LUKIJAN O ŽALOVANJU1 v v Prevod Maja SUNCIC Cinični spis O žalovanju je Lukijanova parodija na mitološke miselne predstave in na pomembno praktika vsakdanjega življenja - pogrebni ritual. V spisu Lukijan domiselno izrisuje navade in navaja dragocene podatke, ki kažejo, da so se ritual in z njim povezane miselne predstave v antiki zelo počasi spreminjali. Lukijan se poi- grava z obliko lamentacije, tako da ima »dialog« med očetom in pokojnim sinom obliko trenodije in paratrenodije. Namišljeni dialogje morda za današnjega bralca presenetljiv, vendar je sledi takšnega žalnega petja v Grčij"i mogoče slišati še danes. Ker je bilo besedilo namenjeno krogom izobražencev, lahko domnevamo, da je Lukijanova »racionalizacija« tako rekoč čista inverzija predstav navadnih ljudi v antiki. Naštevanje mitoloških likov je za izobražence verjetno pomenil nekakšen preiz- kus, saj so jih morali prepoznati in povezati v mrežo, da so dobili podobo, ki jo je Lukijan hotel izrisati. Zaradi podobne cinične obdelave mitologije in obredov kritiki spis O žalovanju ponavadi povezujejo s spisom O žrtvovanju, vendar ni gotovo, kateri spis je nastal prej. Tudi za sodobnega bralca je spis poln ciničnih bodic in duhovitih izpeljav, kjer se lahko sooča z lastnimi predstavami, navadami in misli- mi pred podobo smrti. ( 1) Splača se opazovati, kaj večina počne in govori ob žalovanju in kaj jim bodo (po drugi strani) rekli tolažniki; kako neznosno se jim bo zdelo tisto, kar se dogaja, tako zanje, ki žalujejo, kot tudi za tiste, za katerimi žalujejo. Pri Plutonu2 in Persefoni3, saj niti točno ne vedo, alije slednje sploh nekaj slabega in vredno žalosti ali pa je ravno nasprotno prijetno in bolje za tiste, ki se jim je to zgodilo. Po šegah in navadah se prepustijo žalosti. Ko kdo umre, naredijo naslednje -vendar bom raje naprej sprego- 1 IlEv-lto<;;, prvotno bolečina, je izpeljanka iz n&crxw, trpeti, ki se pojavija že pri Ho- merju, vendar m!;v.\toi;; ne zaznamttje fizične bolečine, temveč je specializiran izraz za žalovanje. 2 Had, bog in vladar podzemlja, Zevsov brat. Ime "A~D'I)<;; so Grki izpeijevali iz Lodv, videti, vedeti, PI. Krat. 403A, Gorg. 493B. Ime Pluton je povezano s 7tAou-ro<;;, bogas- tvo. Takšno etimologijo uporablja tudi Lukijan. " Perzffona ali Kora, Plutonova oziroma Hadova žena, hči Zevsa in Demetre. Najboij je znana zgodba o Hadovi ugrabitvi Persefone, ki potem živi dve tretjini leta nad zemijo, tretjino pa prebiva pri soprogu v Hadu, Himna Demetri (h. Cer). V Odiseji v 1 O. in 11. spevu predstavljena kot vladarica podzemija. Keria III - 2 • 2001, 141-151 142 Keria III - 2 • 2001 voril o tem, kakšno mnenje imajo o sami smrti, tako da bo jasno, zakaj imajo takšne odvečne navade. (2) Večina tistih, kijih modri imenujejo navadni državljani4, verjame Homerju, Hezfodu in drugim mitografom o teh zadevah in ima njihovo poezijo za zakon." Domnevajo, da obstaja velik, prostoren, temačen in brez- sončen kraj globoko pod zemljo, imenovan Had. Ne vem, kako si predstav- ljajo, daje razsvetljen, tako da se vse v njem lahko vidi. Breznu vlada Zevsov brat, imenovan Pluton, kije ime dobil-kot mije povedal strokovnjak za te zadeve - zaradi tega, ker je bogat s trupli. ii Pluton sije uredil državo in življenje pod zemljo takole: dodeljeno mu je, da vlada mrtvim, kijih sprejme in prevzame pod svojo oblast in zadržuje v neizbežnih okovih7, nikomur ne pusti oditi gor, razen v vsej večnosti le maloštevilnim, pa še to zaradi res pomembnih razlogov.8 (3) Okoli njegove dežele tečejo velike reke, ki vzbujajo grozo že s sa- mim imenom: imenujejo se Tarnanje!\ Ognjena reka10 in podobno. Naj- večje je jezero Aher6n t11 , ki leži spredaj in prišleke sprejme najprej.Jezera ni mogoče prepluti ali prečkati brez brodnika12, ker je pregloboko, da bi ga prebrodil ali preplaval; celo mrtve ptice ga ne morejo preleteti. 4 'IOtw-rric; pomeni posameznika, nasprotje magistrata,javnega moškega, torej tistega, ki se ukvarja s politiko. Iz političnega izrazja kasneje preneseno na vojaško, kjer je i8tw-rric; nasprotje od rxpxwv. Izraz v novi grščini zaznamuje individualca, zasebnega državljana, medtem ko Lotwnx.6c; pomeni zasebni. Tttjka idiot s pomenom neved- než, tepec, topoglavec je posredno izpeljana iz izvornega grškega pomena: tisti, ki se ne spozna in se ne ukvarja s politiko, torej z javnimi zadevami, je idiot. " Gre za tako imenovane nepisane zakone, Zevsovo postavo in darilo smrtnikom, to- rej za zakone v predpravnem pomenu in ne v takšnem, kot jih razumemo danes. i; Gre za ljudsko etimologijo, ki kaže na podobo Hada v miselnih predstavah. 7 Primerjaj z E., Alc. 984: xcxt cr' EV &:cpux-rotcrt ElAE .&E&: owµot:c;, »tudi tebi je boginja z neizbežnimi okovi vklenila roke.« 8 Vrnejo se Alkestida, Protesilaj, Odisej, Tezej in Herakles, ki ima poseben položaj posrednika med svetom živih in mrtvih ter svetom bogov in ljudi. Med najbolj zna- nimi spodletelimi poskusi je Orfejeva žena Evridika. Plutarh v Moralia, 761E, »Ama- torius«, pravi, da Had ne pozna nobene milosti in da ga omehča le ljubezen; pri tem navaja Alkestido, Protesilaja in Evridiko, vendar pri Odiseju, Tezeju in Heraklu ne moremo uporabiti ljubezni kot tistega, kar lahko reši smrti. 9 Kwxu-r6c;, primerjaj s srhrv. kukati, je reka v podzemlju, prvotno rokav reke Stiks, Hom., Od. X.514, Il. II.755. Ime je povezano z lamentacijo in obrednim žalovanjem, ki ga spremlja tarnanje. 10 ITuptcpAEyi:.&wv nekateri razlagajo v zvezi z posmrtnim življenjem, kjer naj bi Had pomenil »Čistilnico« oz. purgatorij. Takšne interpretacije kažejo na vdor krščanskih miselnih predstav, ki za grški svet ne veljajo. 11 ' V besedilih je Aher6nt predstavljen kot reka bolečine, npr. Hom., Od. X.513, E., Alc. 443, A., A. 1115, Soph., El. 183. 12 V Odiseji se Haron še ne pojavlja. Haron je ljudska figura, ki je najbolje predstavlje- na pri Evrfpidu in Arist6fanu. A., Sept. 854f, E., Alc. 252f, 361, 439f, 458; E., HF. 432; Arist., Ra. 139f, 183f. Had je Harona kaznoval, ker je peljal živega Herakla: eno leto Luki:jan, O žalovanju 143 ( 4) Prav na vhodu v podzemlje pred jeklenimi vrati stoji kraljev nečak .t\iak1:', kije poveljnik straže; ob njemje troglavi pes z zelo velikimi zobmi, ki prišleke prijazno in miroljubno pogleda, na tiste, ki poskušajo pobegni- ti, pa zalaja in jih prestraši z žrelom. 14 (5) Ko prečkamo jezero, vstopimo na veliko livado, obraščeno z asfo- delom15, in pridemo do studenca, kije sovražnik spomina. Zato ga imenu- jejo Pozabljenje. 11; Vse to so našim prednikom verjetno povedali tisti, ki so se od tam vrnili, Tesalca Alkestida17 in Protezilaj 18, TezejHl, Egejev sin, in Homerjev Odisej20, ki so zelo ugledne in zaupanja vredne priče. Mislim, da iz izvira niso pili, sicer se tega ne bi spominjali. (6) Pluton in Persefona, kot so te osebe povedale, vladata in imata vse v svoji oblasti; veliko spremstvo jima služi in pomaga izvrševati oblast: Erinije21 , Kazni22, Strahovi in Hermes23, ki ni vedno pri njiju. je mrtve prevažal v okovih. Haronje edina ljudska podoba smrti, ki seje ohranila v današnji Grčiji, Xckpo<;: Haron mora človeka premagati v rokoborbi, šele takrat se ga lahko polasti, za kar obstaja tudi izraz xaporw:f.e:uw, boriti se proti smrti. 13 Zevsov in f\:iginin sin, eden izmed treh sodnikov v podzemlju. Lukijan ga cinično predstavlja kot vratarja, tudi v Dialogih mrtvih (Ne:xpLxol. OLckAoyoL, Dialogi mortuo- rum), dialog Menipa in Ajaka, 412-420. 14 Gre za Kerberja. V umetnosti obstaja precej različnih predstavitev Kerberja: glava in telo, iz katerih rastejo kače, na nekaterih ima tudi več glav. Omenjen že pri Heziodu, Th. 310-312, 769-774. 1 " Domnevno naj bi šlo za zlatice, travniško cvetlico, ki raste tudi v naših krajih. in Pod vplivom orfijsko-pitagorejske doktrine ima pozaba vlogo kazni, vendar splošno miselno predstavo glede povezave pozabe in smrti lahko preberemo že v Odiseji, kjer npr. nepokopani mrtvi tovariš v Hadu roti Odiseja, naj ga ne pozabi., Hom., Od. XI.71. V grškem imaginarijuje mrtev tisti, kije pozabljen. Delna pozabaje v svetu živih povezana z užitkom pri kolektivnem (kontroliranem) pitju z vodo raz- redčenega vina in poslušanju poezije ob glasbeni spremljavi, medtem ko je popolna pozaba pogubna (primer Siren). 17 Alkestida je junakinja, ki umre namesto svojega moža Admeta, nakar jo Herakles v zahvalo gostinskemu prijatelju Admetu ugrabi Smrti (Tinatu) in jo vrne v življenje. E., Alc. Po drugi različici, ki jo obdela Platon, Symp., je Persefona tako navdušena nad Alkestidino gesto, dajo pošlje nazaj v življenje. 18 Protezilajeva zgodba je podobna Alkestidini, le daje tukaj Protezilaj tisti, ki se vrne iz Hada. Čeprav pije iz reke pozabljenja, ne more pozabiti svoje ljubezni do žene Laodameje, zato izprosi od Persefone, da mu dovoli, da se za kratek čas vrne k soprogi. Ko se mora po kratkem času vrniti v Had, mu žena sledi v smrt. I!> Tezej se po kraji Helene s tovarišem Pejritoom spusti v podzemlje, da bi ugrabil Persefono. Tezejevo katabazo lahko beremo kot paralelo Odisejevi v XI. spevu Odi- seje. Po eni različici Tezeja iz Hada reši Herakles, E., HF1415. 20 Odisej se v XI. spevu Odiseje, imenovani NexuLa, Knjiga mrtvih, spusti v Had, ker za vrnitev na domačo Itako po desetletnih tavaajih potreb1ije Tejrezievo prerokbo. Gre za magično-religiozni obred, kjer se prikličejo duhovi mrtvih, da bi napovedali prihodnost: ko se napijejo krvi darovane živali, morajo odgovoriti na vsa vprašanja. 21 Erinije, znane tudi kot Evmenide, hčere Gaje, spočete iz kapljic krvi, ki so padle na zemljo po skopljenju Urina. Prvotno predstavljajo poosebljenje prekletstva, ki za- 144 Keria III - 2 • 2001 (7) Za namestnika oziroma satrapa in sodnika sta postavljena Zevsova sinova Minos24 in Radamantis25 s Krete. Sprejemata dobre, poštene in pra- vične može, ki so živeli krepostno; ko se jih zbere veliko, jih pošljeta v kolo- nijo na Elizejske poljane2li, kjer uživajo najboljše življenje. (8) Če naletijo na kakšne hudobneže, jih izročijo Erinijam; pošljejo jih v deželo hudobnih, da bi bili za krivično ravnanje kaznovani po črki zakona. Kakšne kazni ne trpijo tam? Mučijo jih in žgejo, žrejo jih ujede27 , vrtijo jih na mučilnem kolesu28 in valijo kamenje po hribu navzgor. 2!1 Ne- srečni Tantal3° stoji tik ob jezeru s suhim grlom, ubožec je zaradi žeje v nevarnosti, da umre. sledttje zločinca. Gre za simbolni pregon, ki je predvsem psihične narave. Ajshil v Evmenidah upodobi Erinije, ki preganjajo Oresta zaradi umora matere Klitajmnestre 22 Ilmv~ pomeni kazen, krvni denar, maščevanje. Pojavlja se že pri Homerju, npr. IZ. XIII.659. IloLv~ kot utelešenje kazni se pri Homerju, Heziodu niti pri Pindarju še ne pojavlja, pač pa pri Herodotu, 2.134, 7.134. Gre za predpravno kategorijo, za denarno kompenzacijo za kaznivo dejanje, tako daje povezana z L1Lx"Y), pravičnost­ jo. IloLv~ se pojavlja tudi na vazah in napisih. 2 " Hermes je služil dvema bogovoma, Zevsu in Plutonu. V vlogi božjega sla in hkrati tistega, ki je spremljal duše v Had, ~uxonoµn6i; (spremljevalec duš), je imel vlogo komunikatorja ali posrednika med svetom bogov in svetom ljudi ter svetom mrtvih in svetom živih. 24 Minos je znan po pravičnosti, je zakonodajalec in sodnik v podzemlju. Že Homer in Heziod ga izredno hvalita zaradi njegovih odličnih lastnosti, npr. Od., XI.568-571. Prvi naj bi sodnike poimenoval Platon, Gorg. 523E. 25 Sin Zevsa in Evrope, Minosov brat, omenjen že pri Homerju, IZ., XlV.32lf in Od., XI.568f. 2 " Prebivališče blaženih v podzemlju, omenja ga že Homer, Od. 1V.56lf. Pri Homerju verjetno ni del Hada, temveč je na površini zemlje. Gre za mlajšo mitološko zgodbo, ki je verjetno nastala pod vplivom orientalskih idej. Na Elizejskih poljanah živijo zaslužni heroji. Najbolj znamenita sodobna uporaba imena so Les champs EZysees v centru Pariza. 27 Gre za Titija, sina Zevsa in Elare. Titij hoče napasti Leto, vendar ga s svojimi pušči­ cami pokosita Apolon in Artemida, Letojina otroka. V Hadu leži Titij pritrjen na tla, medtem mu jastreba žreta jetra, a mu vedno znova zrastejo, Hom., Od.576-581. Kazen spominja na Prometejevo. 28 Gre za Iksfona, ki ga omenja že Homer, IZ. XlV.317f, Od. XI.568f. Zevs je Iksiona poklical na gostijo, nakar je Iksion zlorabil gostoljubje in poskušal posiliti Hero. Za kazen gaje Zevs vrgel v Tartar, tamje vpet v kolo, ki se nenehno vrti. Njegova kazen je pregovorna tako kot Tantalova in Sizifova. 2 !' Gre za Sfzifa, ki predstavlja paradigmo zvijačnosti in premetenosti, v čemer ga lah- ko primerjamo z Odisejem, po nekaterih virih naj bi celo bil Odisejev oče. Nekoč mu je uspelo zvezati Tanata, tako da nihče več ni umrl, dokler ga Ares ni rešil. Pregovorna sintagma Sizifovo delo označttje njegovo kazen, ko v Hadu zaman vali kamen po hribu navzgor, nakar se kamen na najvišji točki skotali nazaj in tako do neskončnosti. Hom., Od.XI.593-600. Njegovo zgodbo so obdelali tudi Ajshil, Sofo- kles in Evripid. ~0 Tantalovo trpljenje je opisano že v Odiseji, XI.582-592. Tantal in Nioba sta v grškem imaginariju paradigma za hybris. Tantal je hotel preizkusiti božansko vsevednost, Lukijan, O žalovanju 145 (9) Tisti, ki so živeli zmerno, in tehje veliko, blodijo po livadah brez telesa kot sence in ob dotiku izginejo kot dim. Hranijo se od naših pitnih in žgalnih daritev na grobu, tako da se tisti, ki na zemlji ni zapustil nobene- ga prijatelja ali sorodnika, v kraju senc ukvarja s svojimi zadevami ter živi brez hrane in lačen. (10) Večina se tega verovanja tako močno oklepa, da takoj, ko kateri od domačih umre, prinesejo obol in mu ga dajo v usta, da bo imel plačilo za brodnika.31 Ne poizvedo naprej, kateri kovanci so v veljavi in razširjeni v spodnjem svetu, ali pri njih velja atiški ali makedonski ali ajginski obol. Mar ne bi bilo veliko lepše, če brodnika ne bi mogli plačati, saj jih tako ne bi sprejel ter bijih spet poslal nazaj v življenje? ( 11) Potem ga okopajo, kot da jezero v podzemlju ni dovolj veliko za kopel tistih, ki tam prebivajo; telo, ki ga že napada smrad, namazilijo z najlepšimi dišavami in okrasijo z venci iz lepih rož, izpostavijo32 ter čudovi­ to oblečejo33 , da ga namreč na poti ne bi zeblo34 in dajih Kerber ne bi zagledal nagih. (12) Sledi tarnanje in tuljenje žensk, vsepovsod solze in tolčenje po prsih, puljenje las in okrvavljena lica. 35 Včasih si tudi raztrgajo oblačilo in tako dajim za pojedino ponudi meso lastnega sina Pelopsa. Bogovi kršitev kruto kazmtjejo, tako da Tantal ne postane podoben bogovom, temveč zgled trpljenja (Tantalove muke). " 1 Gre za simbolno plačilo za Harona. " 2 Ilp6lkcrn;, izpostavitev je bila do vpeljave omejevalnih zakonov med 6. in 5. stolet- jem velik družabni dogodek, kije potekal zunaj hiše, kasneje pa v notranjosti hiše (na dvorišču). Sorodnik je umrlemu zaprl oči in usta, nakar so ženske truplo okopa- le in namazilile. Nato so ga položili na pare z blazino, vzglavnikom in s pokrivalom in ga izpostavili na vhodu v hišo z nogami obrnjenimi proti vratom ali cesti (izraz »odnesti z nogami naprej«). To je simboliziralo, da umrli ni bil umorjen. Okrasili so ga z divjim majaronom, zeleno in drugimi zelišči, ki naj bi odgnali zle duhove, ter ga položili na mirtine ali lovorove liste. Glavo so okrasili z venci iz lovora in zelene. Pred vrati je stala posoda z vodo, ki so jo uporabljali za čiščenje tistih, ki so prišli v stik s truplom ( miasma). "" Mrtvega so običajno oblekli v obleko bele barve, neporočene včasih celo v poročno oblačilo. " 4 Herodot navaja zgodbo o Periandrovi ženi Melfsi, ki se je pritoževala, da zmrzttje, ker so njene obleke zakopali in ne sežgali skupaj s truplom, tako da jih ne more uporabljati. Periander zato zbere najlepše obleke korintskih žensk injih sežge, Hdt. 5. 92. "" Opis praktik žalovanja, ki veljajo za ekscesivne in spadajo med ženske obredne vlo- ge. Plutarh, Sol. 21, navaja, da je Solon odpravil praskanje lic, tolčenje po prsih, petje žalostink in spuščanje glasov elele (prim. srb. lelekanje). Lukijan prikazttje po- dobo ekscesa, neuravnovešenosti kot parodijo. Že v antiki so dojemali pretirano žensko žalovanje kot nevarnost, kar lahko danes opazttjemo predvsem v sredozem- skih družbah, ki še vedno poznajo krvno maščevanje. Kontrola žensk se zato pove- zttje z vpeljavanjem demokratičnih institucij, bodisi v antičnem bodisi v sodobnem pomenu besede. 146 Keria III - 2 • 2001 posipajo prah na glavo, tako da so živi bolj pomilovanja vredni kot mrtvi. Valjajo se vedno znova po tleh in tolčejo z glavo ob tla, medtem ko je on spodoben in lep, pretirano okrašen z venci, leži izpostavljen na dvignje- nem odru, kot da bi bil okrašen za sprevod. (13) Potem mati in, pri Zevsu, oče stopita iz množice sorodnikov in se vržeta nanj. Predstavljajmo si, daje izpostavljen mlad in lep mož, tako daje prizor še bolj ganljiv. Spuščajo nenavadne in nespametne glasove, da bi jim mrlič sam odgovoril3li, če bi imel glas. Oče s hlipajočim glasom raztegu- je vsako besedo: »Najslajši sin, odšel si in umrl si, predčasno si bil vzet37, reveža si me pustil samega, ne da bi se poročil, zaplodil otroke, šel v vojsko, kmetoval in se postaral38 ; ne boš več veseljačil niti se zaljubil niti se na pojedini zapil s tovariši.«39 ( 14) Vse to bo rekel in domneval, da sin vse te stvari še vedno potrebu- je in hrepeni po tem celo po smrti, vendar tega ne more uživati. In kaj vse še pravi? Koliko jih je žrtvovalo konje in priležnice, nekateri celo točaje vina, in zažgalo ali pokopalo oblačila in drugo okrasje40 , kot da bijih po- kojni potreboval in imel korist od ajih v podzemlju. ( 15) Zdi se, da stari, ki tako žaluje in uprizarja takšno tragedijo41 , kot 30 Pri tem se Lukijan verjetno norčttje iz same strukture lamentacije, kjer gre za me- njavanje med sorodniki oz. bližnjimi in predstavniki skupnosti, običajno najetimi naricalkami, ki izmenično žalttjejo (spominja na dialog). V nekaterih primerih eden izmed žalovalcev odgovarja tako, kot da bi odgovarjal namesto umrle osebe. Luki- jan v besedilu v 13-19 uporabi formulo domnevnega dialoga med mrtvim in oče­ tom kot formulo lamentacije. 017 Gre za aluzijo na Hadovo ugrabitev Persefone. 018 Lukijan pri tem navaja pomembne institucije v življenju grškega moškega: poroko, zakon, otroke, kmetovanje, vojaško službo in naposled starost. Ker je umrl, preden je izpolnil svoje dolžnosti do države, je njegova smrt še httjša. 3 !' Naštevane dejavnosti so predvsem namenjene užitku (ljubezen, veseljačenje, popi- vanje v moški družbi sovrstnikov) in so komplementarne dolžnostim, ki jih ima moški do države in so naštete v predhodnem stavku. 40 Lukijan aludira na Patroklov pogreb v Iliadi, XXIII. l 75f, kjer Ahfl med drugim žr- tvttje 12 mladih Trojancev in živali. Gre za obredno uničevanje daril oz. pokojniko- vega najdragocenejšega imetja, s katerim žalovalci izkazttjejo brezbrižnost in hkrati tekmttjejo pri razkazovanju bogastva. Plutarh, Sol., 21, pripisttje Solonu, daje pre- povedal darovanje vola in več kot treh oblek. Ali gre pri Lukijanu zgolj za »racional- no« kritiko ali zagovarjanje pravne regulacije pretiranega darovanja na grobu, ki ga tradicija pripisttje Solonu, ni jasno. 41 Pretiranost gest pri žalovanju Lukijan povezttje s konceptom tragičnega, ki se v tem primeru že približttje sodobnemu pojmovanju melodramatičnosti: ženske tulijo, si pulijo lase, se tolčejo po prsih, z lasmi pometajo po tleh in podobno. Hkrati gre za ironiziranje obreda, kije prazen in mehanističen, saj se žalovalci obnašajo kot igral- ci na odru, ko izgovarjajo formulaične besede. Lukijanova kritikaje zdravorazum- ska, saj preprosto ne najde racionalne razlage za takšno - po njegovem mnenju nespametno - ravnanje. Nasprotno kot filozofi, ki takšno ravnanje ostro grajajo, Lukijan parodira. Lukijan, O žalovanju 147 sem povedal (in še huje kot to), tega ne počne zaradi sina. (Ve namreč, da ga ne sliši, četudi bi kričal glasneje od Stentorja. 42) Ni namreč zanj: zado- stovalo bi, če bi si to mislil pri sebi brez kričanja. Nikomur ni treba kričati na samega sebe. Torej nespametno blebeta zaradi tistih, ki so navzoči43 , saj ne ve, kaj se je zgodilo otroku niti kam je odšel; dejansko ni preučil niti življenja samega, sicer ga sprememba stanja ne bi tako grozljivo razžalosti- la. ( 16) Če bi si njegov sin izprosil od ;\jaka ali od Aidoneja44, da za trenu- tek pomoli glavo skozi odprtino in ustavi očetovo brezumno početje, bi rekel: »Nesrečnik, zakaj vpiješ? Zakaj mi povzročaš težave? Nehaj si puliti lase in praskati lica. Zakaj me zmerjaš in me imenuješ nesrečnik in bed- nik45, ko pa sem na veliko boljšem in srečnejši od tebe? Kaj hudega se mi po tvojem mnenju godi? Mar to, da se nisem postaral kot ti, ki s plešasto glavo, z zgubanim obrazom, s sključenim hrbtom in slabotnimi koleni po vsem tem času, potem ko si dopolnil toliko mesecev in olimpiad4G, na kon- cu tako znoriš pred vsemi temi pričami.47 Neumnež, kajje v življenju tako vredno, da tega nikoli ne bom deležen? Rekel boš pijača, jasno, in obedi in oblačila in ljubezen in bojiš se, da bom zaradi pomanjkanja tega propa- del? Ne uvidiš, daje ne biti žejen veliko bolje kot piti in ne biti lačen bolje kot jesti in to, da te ne zebe, bolje od obilice oblek? (17) Poglej torej: ker očitno ne znaš, te bom jaz naučil pravilneje žalo- vati. Začni od začetka in zavpij: »Nesrečni otrok, nikoli več ne boš žejen, nikoli lačen in nikoli več te ne bo zeblo. Šel si stran od mene, nesrečnik, in 42 Hom„ Il. V.785-786: »Stentorja živ odsev, velesrčnega z glasom jeklenim,/ taje bil tuliti kos ko petdeset drugih obenem.« (prev. A. Sovre) V slovenščini obstaja sintag- ma Stentorjev glas. 4~ Pogrebni obredje podobno kot vsi drugi obredi namenjen skupnosti in ne posa- mezniku. Za Grke ni pomembno, ali posameznik žahtje v svoji intimi, pomembno je, daje njegovo žalovanje vidno članom skupnosti, med drugim tudi po zunanjih znakih žalovanja. Žalovati tiho oziroma sam pri sebi je za antičnega Grka nekaj nepredstavljivega. V današnji Grčiji in tudi širše na Balkanu lahko opazttjemo zelo podobne tehnike žalovanja. Pri tem se je treba zavedati, da Lukijan ni Grk in da se norčuje iz grškega in ne iz lastnega pogrebnega obreda. 44' 'A'čowvEu.:; je podaljšana poetična oblika ''ALO'YJ<;, ki se pojavlja že pri Homerju, Il.V.190, XX.61. 4'' Oštevanje oz. žaljenje pokojnika je obredno in formulaično, zato ga ne smemo ra- zumeti dobesedno. 4n V Grčiji so se leta štela po olimpiadah, ki so pomemben verski festival. Prve olimpij- ske igre so bile leta 776 pred Kristusom. 4; Pri tem ne gre za kategorijo norosti, kot jo definiramo danes, ampak za ritualno obnašanje, kije natančno kodificirano. Ko se ritual zaključi, se žalovalci integrirajo nazaj v skupnost, »se normalizirajo«. Za Grke bi bilo nenormalno, če se posameznik ne bi obnašal v skladu s temi pravili. Mnenje filozofov in intelektualcev je v tem primeru protiritualno, saj poskušajo racionalizirati iracionalno, ki je bistveni del rituala. 148 Keria III - 2 • 2001 ušel boleznim, nikoli se ne boš več bal ne mrzlice ne vojne ne tirana. Lju- bezen te ne bo mučila in tudi spolni užitki te ne bodo metali iz tira, ne boš za to zapravljal časa dvakrat ali trikrat na dan, o nesreča. Ne bodo te zani- čevali, ko se postaraš, niti ne boš mladim neprijeten na pogled.«48 (18) Če rečeš to, oče, mar se ti ne zdi, da je veliko bolj resnično in primerno kot tisto, kar si govoril? Ni morda ta nadloga tista, ki te skrbi? Morda misliš, daje tam, kjer smo, mrak in temačnost, in se bojiš, da se ne bom zadušil, zaklenjen v grobu.49 Moraš vedeti, da mi bodo oči kmalu raz- padle ali, pri Zevsu, bodo celo sežgane, če se boste odločili, da me zažgete; ne bom pogrešal niti teme niti luči. (19) Morda je vse to upravičeno; toda kaj mi koristi vaše tarnanje in bitje po prsih ob zvokih piščali in pretirano obnašanje žensk pri žalovanju? Kaj z venci okrašen kamen na grobu? Ali kaj koristi zlivanje čistega vina50 na grob? Mar mislite, da kakšna kaplja pride do nas v Had? Kar se tiče žgalnih daritev, mislim, da tudi sami vidite, da najbolj hranljive dele, ki jih pripravite, odnese dim gor v nebo, ne da bi kakorkoli koristili nam spodaj; kar ostane, je prah, ki je neuporaben, razen če morda mislite, da se mi hranimo s pepelom.51 Plutonovo kraljestvo ni tako neposejano in neplod- no niti nam ne primanjkuje asfodela, da bi morali dobivati hrano od vas. Pri Tizffoni52 , že zdavnaj me je prijelo, ko ste takšne počeli in govorili, da 48 Lukijanova izredno ostra ironija, ki se kljub temu ttjema s podobami na grških va- zah, ki karikirajo podobo Starosti (f'ijpoi:~) kot posmeha vredno in groteskno. Grki poznajo tudi pregovor: »Kogar ljubijo bogovi, umre mlad«, kar pomeni, da ostane najbolj podoben bogovom, ki so večno mladi. 49 Mv"ljµoi:, nagrobni spomenik, grob, je v grškem imaginariju neločljivo povezana z µv"l)µ"I), spominom. 50 Daritve na grobu so izvajali tretji ('ra -rpL-roi:), deveti (-ra ~voi:-roi:) dan, po enem letu ter na nekaterih festivalih, da bi si pridobili naklonjenost mrtvih. V antičnih virih glede tretjega in devetega dne ni jasno, ali se šteje po smrti ali po pogrebu, vendar je verjetneje, da po smrti, torej daritev tretji dan sledi takoj po pogrebu. Nemešano, čisto vino se uporablja v pitnih daritvah, sicer Grki pijejo vino razredčeno z vodo. Pitje čistega vina pomeni v grškem imaginariju alkoholizem. Prizori ob grobu so pogosto uprizorjeni na vaznih podobah, predvsem na atenskih Mxdtoi z belimi figurami. 51 Darovanje mrtvim ali E:voi:yLcrµoi:-roi:je vsebovalo mleko, med, vodo, vino, zeleno, ri:i:- 'Aoi:vov (mešanica žita, medu in olja) in x6A'Au~oi: (prvi darovi pridelka in posušeno in sveže sadje); medeni kolač, Hom., Il.XXIII.170, Od. XI.27, A., Or. 115, Pers. 612; x6'A'Au~oi:: Thuc. 3.58.4. Čeprav je Solon prepovedal darovanje bika, so žrtvovali živa- li, in sicer ovce, jagenjčke, ptiče in sove, darovanje bika pa je bilo dovoljeno le izje- moma, npr. v čast umrlim v maratonski bitki, Thuc, 5.11, Plu., Sol. 9. Žrtve so ubili na E:crx&poi:, žrtveniku, tako da je kri lahko odtekla v zemljo, da bi pomirila duše umrlih, Paus. 10.4.7. Daritev je bila del pojedine za umrle, oblika daritve pa je bil popoln zažig ali holokavst: A., Ch. 483. Drage pojedine so bolj pogoste kasneje, čemur se posmehttje tudi Lukijan. 52 Bodisi gre za eno izmed Erinij ali za hčer Alkmajona in Manto, hčer slavnega vidca Tejrezia. Vzgajala jo je Kre6ntova žena v Korintu, dokler ni zrasla v prelepo mladen- Dukijan, O žalovanju 149 bi izbruhnil v gromozanski krohot, če mi tega ne bi preprečevale tančica in volnene niti, s katerimi ste mi zvezali čeljust.«53 (20) »Komaj je dobro končal, gaje zagrnila smrt.«54 Pri Zevsu, če bi se mrtvi obrnil proti njim in to rekel, medtem ko bi se opiral na komolec, mar mislite, da ne bi povedal po pravici? Vendar kljub temu nesrečniki kričite in kličete strokovnjaka za žalostinke, kije zbral zglede starih nesreč in ki ga uporabljajo za soigralca55 in zborovodjo pri neumnosti, dajim da znak za začetek žalostink. 5G (21) Kar se tiče žalostink, pri vseh prevladuje ista neumna navada. Kar se tiče pogreba, pa se razlikuje po ljudstvih: Grki truplo zažgejo, Perzijci pokopljejo, Indijci pokrijejo s steklom57, Skiti pojedo, Egipčani pa posuši- jo v soli.58 Slednji- govorim o tem, kar se videl - posušenega mrtveca posta- vijo k skupnemu obedu in popivaaju.59 Kadar Egipčan potrebuje denar, mu v stiski pogosto priskočita na pomoč mrtvi brat ali oče, tako da služita kot porok.Go ko, nakar jo je prodala v suženjstvo. Po naključju jo je kupil njen oče Alkmajon in skoraj imel incestno razmerje z njo, ko je ugotovil, da je njegova izginula hči. Ni jasno, v kakšni zvezi Lukijan uporablja Tizifono. Domnevamo lahko, da gre za nor- čevanje in morda intelektualni napor, ki ga Lukijan hoče izzvati. w Gre za običajno tehniko priprave pokojnika, kije splošno razširjena tudi pri drugih ljudstvih. Namen tega je, da se mrtvemu ne bi odprla usta, saj jih zaradi odrevenelo- sti trupla kasneje ne bi mogli več zapreti. Vez za čeljust je bila iz zlata, usnja ali tkanine. Pogosto jo lahko vidimo na pogrebnih podobah. "4 Hom., !l. XVI.502, epizoda Sarpedona in Patrokla, ki v boju smrtno rani Sarpedo- na. Pred tem Sarpedon prosi Patrokla, naj spodbudi njegove može k boju za njego- vo truplo, saj bi bila sramota, če bi se njegovega orožja polastil kak Ahajec. 5 " Najeti žalovalci oziroma naricalci, naricalke, so običajno tttjci, ne sorodniki, tako imenovani profesionalni žalovalci, ki naj bi pomagali žal1tjočim, da gredo skozi stop- nje žalovanja. Lukijan pravi cruvor.ywvL~e:cr.&1u, to je cinična oznaka obredne funkcije »Strokovnjakov« oziroma sofistov za žalovanje: žalovalci tekm1tjejo v prikazovanju žalosti, kar lahko povežemo tudi z Lukijanovim primerjanjem tehnik žalovanja z uprizarjanjem tragedije. r.i; Naricalke obredno kričijo or.tor.1:, ajaj oziroma ojoj, in eAe:Ae:u, primerjaj s srb. lele, ki je hkrati krik žalovanja in bojni krik, s katerim so poskušali sovražniku nagnati strah v kosti. Lukijan se norčuje iz spuščanja čudnih glasov, krikov, za kar potreb1tjejo celo horega, kije strokovnjak za žalostinke. "'Hdt., 3.24. Prozorni material je verjetno steklo. 58 Gre za mumificiranje. Herodot opiše postopek v 2.86-88. Herodot navaja cel niz »Čudnih« navad pogrebnega obreda, npr. Indijcijedo pokojne, Hdt. 3.99, ki Gr- kom omogočajo, da opredelijo barbare oz. t1tjce za »Čudne« in »nenormalne« v odnosu na grške šege in navade. Použitje mrtvih sorodnikov učinhtje na poslušalca oziroma bralca grozljivo in hkrati na podlagi inverzije utrjuje podobo o samem sebi. 59 V nasprotju z Grki po Lukijanovem pripovedovanju Egipčani ne poznajo separacije oz. ločitve sveta mrtvih in živih, kije uprizorjena v pogrebnem obredu inje v grški kulturi mtjna. 00 Truplo pri Egipčanih velja za vrednost, ki lahko služi za jamstvo, poroštvo ali zasta- vo. Gre za predpravno in predmonetarno predstavo. 150 Keria III - 2 • 2001 (22) Kar se tiče grobnih gomil, piramid, nagrobnikov in nagrobnih napisov, ki zdržijo kratek čas, mar niso nepotrebni in podobni otroškim igricam? (23) Nekateri so prirejali celo tekmovanjac;1 in imeli pogrebne govore ob spomenikihc;2, kot da bi zagovarjali mrtvega ali pričali v njegovem ime- nu pred sodniki v podzemlju.c;3 (24) Ob vsem temje tudi pogrebna pojedinac;4, kamor pridejo sorod- niki in tolažijo starše umrlega injih nagovarjajo, naj jedo. Pri Zevsu, nijih težko prisiliti, saj se že tri dnic;5 zapored postijo. »Do kdaj ga bomo objoko- vali? Pusti duhove umrlega, naj počivajo v miru!c;6 Če pa si se kljub temu odločil, da boš nadaljeval jok, ravno zato ne smeš biti brez hrane, da bi se pokazal enakovrednega svoji veliki bolečini.«m In potem vsak recitira dva Homerjeva verza: «Saj lepolasa še Nioba - ni pozabila na hrano,«68 in »Lačnim nikakor ni moč Ahajcem jokati za padlim.«li!J '; 1 Verjetno aluzija na pogrebne igre za Patrokla v Iliadi, XXIII.257 do konca, ki veijajo za izvor vseh religiozno-športnih festivalov v Grčiji, tudi olimpiade. 62'Em-r&: