume izpremenili.« Colin Keitli Johnston pa tolmači idejo nove inscenacije čisto preprosto: »Meni ne pristojajo historični kostumi. Zato se v nekaterih scnah, posebno če so zbrani na našem odru kralj Klavdij in njegov dvor, vržem v frak ali smoking. Moja mati, kraljica, ima bubi-frizuro, kajti ta ženska se smatra za dovolj mlado, da lahko sprejme najnovejšo modo. Ni umestno govoriti tu o kakem anahronizmu. Hamlet ni historična drama. Shakespeare ga je pisal in vstvarjal ne oziraje se na kako gotovo dobo... Pri vprizoritvah »Hamleta« je edino to nevarno, da naša grobarja šele tako pozno prideta na vrsto in pred nastopom pokusita \vhisky večkrat kot je treba...« (Dalje prih.) * * 5 DANILO. Vdova >Rajtt«. V Našicah na Hrvatskem je bil pokojni Dragutinovic gledališki ravnatelj na svoji turneji. Nikjer na svetli ne postaneš tako lahko ravnatelj, kakor pri gledališču... Imel je svojo družbo in z velikimi plakati je objavil igro »Pot okoli zemlje v 80 dneh«. Znano je, da prihaja h kralju indijska kraljica na slonu, na katerem pozneje tudi zbeži sramotnemu običaju: da se vdove sežgo. Radovedno občinstvo je komaj čakalo na slona. Zastor se dvigne že v tretjič. Prihajajo baklonosci, duhovniki, plesalke, bajadere itd; Le slona ni bilo... Hudomušni lekarnar, ki ni mogel pogrešati slona, je vprašal ravnatelja na ves glas: »Phileas, kje pa imate slona?« Rragutinovič pa ni bil prav nič v zadregi, segel je v žep in dal slugi denar, rekoč: »Hajd v lekarno in nam kupi slona!« Silen smeh in gromovit aplavz. In vdova »Raje« je bila rešena brez slona. RAZNO. Pierre Louys in glasba. (10. okt. 1870 — 4. jun. 1925.) Ta Parižan, pravnuk Napoleonovega zdravnika Sabatiera in vnuk generala Junota, vojvode Abranteskega, je bil nenavaden bibliofil. Če si odmislimo troje potovanj po Španiji, Afriki ter Italiji, je preždel ves svoj čas v velikanski knjižnici, polni redkih starin. Imel je vse slovarje in vse atlante sveta, učil se je celo hebrejščine. Bil je bistveno religiozen duh, ki je povsod iskal namena in globokega smisla. Estetska načela je družil z mističnimi. Ko je nekoč posetil sorodnico, ki je bila na porodu, jo je tolažil, češ, da jo je priporočil Astardi (ali Lucini), boginji rojstev, ki mu je bila vselej naklonjena. Mar ni posvetil baš Astardi prvo svojo zbirko verzov? Čudovito se je razumel z mačkami: o njih je vedel zamotane zgodbe, pravcate burke. Zlasti rad je čital »Hojo za Kristom«. A po svojem prabistvu ;r bil pogan. Grško književnost in starinoslovje je poznal k,^kor malokdo. O tem pričajo njegova dela in prevodi: Aphrodite (1896), Ariane, [TEODOR KUN j - damska konfekcija in modni salon M tfr, kožuhovine, modnega Hlaga, svil i. t. d. j Ljubljana, Mestni trg št. 14 (Pod tranco : in bluz 6 Aslarte, Bilitis, Byblis, C h r y s i s, D a n a e , Leda, iz katerih bi mogla mladina z naslado spoznavati razna grška razdobja. Največji knjižni uspeh svoje dobe pomeni čustveni roman »Afrodita«, ki je bil baje zavržen pri dvanajstih založništvih zastran razpašne vsebine, tako da je Louys prispeval iz svojega, ko ga je natisnil Mereure de France. Dobi se tudi v hrvaškem prevodu. Njegovo stihotvorstvo je neobično minuciozno. Kako vestno je vsekdar iskal pravega izraza. Nekoč bi bila ob njegov voz skoro trčila nasproti idoča kočija. »Beži no, hlapec!« se zadere njegov kočijaž na nespretnega voznika. Potem pa se obrne k svojemu potniku: »To ga bolj jezi nego psovka!« — »Kakšen nauk nama daje ta izvošček!<, veli Louys svojemu seti rugu, »vselej je treba izbrati primerno besedo.« V njegovih beležkah se bere, kako je nekdaj zlagal pesnitev. Zadnja beseda mu ni hotela pod pero. čutil je, da mora biti trozložnica s temnim samoglasnikom v predzadnjem zlogu in s stikom na i: čez dve uri se mu je posvetilo »Reconguis!« Od njegovih romanov omenim »Žensko in možička«, ki ga je M. Voucaire porabil za besedilo Puccinijevi operi. Predočuje moža, ki lazi in se plazi pred ljubljeno ženo, potem pa skrajno razdražen dvigne svojo pest nadnjo. Ta drzni poskus mu za trenutek pribori njeno milost, a ker ne more vztrajati pri krotilski vlogi, postane zopet mevža in šleva. To se ponovi desetkrat. Naposled povzame naskok s temle končnim pismom (skrajni izraz moškega ponižanja pred oblastno samico): »Conchita moja, odpuščam ti. Živeti mini mogoče, kjer ni tebe. Pridi nazaj. Jaz te sedaj rotim na kolenih. Poljubljam ti bose noge. Mateo.« To je kockanje, kjer ženska igra in dobiva do konc\ Ta poltena tragedija v španskem ozračju dobro ponazoruje degradacijo moža, ki mu prevejanka neti pohot, ne da bi ga •zadovoljila. Drugje sem izpregovoril o »Afroditi«, romanu antičnih šeg, iz katerega je Erlanger uglasbil lirično trodejanko. Pierre Louys, ki je bil ob svojih urah slikar, skladatelj in iljubitelj godbe, obožujoč osobito Wagnerja in Debussyja, je s svojimi gladkimi verzi in z ritmično prozo cesto izvabil komponiste na delo. Tako je R. Strohl zložil napeve dvanajstim poemom iz »Bilitinih pesni«, brevirja starogrške ljubezni, iz katerega je poslovenjenih 15 primerov v Moderni Francoski Liriki (Omladina, 1919). Iz istega vrela so črpali motive skladatelji Gabriel Fabre, Jean Hure, Leon Moreau, Paul de Wailly. ariv' F CM N C KOS LJ'^A.' trgovina 3 1 a \ M 1 1 1 \ ulica 5 IZBIRA RAZNOVRSTNIH SPECIJALITET Primerna darila — Cene nizke — Postrežba točna j V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu! Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb 524. 7 DRAMA. PERIFERIJA. Drama v petnajstih slikah. Spisal Fr. Langer. Poslovenil O. Šest. Režiser: O. Šest. Franci . . Ani . . . Barbora . . Toni . . Sodilik . . Oospod Gospa . . Služkinja Prvi stražnik . Rogoz Nablocka . . Cesar L /. Plut . . Kralj' Skrbinšek Wintrova . Ježkova . Med ven Drugi stražnik . . Ravnatelj bara . . Mlad kavalir . . . Komisar . . . Neme osebe: Čevljar Gostilničar . . . 'Natakar . . . . Čuvaj .................. Ljudje iz hiše. . . Jan . Povhe . Peček Jerman Smerkolj . Sancin . Košič . Murgel Slike: 1. Anina soba. 2. Gostilniški vrt. 3. Anina soba. 4. Prostor pred stavbiščem. 5. Predmestni park. 6. Pred tovarno. 7. Soba pri gospe. S. Bar. 9. Gostilniški vrt. 10. Prostor pred stavbiščem. 11. Soba pri gospe. 12. Policijski komisarijat. 13. Predmestna krčma. 14. Bar. 15. Anim soba. — Čas: sedanji. Kraj: veliko mesto. — Po sedmi sliki daljši odmor. — Nove dekoracije izdelal mojster Stružny. — Toalete za Nablocko je izdelala ga Z. Rodič. KRPAN MLAJŠI, Vesela historija v 4 dej. — Spisal Fran Milčinski. Režiser: O. Šest. Martinče Krpan .... Cesar Župan Hlača ....... Plut Jerica .........................Balatkova Birič Silvester ..... Kosič Srenjski mož Urh . Smerkolj Cesar ....... Rogoz Cesarica . -t . . Wintrova Princesa Mara Princ Frice Minister St režaj Tomaž Šilili Kosobrin M. Danilova . . Sancin . . . Kralj . Jerman Gsipovič Branko, njegov pobratim Drenovec IFIGENIJA NA TAVRIDI. Dramska pesnitev v petih dejanjih. Zložil J. W. Goethe. Poslovenil Fran Albrecht. Režira: M. Vera. Ifigenija...................M. Vera | Orest Levar Tboas. tavriski kralj . Skrbinšek Pilad ... Jan... Arkas . Gregorin Godi se na Tavridi v gaju pred Dianinim svetiščem. — Po tretjem dejanju daljši odmor. PRISTOM 6- BRICELJ ljubljana Prvi najstarejši specijalni strokovno - tehnični ateljč za črkoslikarstvo se najtopleje priporoča za slikanje napisov na steklo, kovine, les, zid itd. ALEKSANDROVA — CESTA 1 - Telefon 908. 8 Igra v treh delih. Spisal Shakespeare. Dirigent: Dr. Švara. Leontes, sicilski kralj . . Levar Mimilius, njegov sin. Juvanova V. Carailo .....................Gregorin Antigonus.......................Povhe Cleomenes . . . . . Medven Dion...........................Jerman Sodnik ....................(. Kralj Dvornik , . . . . Drenovec Plemič Cesar Spremnik ....................Smerkolj Pluga w . Sancin Poliksenes, češki kralj. Skrbinšek Arhidamus, češki dvorjan . Danilo Mornar /........................Cesar Poslovenil O. |Župančič. — Režiser: O. Šest. Ječar ...............................Kosič Star ovčar............................Plut iNjegov sin.........................Pečeik Florizel, njegov sin ... . Jan Autolicus, malopriden ipotepuh ............................Rogoz Hermiona, Leontova žena. M. Vera Perdita, Leontova in Hermionina hči . . . Šaričeva Pavlina, Antigonova žena .......................Medvedova Emilija, kraljičina dvornica ...................Rakarjeva Prva dvornica .... Ježkova ZIMSKA PRAVLJICA. ZA NARODOV BLAGOR. Komedija v štirih dejanjih. — Spisal Ivan Cankar. Režiser: M. Skrbinšek. Aleksej pl. Gornik ........................................................Levai. Dr. Anton Grozd, dež. poslanec, obč. svetnik itd...........................Cesar. Katarina, njegova žena ..................................................Juvanova Matilda, njegova nečakinja...............................................Šaričeva Dr. Pavel Gruden, državni poslanec, obč. svetnik itd........................Peček Helena, njiegova žena ............................................Medvedova Jožef Mrmolja, občinski svetnik..........................................Gregorin Klander, občinski svetnik ,............................................ . Plut Mrmovljevka ...........................................................Rakarjeva Julijan Ščuka, žumalist ...............................................Skrbinšek. Siratka, literat ..........................................................Jerman Fran Kadivec, jurist, sorodnik Grozdov......................................Jan Profesor Kremžar ......................................................... Lipah Stebelce, poet ..........................................................Drenovec Slabo oblečen mlad človek .......................................Sancin Hišna pri Grudnovih ....................................................Gorjupova Prvi občinski svetnik......................................................Danilo ^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil!lllllll!lll!illllllllllllllllllllllllllllllWIIIIIIIIIIIIII!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIII!llllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllli| IV/IN CjflJSEK ITOMlTETEo FISHEPI 1 FIPE V15>TEr MOTEZJ, 1 | POEZIJE, /ŠILP^FtlE, MZM@W1LSTIM PRIMERNA MRILfl j '.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiin.' 9 Drugi občinski svelnik ....................................................Smerkolj Tretji občinski svetnik ... Medven Peter, Gornikov sluga..........................................................Košič Začetek ob 20. — Konec ob pol 23. OPERA. HOFFMANNOVE PRIPOVEDK E. Fantastična opera v 3 dejanjih (s prologom in epilogom), napisal J. Bar-bier. Uglasbil J. Offenbach. — Dirigent: A. Balatka. Režiser: F. Bučar. Hoffmanu 01ympia Cliulietta Antonia . . . . Banovec . Kocuvanova . , . . Poličeva Čaletova-Lovšetova Lindorf, Coppelius, Dappertutto, Mirakel Spalanzani . . . Rumpelj Mohorič Crespel . . ■. . Andrej, Cocciniglia, Pitichinaccio, Fran Nikolaj . . . . Hermann . . . Luther................. Glas matere . . . Zupan J Kus Josip Potučkova . Šubelj Kus Fran Ropasova Gostje, dijaki, služinčad. — Prolog mi v Berlinu, 3. dejanje v Miinchenu - in epilog se godi v Lutherjevi krč- - Prva predstava v Parizu 1. 1881. MRTVE OČI. Dramatična pesnitev s predigro, spisal H. H. Ewers in Marc Henri. — Uglasbil E. D' Albert. — Dirigent: N. Štritof. — Režiser: O. Šesl. .............Banovec . . . . . . Šubelj . . . Korenjakova Pastir . . . Kosec . . . Pastirček . . . Kosci * * * Arcesij, poslanik rimskega senata v Jeruzalemu. llolodkov Mvrtocle, njegova žena, Korincanka .......................Čaheta Aurelij Galba, rimski stotnik ..........................Kovač Arsinoe, Myrtoclejina sužnja .........................Ribičeva Marija iz Magdale . . Thierrv Ktesifar, egiptovski čarodej, mazač . . . Mohorič Rebeka .....................Koreninov-! Rut ...........................Ropasova Esther ........................Jeromova Hroma žena .... Assejeva Sara .........................RjamškoVa Prvi Žid ....................Rus Josip Drugi Žid ........................Janko Tretji Žid ...... šubelj Četrti Žid ........................Bekš Pastir, Arcesijevi sužnji in sužnje, židovski narod. — Dejanje se vrši pred Jeruzalemom na Cvetno nedeljo, ob prihodu Jezusovem. Začenja ob vzhodu solnca, konča ob njega zahodu. llllllllllllllllllll Hilli IIM HIIIIIH IHHHHHIIIHIHHHIHHIHHIIIII« ! ZAJUTRKOVALNICA ZAJUTRKOVALNICA ! T. MENCINGER , | Ljubljana, Sv. Pelra cesta 43 I PRISTNA VINA! NIZKE CENE! -- j HUHIHHIHIHHHHHIHHHIIUHHIHHUHHUUHHHHHIHHHHHIHHHIHIUHHHIIHUHHIHIMHHHHIHUIHIHHIIIUIIUHHUUIIIUHHIII~ 10 NABOR. Ljudska opera v dveh dejanjih. Po istoimenski noveleti Hugo V. Gerbica Dirigent: M. Kogoj. Režiser: E. Kralj. Jernej, premožen kmet . Zupan Zalar, gostilničar .... Rus Nočni varuh ..... Janko Star invalid ......................Sekula Oglar, godec na harmoniko . Perko Vaščani, kovači, fantje in dekleta. — Godi se v drugi polovici preteklega stoletja pri nas. priredil in uglasbil Fran Gerbic. Jelka . . . Lovšetova-Ribičeva Roštjanka, njena mati . Ropasova Jože ...................Ranovec-Kovač Košek, njegov oče . . Rumpelj Martin, vaški lovec . . Šubelj POVRATEK. Glasbena drama v enem dejanju. Napisal Srgjan Tučič. — Vglasbil Josip Hatze. — Dirigent: A. Netfat. — Režiser: E. Kralj. . . Orlov . Jenikova Potučkova Ivo .................... Jela, njegova ženi Kata, njegova žena Stanko, premožen kmet Kmetje, kmetice. Balaban Doko, berač .... Rumpel Luka, 'kmet ....................Rus Mart , vaška koketa Korenjakova Godi se v Dalmaciji na kmetih dandanes. — Rožični večer. PLESNI VEČER L. WISIAKOVE IN V. VUKA. (Večer komornih plesov.) Musorgski . . . Tableaux d’ une exposition *): 1. Promenade. Gnomus. —2. Promenade. Stari grad. — 3. Promenade. Tuileries. — 4. Promenade. Bydlo. — 5. Promenade. Ples piske. — G. Promenade. Samuel Gol-denberg in Schmyle. Odmor. Škerjanc . . . Lento orientule Suk ........ Veter Rožycki .................Ples Debussy . . . ^ . Habanera Ralatka ........... Schei‘zo Debussy . Golli\voggs Cake-walk Srbski ples Na klavirju spremlja g. kapelnik A. Ralatka. — Načrte za kostume izvrStfl Franc Kralj, izgotovil atelje Fani Seljak. *) Kot motiv kompozicije »Tableaux d’ une exposition« je bila razstava akvarelov in risb arhitekta V. Hartmana, večletnega cžjega prijatelja komponista. Uvod in medigre z naslovom »Promenade« pomenijo pot komponista od slike do slike. Slike so: »Gnomus? pritlikavec krivih nog in nerodnih korakov. »Stari grad — trubadur pred srednjeveškim gradom, pojoč pesem. »Tuileries« — igrajoči se otrok v parku. »Rydlo« t— poljski seneni voz na velikih kolesih, ki ga vlečejo voli. »Ples piske« — v jajčni lupini, skica k sceni baleta »Tri1by«. »Samuel Goldeiiberg in Schmuyle« — dva poljska Žida, eden bogat — drugi reven. ;; DON JUAN. Opera buffa v dveh dejanjih (desetih slikah). Besedilo spisal Lorenzo da Ponte. — Uglazbil W. A. Mozart. Dirigent: N* Štritof. Režiser: O. Šest. Don Juan, mlad lahkomiseln kavalir......................................... Balaban Donrta Anna čaleta Don Octavio, njen zaročenec ...................................................Kovač Stari Comthur, oče Donne Anne.................................................Rumpel Donna Elvira, zapuščena ljubica Don Juana.................................Thalerjeva Leporello, Don Juanov sluga..................................................Betetto Massetto, kmečki fant .........................................................Zupan Zerlina, njegova nevesta ..................................................Lovšetova Kmetje, kimetice, godci, kavalirji, dame, sluge. iiiiimuiimiiiiiiiiiiimimi7iitti7I7iiiiinmmiiiiiiiiiiimni im im ■ iT7i'i'i 11111111111111 n 11 iTI Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drarna: Začetek ob 20. uri zvečer. Novembra. 1. n nedelja Veronika Deseniška . . . . Izven 2. n pondeljek Periferija Red C 3. n torek Zaprto. 4. M sreda Krpan mlajši, premijera . . Izven 5. M četrtek Ifigenija na Tavridi . . . Red A 6. n petek Zimska pravljica .... Red D 7. n sobota Za narodov blagor . . . . . Red F 8. iy nedelja ob 3. pop. Vdova Rošlinka . Izven ob 8. zveč. Krpan mlajši . . Izven 9. » pondeljek Za narodov blagor . . , . . RedB Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. 1. n nedelja Aida 2. » pondeljek Hoffmannove pripovedke . . . Red D 3. n torek Zaprto. 4. n sreda Mrtve oči . . Red F 5. n četrtek Nabor, Povratek .... . . Red B 6. n petek Zaprto. 7. n sobota Don Juan . . Red E 8. n nedelja Manon 9. n pondeljek Plesni večer Wisiakove in Vlčka Izven -■•■•■■•■■•■■mmmmmimmm Lastnik in izdajatelj : Uprava kr. Narodnega gledališča v Ljubljani. Urednik Fran Lipah. — — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljan.